Poštnina plačana v gotovini, a	 ,
 --------------------------MfltVHO	T0Ž1L9TV0
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din I SO.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in otzrt.
”!l	i.	„	,.  '	     riii	  1.  11... :	■ ■	■	.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za «/* leta 90 Din, za ‘/j leta 45 Din, mesečno is Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani.
in upravnistvo je v Ljubljani v, Qregprčlčevi ulici št. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Telefon št. 80-89.
■ • - • ^  • .   ■ ... ...
XV-
V Ljubljani, v torek, 19. apnla l932.
štev. 45.
Nažrt novega zakona o pobijanju draginje
umaknjen
Po zanesljivih vesteh iz Beograda je ibil načrt zakoda o' pobijanju draginje življenjskih pčitrebščin, ki je Ml v skupščini sprejet, umaknjen.
To vesi bo prav gotovo z velikim zadoščenjem sprejela vsa iiaša gospodarska Javnost, zlasti naše trgovstvo. Saj ni šlo tu za pobijanje draginje, ki se s paragrafi sploh ne da pobijati. Vsak 'trgovec brez izjeme obsoja verižništvo in oderaštvo. Prav tako bo vsftk pameten in sliiotren trgovec stre-inel ia tem, da bo nudil najboljše blago P° na.jatižj.iih cenah. Prav v 'tem obstoji spretiiost in talent trgovca in kontur ta čut ni že prirojen, ne bo v trgovini fukdiir uspeval. Zato je bila upravkS&ia iiaša trditev, da zakon, tudi Če je Še tako dobro mišljen, ne lx) služil pravettiu svojemu namenu, aippak se 'bo zlor&bijal »a Šikatie in preganjanje trgovcev. Pohajanja »prekomernih« dobičkov se ne bojimo. O teh p') e-o er ih, dobičkih zgovorno pričajo številni konkpfei, katere povzroča ‘'medsebojna najostrejša konkurenca, v kateri mnori naši trgovci zal ne poznajo meje in oddajajo blago pod lastno ceno, da se ga |e iznebijo. \ taki horM se naravno o junkomerTLih do-
bičkih ne more govoriti, zakaj trgovec, je Zadovoljen, če si bo v tem težkem času Sploh ohranil šVbjo ekslktenčo. 'Torej' he pobijanja draginje, ne pobijanja prekomernih dobičkov, tega se nismo strašili, branili smo ise'prbti uzakonitvi načrta le radi te-$a, ker smo bili prepričani, 4a bo zakon z* pinoge Ijiidi dobrodošlo sredstvo, ki se bo uporabljalo m preganjanje rn žigosanje trgovcev. In mar bi bilo pravično, da se vsa krivda in odpornost radi sedanjih težkih gospodarskih prilik navali na trgovca? Kaj je tifgoveo ha tem položaju zakrivil? Kaj je napravil, da se je hotelo vso javnost opozoriti liaš na njega, izpostaviti ga nevarnosti težlkih preganjanj in žigosanja na pran-gerju kot povzročitelja Vsega zla.
Zato smo prepričani, da so bili vsa pravični in objektivni ljudje v tej borbi na ria-ši strani in. da bodo Vsi pozdravili ukrep, da se je zakonski načrt umaknil. Želeli bi le, da do takih poizkusov pobijanja draginje ne pride več, da se s tem po nepotrebnem ne rhzburja javnosti, ampak da še išče vžroke draginje tam, kjer so v resnici in da se začne s pobijanjem draginje s pravimi in učinkovitejšimi sredstvi.
m
Več solidarnosti!
Prehajamo vedno bolj v dobo soeijaliza-cije, nacijonalizacije, etatizma in kolektivizacij^ ko se more tudi najmočnejši poedi-nec uveljaviti le kot pripadnik velike iji tad&ie organizacije. Z ozirom na znova “bujeno parlamentarno življenje pa je pri n®s še zlasti evidentna nujnost pripaditto-st! k veHlki organizaciji, ker se bodo upo-<tevale zahteve in potrebe posameznih šta-nov le j>0 uplivu, ki si ga majo ti stanovi priboriti v javnosti. Tako je bilo vedno povsod, in drugače tudi biti ne more. <ajti kdo bo upošteval stan, fei je vsled notranjih nesoglasij čisto razdrobljen na 11 ia lopomeni bne drobce, kdo bo računal s skupino, ki kljub identičnosti interesom' no6e poznati ,prednosti močne in enotne or-gamzaoiie! Najprej je pač treba, da vsaka skupina ceni sama' sebe in združi svoje šib' in šele potem more pričakovati, da jo bodo cenili tudi drugi.
Prav posebno pa velja vse to v Čgsu težke gospodarske krize, kakršno preživljamo danes. Težke posledice krize bd naravno skušaj vsak stan prevaliti' ng ramena drugega stanu in jasno je, da bo slabo organiziran stan tudi žrtev tega prizadevanja. Ni v tem prav nobena krivica, temveč le naravna posledica zakona, da se 'more v času depresije vzdržati proti številčnejši skupini le notrapje močna organizacija. Z večjo notranjo enotnostjo je pač treba potencirati moč organizacije in organizacija, ki te resnice noče razumeti, ne more uspeti v času splošnega trenja stanov za boljši kotiček'ha zemlji.
Pa da govorimo realneje. Že v normal-nih časih in tudi v dogi splošne konjunik-bire, ko sploh ni bil noben stan v težavnem položaju, so mogli gospodarski krogi v Pr®^ao agrarni državi uveljaviti svoje stališče le s pomočjo dobre ih močne organizacije. Danes pa, ko je gospodarska kriza, silno poostrila interesna nasprotja med ppsaimemimi stanova, so manj številni stanova ten, bolj‘ prikiljepi, da v -vedji solidarnosti delajo ^ prQ&peh ^ obstoječih organizacij. Zlasti pa za one organizacije, tki so se že izkazale, ki so bile deset ,in desetletja dolgo ogrodje in funda-ment vsega našega trgovskega, obrtniškega in Industrijskega sveta, tn lakšna organizacija je bila in je naša Zbornica za'rol!
Rušiti enotnost te organizacije se pray| podirati najmočnejšo postojanko, ki'so si jp •že zgradili v desetletja dolgem prizadevanju naši pridobitniki in o kateri govorijo uplivni naši politiki, da je slovenski gospodarski parlament. Borba proti tej cen-
tralni organizaciji našega trgovstva, obrtništva in industrijstva je znak največje stanovske nezavednosti, ker mora ta borba zmanjšali vpliv najmočnejše organizacije naših gospodarskih krogov, ne da bi mogla dati le najmanjšega nadomestila.
V času gospodarske krize pa je ta nastop proti solidarnosti pridobitnih slojev še zlasti škodljiv, ker' je demonstracija ne-edlnosti baš v hipu, ko se morajo gospodarski' krogi z največjo energijo boriti, da vsa trdota gospodarske krize ne pade samo na njihov račun. V takšnih časih ni demonstracija neenotnosti že samo dokaz stanovski* nezavednosti, temveč je tudi dokaz da so Osebni motivi postali odločilni. Kadar pa osebne ambicije veljajo več ko oziri na skupne stanovske interese, takrat je skoraj neizogibno, da tudi gospodarsko najpomembnejši stan izgubi svojo veljavo v javnosti, ker pač osebne ambicije nikdar ne morejo biti argument za javnost.
S požrtvovalnim delom in nesebičnim prizadevanjem za svoje stanovske organizacije so si polagoma pridobili naši gospodarski^ sloji uplivmo in uvaževano mesto v nas-em javnem življenju. Tu pa tam se je sdcer zgodilo, da je stanovska zavest popustila ih da mi bilo vedno one solidarnosti, kakor b,i bilo treba. Nikdar pa se še ni zgo di^o, da bi padla stanovska zavest tako nizko, da bi se skušala razbiti najmočnejša in osrednja 'organizacija gospodarskih krogov. Tudi nismo še nikoli slišali tako absurdnih argumentov proti gospodarski solidarnosti in skupnosti kakor sedaj, ko skušajo gotovi ljudje — hvala Bogu, da so le redki — napadati to solidarnost češ, da gre na ra čim malega obrtništva, ker se dovoljuje, da sme trgovec prodajati tudi obrtniške izdelke! Ali se sploh izplača, pobijati take ar-guprente? Ta dekadenca stanovske solidarnosti^ je bila mogoča Šele Sedaj in to baš v najbolj nevarnem trenutku, ko sili gospodarska kriza vsak stan, da z naj Večjo odločnostjo in edinostjo brani svoje pozicije.
K sreči je le nekaj poedincev, ki so pozabili na stanovsko solidarnost, toda tudi teh poedincev ne bi bilo treba, ker je pač vsaka demonstracija neenotnosti odveč. Ker pa se je ta demonstracija že zgodila, zato je tem večja dolžnost vseli onih, ki so ostali zvesti stappvski solidarnosti., d# S pomnoženim delom za stanovske organizacije pridobe tem še večjo'veljavo v javuošti. Več soUl^hsti, v	ov	a	I nos t i	*a feUtne
stanovske orggpijEpeijc je zato edini pozitivu odgovor na žalostno demonstracijo ne-en(jHiAfeft11 iff Bb«*ncm eftitaj? fot, kr'rhorč go-spodarskitn krogom tudi v sedanji krizi ohraniti njili upliv v javnosti.
Prijave mlinov in plačevanje mlinske tdkse
Na razna vprašanja, ki mani dohajajo radi prijav mlinov in plačevanja mlinske takse, pojasnjujemo sledeče:
Po pravilniku za izvajanje zakona o prometu s pšenico so bili dolžni prijaviti se delegatu ministra trgovine in industrije vsi mlini, ki imajo več nego dva kamp«, ne glede na to, ali obratujejo ali ne, Namen te odredbe je, da se delegaciji htihistrstva trgovine in industrije pri- Privildgirand izvozni družbi omogoči posebna evidenca. S tepi pa, da So ti mlini dblžni vložita iprijaVo, pa še ni rečebo, da so tudi dolžni plačati pavšal za tnešfec kpril t. 1. Mirni, ki frtiajo več nega dva kamna,'plačajo pavšal za mesec april t. 1. samo,'ako žriaša njihova diievrla kapaciteta 19 ali'Več mtc. PlhčBa pavšala za mesec april t. 1. so mlini oprdšfiesii, tudi,' Če imajo naprave za sortiranje, sejanje bi čiščenje moke.
Pavšal za'mesec maj t. I. še ni določen, določi se pa po vsej priliki še tekom tekočega meseca. Ali in v koliko se bo ta jiavšal razlikoval od pavšala za tekoči mesec, še ni znano, pričakujejo se p« goto-
ve izpremembe, upamo, da v smeri olajšanja.
Mlini, ki so ustavili obratovanje šele tekom meseca aprila t. k, bodo morali za mesec april t. t. še plačati za ta mesec določeni pavšal. Da se ognejo plačilu pavšala za prihodnji mesec, morajo obratovanje trajno in popolnoma ustaviti. Samo delna ali začasna ustavitev še ne oprosti mlina
Težava je z milini, ki imajo dnevno kapaciteto od 1'0 mtc dalje, pa meljejo samo v gotovih razdobjih, morebiti vsako leto komaj par mesecev. Ta mlini so po smislu pravilnika dolžni, da plačujejo pavšal tudi za mesece, v katerih »e obratujejo. Je pa vprašanje, ali »e takimi mlinom izplača plačevati pavšal, če delajo samo par mesecev na leto. Pravilnik ne priznava za nje nakake ugodnosti, odnosno izjeme, dasi bi Mio pravično, da bi tudi take prilike upošteval. Najbrž© jih ni alti predpostavljal in bi bilo v interesu prizadetih, da Se potom svojih organizacij obrnejo na ministrstvo trgovine in industrije iiin ga prosijo, da naknadno te prilike upošteva.
«■
Zasedanje mednarodne trgovske zbornice
Mednarodna trgovska zbornica zboruje te dni v Insbrueku o važnih gospodarskih vprašanjih. Zborovanja se udeležujejo zastopniki zbornic iz vseh delov sveta. Našo kraljevino zastopata generalni tajnik ljubljanske zbornice g. Mohorič in zbornični tajnik g. dr. S. Popovič iz Beograda.
V otvoritvenem govoru je predsednik g. Peyer-Imhoff obravnaval možnost ublažitve gospodarske krize v Srednji Evropi. Po njegovem mnenju je to najvažnejše in najnujnejše vprašanje. Krizo v Srednji Evropi povzročajo carinski mejniki, ki so se po svetovni vojni jako pomnožili. Dobili smo tisoče in tisoče kilometrov novih carinskih mej.
Nadalje je g. predsednik govoril o vplivih političnih kriz na gospodarstvo, omenjal ostrino agrarne krize v Podu-navju in prizadevanja za odstranitev največjih trdot potom prednostnih carin. Avstrijska skupina je že leta 1919 propagirala zvezo držav na gospodarski in zemljepisni bazi. Prizadevanja v tej smeri so bila uspešna samo v teoretičnem oziru, praktično pa nisp vsaj do sedaj pokazala nobenega uspeha. Vsekakor pa težka situacija, v kateri se nahajajo države Srednje Evrope, zahteva nujno1 rešitve. Seveda je treba, da pri lem obdrže’posamezne države svojo popolno politično neodvisnost. Ne gre za kako podrejenost med podonavskimi državami, ampak za koordinacijo v svr-ho zboljšanja celokupnega gospodarstva v Evropi. Jasno je, da se da tak načrt izvesti le s sodelovanjem vseh evropskih velesil. To bo seveda še nekaj časa trajalo, vendar je pa potrebno, da že sedaj rešijo vsaj najnujnejša gospodarska vprašanja.
Po dunajskih poročilih
se je položaj razbistril v več ozirih. Angleški'delfefeat Johneš je zagrozil, da se bo Anglija popolnoma desinteresira-la v donavskem vprašanju, če ne bo prišlo do nobenega sporazuma. Anglija je proti vsem tajnim preferencam, svoje dosedanje stališče pa je spremenila v toliko, da mora sedaj priznati, da se jugovzhodno evropsko vprašanje ne more rešiti brez odkritih preferenc. Razpoloženje je tako, da popolnoma odklanja do nadaljnjega nove kredite tem državam. Najprej je' trebh trgovsko-politično nudi-tj noVo podlago.
Nemški govornik Lammers je izjavil, da,Nemčije ne vodi noben političen re-šehtiment, teihveč samo gospodarski in; teresi. Za Nemčijo so medsebojne prefe-
rence, omejene na male podonavske države, nesprejemljive. Nasprotno pa je Nemčija slej ko prej pripravljena pristati na agrarne prednostne carine, za kar bi kot protidajatev zadostovalo znižanje industrijskih carin v agrarnih državah.
Avstrijski govornik, bivši predsednik trgovinske zbornice Tilgner je naglašal potrebo, da se ustvari za Avstrijo posebno stališče z agrarnimi in industrijskimi prednostnimi carinami v vseh državah.
Francoz Gounod je ugotavljal, da je smatrati Tardieujev načrt za okvir, ki se mora popolnih s stvarnimi predlogi vseh držav.
Zastopnik nemških agrarcev, grol Keyserling, je stvaril male jugovzhodne države, naj ne delajo naenkrat tako, kakor da bi jim bilo malo za prednostne carine. Nemčija lahko dobi svoje žito tudi v prekomorskih državah ali na severovzhodu. S tem je nastopil posebno proti zastopniku Romunije.
Nasprotno pa je jugoslovanski delegat g. Ivan Mohorič ugotovil, da Jugoslavija ne more pristati na noben načrt, h kateremu ne bi pristopili tudi Nemčija in Italija.
 ' '111101 li-----
P&LJHKA REPUBLIKA NA LETOŠNJEM VELESEJMU
Poljska republika sc oficijclno udeleži XII. mednarodnega velesejma v' Ljubljani od 4. — 13. junija t. 1. Poljska razstava, na kateri bo zastopana najmarkantnojša poljska industrija, bo obsegata preko 400 m* prostora. Razstavno blago bp naloženo v posebnem vlaku, ki pripelje naravnost v Ljubljano. Razstavno blago bo nameščeno v velesejmski zgradbi, razstavljen pa bo tudi sam vlak, sestoječ iz moderne lokomotive in šestih modernih vagonov, vse izdelano v Poljski. Razstavljeni bodo tudi tramvajski vozovi. Vse to bo gotovo nekaj posebno zanimivega na letošnjem Ljubljanskem velesejmu.
Nekaj misli k zakonu o pobijanju draginje
(Dopis trgovca z dežele.)
Ta zakon je tako nevaren za vsak obrat, da si tega, ako se naj tako izvršuje, kakor je bilo predvideno v načrtu, naša javnost niti ne predstavlja. Kaznovani bodo, kakor nas tiči že praksa, samo trgovci, katerim' bo s 'predmeta padla označba Cbne itd. Na cene pa ne more vplivati v no-beHbni pogledu, ker je po večini konku-
renca že do sedaj ubila ves zaslužek ter se v večini naših krajev prodaja veliko konsumnih predmetov radi ljube konku-rerlce že pod lastno ceno. — Danes bi bil potreben zakon, po katerem bi se kaznovalo vsakega, ki prodaja z zgubo ter s tem tira sebe in druge v propast. Posledica tega so dnevne insolvence, konkurzi i. dr. — Kako naj prodaja sedaj na pr. trgovec v ptujskem okraju, kjer je stranka vajena da gliha. Ako trgovec pri razgovar-janju ne popušča, stranka ne kupi, pa če bi trgovec določil ceno za 10°/« pod lastno nakupno ceno. —
Poznam obrtnike, ki so imeli pred štirimi leti ob praznikih, ko so cene bile 50%> dražje kot danes, tak naval, da so stranke čakale po celo uro, da so prišle na vrsto. Letos ob praznikih pa je trgovec in obrtnik čakal celo uro, in lo pri cenah, ki so za polovico manjše, da je sploh videl kakega odjemalca. — Dajatve in stroški so ostali isti in zato bo nujna posledica te”a nezmožnost plačila in ne-
Pretekli teden se je vršil na Bledli servirni tečaj, ki ga je priredila Zadruga gostilničarjev na Bledu. Med 86 udeleženci so bili hotelirji, sinovi in hčerke hotelirjev, lastniki penzij, gostilničarji in nastav-ljenci. Namen tečaja je bil ne samo podati najboljše načine serviranja, prilagojene različnim okoliščinam — restavrant, penzija, gostilna —, temveč tudi seznaniti obiskovalce z najboljšimi obratovalnimi metodami. Zaradi dvignjenega položaja skoro vseh udeležencev je bilo treba glede snovi ubrati precej visoke strune. Poučevalo oziroma predavalo se je sledeče:
Praktično serviranje. Teoretičen nauk o serviranju. Nauk o obratovanju. Knjigovodstvo. Kalkulacija. Splošna hotelska služba. Temelji tujskega prometa. Higije-ua. Kletarstvo. Novi obrtni in trošarinski zakon.
Da se ustreže vsem zahtevam v tako kratkem času, je morala biti metoda des-cendentna, to se pravi, pokazalo se je najprej, kako delajo največji obrati, potem šele, kako se delo izenostavi in kaj odpade v manjših. Čeravno bi se zdela ta metoda na prvi pogled malo tvegana, je končni teoretični in praktični izpit pokazal, da je bila na mestu. Seveda je bilo to mogoče le v očigled nenavadne vneme in globokega razumevanja, po katerem so se odlikovali i vsi udeleženci od gospodarjev do na-stavljencev.
Pri serviranju se je upošteval v prvi vrsti naš domači ali dunajski način, vzel pa se je tudi francoski način v toliki meri, da so postale njega prednosti vsakomur jasne. Po našem načinu nosi namreč natakar za jedi iz kuhinje naravnost gostu na mizo. P6 francoskem načinu pa sta za serviranje potrebna dva natakarja. Pomočnik (cominis de rang) nosi iz kuhinje na servirno mizo, ki jo ima vsaka postojanka ali skupina miz (station, rang), gostu pa servira jedi s servirne mize drug natakar, to je načelnik postojanke (chef de rang). Pomočnik je torej samo podajalec načelniku, v resnici servira pa načelnik sam. To je tudi temelj vsej globoki razliki, ki loči francoski način restavrantskega obratovanja od našega. V prvi vrsti odpade tam plačilni natakar. V restavrantu je posebno mesto za kasirauje, ki se zove re-stavrantska blagajna. Ta piše račune sproti, kakor prihajajo naročila. Natakar (načelnik postojanke) gre po račun k blagajni ter prinese prejeti denar zopet tja nazaj. Tudi drobiž vrača blagajna. Natakar je torej samo prenašalec računov in denarja. Prednost je ta, da izstavlja račun prodajalec ali gospodar, ne pa, kakor je to pri nas, koncem koncev odjemalec, tukaj gost. Račun se torej gostu diktira, in to s palmo preciznostjo, ne pa gosta vprašaje: >Kaj pa ste imeli?« Uspeh: Vsak ima svoje, gost, natakar in gospodar. Gotovo je, da so tudi pri nas hoteli že dosegli promet, vpričo katerega sedanji način ka-siranja ne ustreza več.
Francosko obratovanje je po svojem celem obsegu lepo in liigijensko. Nehigieničnosti se moremo po našem načinu izogniti le s tem, da strežemo s pladnjem (plateau). Kar pa je pri francoskem načinu kasiranja z estetskega stalšiča glavno, je, da odpade pri natakarju kretnja sedanja v žep ali v torbico za denar.
Tudi restavrantsko knjigovodstvo se je temeljito obdelalo. Vzeli so se obratovalni zapiski, ki se pišejo sproti v kuhinji, točilnici, kavarni, ekonomatu in kleti, torej
zmožnost nadaljnjega obstoja. — lu v tej krizi ko prodajajo trgovci in obrtniki, katerih je večina že itak v težkočah, za vsako ceno, da le vidijo kakega odjemalca, mi je nerazumljivo, kje naj bi bili tisti trgovci in obrtniki, ki so še v položaju, da bi mogli kakega odjemalca oškodovati s tem, da bi si zaračunali prekomerni dobiček. To danes sploh ni mogoče, ker ne prideš niti do običajnega dobička. Zato se mi zdi taka borba nepotrebna in bo služila samo za šikane trgovcev. Le tega se bojimo, nič drugega. Vsak ve, da se večkrat pozabi izobesiti ceno iz nepozornosti, ali ker je cena predmeta že itak vsakemu odjemalcu znana. Mnogokrat, /Jasti v izložbi padejo cene s predmeta in naj bo to že povod za preganjanje, kaznovanje in žigosanje? tn slednjič, v kakšni zvezi naj bi bilo to s pobijanjem draginje? Ali bodo cene radi tega padle? Kakor rečeno, mi trgovci se ne plašimo pred zakoni, bojimo se le šikan!
obratovalno knjigovodstvo. Pokazal se je dnevni sklepni račun, pa tudi bilanca in končni obratovalni račun. Obrazložila sta se zlasti pojma premoženje in kapital. Vse to s pogledom na obrat, ki prodaja usluge in predeluje blago, kakršen je gostilničarski, ne pa samo to, kar se v vsakdanjem jeziku imenuje trgovsko knjigovodstvo.
Pri pouku hotelske službe se je vpošte-val zlasti estetsko in obratovalno pravilni sprejem gostov. Zraven mnogo drugega je namreč važno, da zvedo takoj po sprejemu vsi nastavi jenci, ki bodo imeli s pri-šlim gostom opraviti, njegovo ime in kaj je. Pokazalo se je, kako se vlega v hotelski obrat restavrant, ki je njega oddelek, in kako se vrši postrežba z jedmi in pijačami v sobah ali v hotelskem jeziku nadstropjih (etages).
Pri tujskem prometu se je obrazložila zemljepisna lega Bleda z ozirom na tujski promet. Za izhodišče so se vzele evropske železniške proge, po katerih teko ekspresni vlaki.
Pokazalo se je torej povsod to, kar je najboljše. Seveda je bilo treba dostikrat pristaviti, da je to ali ono tu ali tam nemogoče, ker se mora računati z gosti. Ako namreč gost stopi v restavrant, postane aktiven sonositelj obrata ter se mora po njega postavah ravnati. Ce tega ne stori, se zruši še tako pametno zamišljen in skrbno izveden obratovalni sistem, kajti navsezadnje je obrat za goste in ne narobe.
V soboto je bil izpit, ki je trajal od dveh do osmih zvečer, najprej teorija, potem praksa. Prestali so ga vsi učenci, kar jim je Zadruga potrdila z izpričevali.
Gospodje od Zadruge, posebno gg. Kenda in Rus, so tečaj stalno nadzorovali ter spravili z veščo roko pouk v pravi tir, čim se je pokazala kaka zadrega.
V nedeljo so pri veliki udeležbi hotelirjev in gostilničarjev predavali g. dr. Mavricij Rus, mestni fizik v Ljubljani, o higijeni, g. vinarski nadzornik Franc Gombač o kletarstvu, g. dr. Pretnar od Trgovske zbornice pa o novem obrtnem in o bodočem trošarinskem zakonu. Sledila je večerja, ki so jo servirali kot banket precizno in lepo absolventi tečaja. Vršil pa se je ta pri gospej Tomec v hotelu >Je-kler«, ki je dala na razpolago svoj bogati inventar. Strokovnega učitelja je poslala kr. banska uprava.
Že v 24 urah S
klobuke itd.
Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike W» manšete. Pere, snši, monga in lika domače perilo
tovarna TOS. REICH
UREDITEV TURŠKIH DOLGOV
Poročila iz Angore pravijo, da se je dosegel načelen sporazum med turško vlado in Zvezo upnikov Turčije glede odplačila turških dolgov. Zedinili so se na normalno letno anuiteto 830.000 turških funtov. Dolgovi bodo plačani v 40 letih in e njih odplačevanje tako urejeno, da pomeni novi sporazum redukcijo turških dolgov za 65 odstotkov, da bo torej Turčija plačala samo 35 odstotkov. Novi sporazum bo dopolnjen z drugimi finančnimi transakcijami, najbrž z novimi posojilnimi pogodbami.
TOVARNA UR V JUGOSLAVIJI
V Slavoniji (Odzadi) bodo pričeli izdelovati stenske ure. Kapaciteta nove tovarne bo znašala 9000 nihalnih ur na leto. Vsi sestavni deli bodo izgotovljeni v tovarni in prav tako tudi za izdelavo potrebni stroji. Delavci bodo domači, le nekaj kvalificiranih delavcev bo prišlo iz inozemstva. Ure bodo namenjene v prvi vrsti jugovzhodnim deželam.
I FRANC ERJAVEC
j	„PRI	ZLATI LOPATI«
TRGOVEC Z ŽELEZNINO
j LJUBLJANA
VVOLFOVA ULICA ŠTEV. 12
izjavljam, da nisem identi-| čen s Franc Erjavcem, i trgovcem z usnjem, Ljub-i ljana, Stari trg 11, ki je |	v	poravnavi-
3i apfli oiaiiiiHcii
Gremij trgovcev v Celju objavlja: V petek, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer se bo vršilo v mali dvorani Narodnega do ma v Celju važno predavanje. Predaval bo sodnik upravnega sodišča v Celju g. dr. Ivan Likar o temi »Ugotavljanje davčne osnove za pridobnino in davek na poslovni promet«. To predavanje je za trgovce in obrtnike zelo aktualno in je potrebno, da se ga trgovci in obrtniki polnoštevilno udeležijo.
^iiudbc^pouDiaSeuaiiu
Tvrdka Emesto Oriani, Milano, Via Ha-yez 3, Italia, se zanima za nakup večje množine jedilnih gob. Korespondenca italijanska.
Tvrdka Henrik Goldlarb, trgovina z juž nim sadjem na debelo, Warszawa, Plač Želaznoj Bramy 6, Poljska, se zanima za uvoz sadja (svežih češenj, marelic, breskev, hrušk, jabolk, sliv, grozdja itd.) iz Jugoslavije v Poljsko. Tvrdke naj se s svojimi ponudbami (v nemškem jeziku) obrnejo direktno na prej imenovano firmo.
Tvrdka Giovanni Wurzer, Fiume, Via Cavour 1, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi tovarnami parketov.
Jesenska umetnostna
razstava
V okviru jesenskih razstavnih prireditev priredi uprava velesejma umetnostno razstavo »Zena v slovanski umetnosti«. V poštev pride zlasti ženski pokret. Razstave se zamorejo udeležiti vsi slovenski likovni umetniki. Sprejme se prodane in neprodane umetnine. Prevozne stroške plača razstavljalec, vendar je odvoz po železnici brezplačen. Razstava se vrši od
3.	do 12. septembra. Zadnji prijavni rok je 30. junij. Udeležba je brezplačna do števila 10 umetnin. S prijavo naj se po možnosti pošljejo fotografije umetnin, namenjene za razstavo v delno uporabo za reprodukcije.
Predvidene so tri denarne nagrade in sicer: a) za najboljše slikarsko delo, b) za najoriginalnejši ženski portret, c) za obiskovalce najboljši portret (vsak obiskovalec dobi listek, s katerim voli najboljše delo). Poleg tega se bodo nekatera odlična dela diplomirala in nagradila po možnosti tudi denarno.
Osebna vabila na udeležbo se ne razpošiljajo. Aranžma bo v veščih rokah umetnika.
Inii iiJUm >• lomite
ribje olje ^
is lekarne
Dr. G. Piccoli-ja v LfaUgaai
s« priporote Medim In • Labotulm eaeham
foovilu
Norman je zopet guverner Angleške banke; s tem je dopolnil tucat tega imenovanja.
Švedska vžigalična družba je skrčila v švedskih tovarnah delo od pet na štiri dni tedensko, da prepreči nadaljnje naraščanje zalog. Koncernu pripadajoča tovarna v Varšavi je zašla v težkoče in jo bodo morali likvidirati.
Brezposelnih v Češkoslovaški je bilo na koncu marca ca. 626.000, torej približno toliko kot na koncu februarja. To smatrajo spričo velikih obratnih omejitev za relativno ugoden pojav.
Hrezposelnost v Angliji pada in je manjša kot lani; 21. marca so našteli 2,567.000 brezposelnih, to je 134.000 manj kot 22. februarja t. I. in 12.800 manj kot lani 21. marca.
Mednarodni jekleni kartel poroča, da je bila produkcijska kvota velikih producentov v februarju podkoračena s 761.000 tonami, od česar odpade 516.000 ton na Nemčijo.
Royal I>uteh Shell in drugi petrolejski producenti se pogajajo s Sovjeti o raznih zadevnih vprašanjih. Rusija je baje pripravljena za sporazum glede cen, noče pa nič slišati o omejitvi prodaje.
Položaj ogrske tekstilne industrije se presoja pesimistično. Domačega blaga je v izobilju in .vendar prihaja v deželo še zmeraj dosti inozemskega kvalitetnega blaga.
Tudi francoske železnice se vsled zmanjšanega osebnega in blagovnega prometa borijo s težkočami in so zaključile preteklo tato z izgubo 2100 milijonov frankov. Na zvišanje tarif ni misliti, ker se bližajo volitve.
Industrija umetne svile v Kumuniji je
še v povojih, pa se že sedaj vršijo priprave za monopoliziranje.
Hranilne vloge v Nemčiji rastejo nadalje; v februarju n. pr. so narasle za 100 milijonov mark.
Na mednarodnem trgu cevi se je pričel hud konkurenčni boj med kartelom in izven kartela stoječimi tvrdkami. Kartel je znižal oene povprečno za 10 odstotkov.
Zagrebški vinski sejem je imel alab« kupčije. Razstavnikov je bilo 260, vina je bilo po vzorcih ponujenega nad 40.000 hi.
Jugoslovanska trgovska in industrijska zbornica r Solunu praznuje 24. t. m. desetletnico svojega obstoja.
Grško potovalno razstavo v Jugoslaviji hoče prirediti grško trgovsko ministrstvo. Razstava bo prirejena v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Na 13. vzorčnem sejmu v Milanu, ki je bil otvorjen 1,2. t. m., je razstavilo 4554 tvrdk proti 4394 v preteklem letu. S tem številom je dosegel Milanski sejem tretje inesto v Evropi. Jugoslavija je zastopana z 42 razstavniki.
Nobene dividende za preteklo leto ne bo izplačalo sedem velikih ipoljskih bank, dalje Wiener Bankverein, dunajska Merkur banka itd.
Na trgu volne v Londonu je bilo prodanih leta 1929 451.000 bal, leta 1930 554.000 in lani 664.000 bal. Letos pričakujejo nadaljevanje tega ugodnega razvoja, namesto dosedanjih šest avkcij jih je predvidenih za letos sedem.
Živnostenska banka bo znižala glavnico ,od :S00 na 240 milijonov Kč in bo odpisala od rezerv znesek 48 milijonov Kč.
Guarant) Trust Cornp., tretja največja banka v U. S. A., je imela na koncu leta 1930 za 1342 dolarjev depozitov, na koncu leta 1931 za 1070 in na koncu letošnjega marca za 893 milijonov.
I.	G. Farben bodo izplačale za ipreteklo leto 7 odstotno dividendo proti 12 odstotkom za leto 1930.
Tobačni monopol v Avstriji se ugodno razvija in je imel v prvem letošnjem četrtletju dosti večjo prodajo kot v istem lanskem četrtletju.
Trgovina U. S. A. pada nadalje; izvoz v marcu je znašal 156 milijonov dolarjev proti 236 milijonom v lanskem marcu, uvoz 131 proti 210 'milijonom. Ves uvoz v letu 1981 je ibil z 2378 milijoni dolarjev za 37 odstotkov manjši'kot v letu 1930.
Češkoslovaška zunanja trgovina je bila v marcu prvič letos zopet aktivna, za 77 milijonov Kč, a obseg proti lani se je zelo skrčil; izvoz 675 milijonov proti 1083 milijonom, otoz 598 proti 880. "V prvem letošnjem četrtletju je znašal izjvoz 1800 milijonov Kč (lani 3100 milijonov), uvoz 1900 (2600).
Servirni tečaj na Bledu
Poldvanajsta ura za naše podeželne trgovce
(Dopis trgovca z dežele.) •
f
S sprejetjem zakona o zaščiti kmeta — ie nastala za podeželske trgovce, kakor tudi za vse trgovce v manjših mestih in trgih, kateri so odvisni samo od kmečke stranke, popolnoma nova situacija. — Vsak trgovec manjših mest in trgov, kakor tudi podeželski, ima toliko pri kmetu, kakor znaša njegova zaloga in kolikor dolguje na fakturah. — Poznam trgovce, ki imajo nad poldrugi milijon pri kmetih ter bodo samo v tem slučaju plačila zmožni, če jim kmečki odjemalec plača. — Ko je pa sedaj do-!>il njegov odjemalec neke vrste moratorij ter po tem zakonu še v roku enega lota ne pride do plačila, pride v težave najmanj dve tretjini in mogoče celo tri četrtine navedenih trgovcev, ker ne bodo mogli zadostiti svojim obveznostim. — Tožbe proti tem trgovcem vobce ne bodo na mestu. ker bi samo še poslabšale z nastalimi stroški položaj trgovca in istodobno položaj upnika, kateremu zakon brani izterjati svoje dobroimetje. — Posledice te-
ga bodo nedogledne tako za trgovce, ka kor tudi za tvorničarje. — Tudi trgovci na veliko bodo po veliki večini prizadeti. Ako tvorničar ne dobi gotovine, bode nastal v obratu zastoj, ne bode imel sredstev za plačanje delavcev in posledica tega bo nadaljnje ustavljanje obratov ter nadaljnje povečanje brezposelnosti. — Dve tretjini navedenih trgovskih obratov pa bo stalo vkljub aktivnosti pred insolvenco. — Vse te insolvence lahko napravijo zmešnjavo in pa neskončno škodo za privatnike kakor tudi za državo, ker bodo zgubili svoje dohodke.—
Za nas trgovce bije že poldvanajsta ura, pa je potrebno razmišljati o tem, kako se naj zaščiti trgovca pred posledicami zakonov, ki se proglašajo za kmeta. Potrebno je, da se o tem resno razmišlja, da se pravočasno zaščiti tudi trgovina, obrt in industrija, ker je vse to tako ozko med se; boj vezano v naši kmetijski državi, da je obstoj enega sloja v najtesnejši zvezi z drugim. Prav tako naj se določi obrestna mera za vse enako,' kakor je določena za kmeta, naj se določi tudi za trgovca, da se pomaga tudi zadolženim trgovcem tako kakor kmetom.
Izkaz o gibanju trgovskih strok v področju gremija
trgovcev v Ljubljani
za čas od 1. januarja do 14. aprila 1932.
Prijave.
1'rgovina z mešanim blagom: 1. Fabčič Fani, Cankarjevo nabrežje. 2. Seifert Konrad,^ Florjanska ulica. 3. Tomšič Marjeta, Kolizejijka ulica. 4. Zechner Alfred, Dunajska cesta. 5. Jeras Maks," Miklošičeva
.Vavk Ivan’ Kolizejska ulica. 7. l-rotrK*, Krista, Kiniska. cesta*
Trgovina z modnim, galanterijskim in
konfekcijskim blagom: 1. Schwab Drago, j. trg. d., Dvorni trg. 22. Abe Fran, Igriška ulica 10. 3. Sušnik Mihaela, Krekov trg. 4. Mahkota Martin, Celovška cesta. 5. Ku-rilj Ivan, Stari trg.
Trgovska agentura in komisijska trgovina:	Rozman	Mihajilo, Gosposvetska 10,
2. Jugostroj d. z o. z., Miklošičeva cesta.
3. Osolili Adolf, Čopova ulica 1. 4. Rebolj Ludvik, Gostova ulica 8.
Trgovina z lesom: 1. »Suma« d. z o. z., Dvorakova ulica 3.
Trgovina furnirjev:	1.	Percy Riudolf
Alles-Emanuel Pollak, Dunaj — Fran-kopanska ulica.
Trgovina s semeni in olj.: 1. Združene tvomice fimeža d. z o. z., Resljeva cesta.
Trgovina z radio a parati: 1. Maire Henri, Dunajska cesta 1.
Trgovina s cerkvenimi potrebščinami:
I Salmič Marija, Pražakova ulica 8.
Trgovina s športnimi in električnimi predmeti: 1. Drogerija Gregorič d. z o. z., Prešernova ulica.
Trgovina s papirjem in kad. potrebščinami: 1. Tihel Alojzija, Šelenburgova ul. 1.
2.	Koželj Zvonka, Miklošičeva cesta 28. Sejmarstvo: 1. Maček Josip, Krojaška ul. Trgovina s parfumi, kolinsko vodo itd. 1. Robinščak Elza, Stiska ul. 1.
Trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki: 1. Kos Katarina, Tavčarjeva ulica 7. 2. Jerman Ida, Vodnikov trg. 3. Prva radnič-ka pekarna s. o. j., Postojnska ulica 11.
4. Martinčič Terezija, Florjanska ulica 10. a. Šimic Ivanka, Jernejeva cesta 20.
Trgovina z živili, bonboni, delikatesami: 1. Oset Joško, Dunajska cesta. 2. Homan
Jurij, Dunajska cesta 17. 3. Starman Franja, Šišenski trg. 4., Rump Marija, Sv. Petra cesta 38. 5. župan Jožefa, Šolski drevored. 6. Kiauta Slava, Vegova ulica 2.
7. Kaučič Vladimir, Dunajska cesta 31. 8. .Jeraj Stanko, Sv. Petra cesta 38. Skupno 39 prijav.
Odjave.
Trgovina z mešanim blagom: 1. Poselil Marija, Gosposvetska cesta. 2. Urok Mihaela, Cankarjevo nabrežje. 3. Amon Mirko, Kolizejska ulica. 4. Vesel Fran, Miklošičeva cesta.
Trgovina z modnim in konfekcijskim blagom: 1. Jelka Schvvab, Dvomi trg. 2. Tovarna klobukov in slamnikov, Ale-lvsandrova cesta. 3. Poschl Friderika, Aleksandrova cesta 4. 4. Mohorič Ivan, Rožna ulica 13.
Trgovina z zobotchničnimi predmeti: 1. Kokolj Fran, Sv. Petra cesta 2.
Trgovina s cerkvenimi potrebščinami: I. Neškudla Izabela, Sv. Petra cesta.
Trgovske agenture in komisijske trgovine, trgovina s kolesi itd.: 1. Inž. Gallasoh Egon, Lepodvorska ulica. 2. Junc Milka, Masarykova cesta. 3. Stehlik Rudolf, Florjanska ulica. 4. Dr. Emil Gaj, Cankarjevo nabrežje. 5. Hebein Ivan, Dunajska c. 33.
Trgovina s kadilnimi potrebščinami: I. Sever Roza, Šelenburgova ulica. 2, Marn Pavlina, Slomškova ulica. 3. Valenta Franja, Miklošičeva cesta 14.
Sejmarstvo: 1. Maček Terezija, Krojaška ulica. 2. Roš Franja, Zalokarjeva ul. 13.
3.	Škrlj Marija, Karlovška cesta 11.
Trgovina z mlekom, živili in sadjem: 1. Hans Franja, Vodnikov trg. 22. Tratnik Katarina, Florjanska ulica 10. 3. Osteršek Marija, Sv. Petra cesta 33. 4. »Depa«, Miklošičeva cesta. 5. M. Meglič, Tavčarjeva ulica. 6. Miculinič Marija, Sv. Petra cesta 33. 7- Pušavec Helena, Vodnikov trg.
8. Terpin Felicite, Gosposvetska cesta. 9. Ažman Jerica, Trnovski pristan. 10. Vidmar Ivanka, Sv. Petra cesta 3. 11. Vidmar Franja, Karlovška cesta. Skupno 32 odjav.
Zunanja trgovina Nemčije v letu 1931,
Tendenca trgovinske politike Nemčije je šla v preteklem letu predvsem za tem, da se na eni strani uvoz čim bolj zmanjša, a na drugi strani izvoz poveča. Sicer ta tendenca ni značilna le za Nemčijo, nego je danes lastna vsem državam sveta. Toda v Nemčiji je danes ta tendenca tem bolj poudarjena zato, ker vidi v njej nemška javnost splošno sredstvo za ozdravljenje i gospodarskih i socijalnih i političnih pri-,lk. v	ra£fi tega pa se poslu-
žuje Nemčija pri dosegi tega cilja vseh sredstev, ki so ji na razpolago. Slikanje obupnega stanja, v katerem naj bi se Nemčija nahajala ter s tem v zvezi zahteva po brisanju vseh reparacij sta pač najkrajši poti do končnega cilja. In priznati moramo, da je Nemčiji to prizadevanje uspelo, kajti lanskoletna trgovinska bilanca izkazuje znatno zmanjšanje uvoza ter je aktivna za celih 2871 milijonov RM. S tako trgovinsko bilanco se pač ne more ravno ponašati danes vsaka država.
Nemški statistični podatki nam nudijo
sledečo sliko o nemški zunanji trgovini v letu 1931.:
Celokupna vrednost uvoza je znašala lani 6.727 milijonov RM, izvoza pa 9.598-6 milijonov RM, dočiin je znašala količina uvoza 407-8 milijonov q, izvoza pa 572-9 milijonov q. Trgovinska bilanca je torej aktivna za 1341 q in 2.871 milijonov RM.
V primeri z letom 1930 izkazuje trgovinska bilanca izboljšanje v letu 1931 za 1071 milijonov RM. Od tega’ gre kakih 500 600 milijonov RM na račun večjega padca cen uvoznim kot izvoznim produktom, ostalo pa na račun faktičnega zmanjšanja uvoza. Sicer pa kaže trgovinska bilanca neko splošno zmanjšanje tako po količini, kakor tudi po vrednosti, katero zmanjšanje se opaža pri vseh izvoznih in uvoznih predmetih.
Kar se tiče vrednosti, izkazuje lanski uvoz v Nemčijo v primeri z onim iz leta 1930 padec za 3.660 milj. RM, kar je približno tretjina; od tega odpade prilično 2000 milijonov RM na račun padcu cen
uvoznih produktov, ostalo pa na zmanjšanje količine uvoza.
Vrednost izvoza pa je v primeri z izvozom v 1. 1930 padla za eno četrtino. Pri tem pa je treba povdariti, da so se tudi nemške reparacije zmanjšale v istem razdobju na skoro polovico (od 707 milj. RM v letu 1930 na 393 milj. RM v 1. 1931). Ostali padec vrednosti izvoza je pripisovati padcu cen izvoznih produktov.
Zunanja trgovina med Nemčijo in Jugoslavijo v letu 1931 nam kaže sledečo sliko:
Uvoz 1*2 milj. q, v vrednosti 40-1 milj. RM, izvoz 2-8 milj. q, v vrednosti 95-1 milijona RM.
Trgovinska bilanca izkazuje torej aktivnost za Nemčijo v iznosu 55 milj. RM. Ce pa primerjamo te številke z onimi iz 1. 1930 tedaj vidimo, da sta se nemški izvoz in uvoz v našo državo zmanjšala lani za kakih 50 odstotkov i po količini i po vrednosti. Vzroke temu zmanjšanju je iskati v splošnih vzrokih padca izvoza in uvoza.
Kljub temu, da je nemška zunanja trgovina lani zaključila svojo bilanco z lepo aktivnostjo, vendar se vsi nemški gospodarski krogi močno pritožujejo nad sedanjim stanjem Nemčije. Na eni strani dokazujejo agrarni, da plačuje nemška industrija za potrebne surovine in polizdelke danes 7 odstotkov manj kot pred vojno, a kljub temu prodaja svoje produkte za 27 odstotkov dražje od onih iz predvojnega časa.
Skoro prav tako žalostinko pojo tudi nemški obrtniki, katerih vrste štejejo danes preko 650.000 brezposelnih. Da ne zaostajajo za njimi industrijci, je pač razumljivo. V preteklem letu je 1415 industrijskih podjetij od 5.685 zaključilo svojo trgovinsko bilanco s pasivami, nad 176 tvrdkami je bil otvorjen konkurz in 127 jih je bilo prisiljenih prositi za prisilno poravnavo. število brezposelnih se je podvajse-torilo.
Posledica vedno slabšega gospodarskega stanja je vedno večja konkurenca, ki zavzema že nedovoljene oblike.
Gotovo pa je, da je mnogo vsega tega pesimizma brez vsake podlage, gotovo je, da je v teh besedah mnogo neiskrenosti in prikritih načrtov, ki imajo eno samo stremljenje — oprostiti Nemčijo plačevanja reparacij in ji s tem dati možnost, da tudi v političnem pogledu zavzema ono vlogo, ki jo je imela uekdaj.
8SS
SgS
•rm
RKS!
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Lastnik s Jo sip Vevlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Tolna postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. aprila t. I. ponudbe glede dobave napisnih tablic, 120 kg pločevine. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 21. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 7000 kg kristalnega sladkorja in 2 vagonov pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 21. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 10 tisoč kg sena in 5000 kg ovsa; do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg kita, 30 kg mizarskega kleja in 2 železnih nosilcev. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg kristalnega sladkorja in 45.000 kg pšenične moke. — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 1. maja t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg bencola, 400 kg transformatorskega dlja, 500 kg glicerina in 8300
kg repičnega olja; do 5. maja t. 1. pa glede dobave 5000 kg krp. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do
9.	maja t. '1. ponudbe glede dobave naprave za elektromotor. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 10. maja t. 1. pri ekonomskem oddelku Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu glede dobave peresnih žimnic. — Dne 10. maja t. I. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave ca 16.000 m sukna; dne 11. maja t. 1. glede dobave 15.000 komadov letnih maj; dne 13. maja t. 1. pa glede dobave 40.000 kg mila. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg namiznega olja in 500 kg strojnega olja. — Dne 20. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave 2500 kg usnja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava drv. Dne 20. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banji Luki licitacija glede dobave 3310 m3 drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Oddaja zakupa buffeta na postaji Bilečc se bo vršila potom ofertne licitacije dne 12.maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Xiufrljjnaha beria
Tečaj 18. aprila 1932.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold.	2288-02	2299-38
Berlin 100 M		1337-82	1348-62
Bruselj 100 belg		790 65	794-59
Budimpešta 100 pengS . .	_•—	—•—
Curih 100 fr		1097-35	1102-85
London 1 funt		212-83	214-43
Newyork 100 dol., kabel	—•—	—•—
Newyork 100 dolarjev . .	5621 13	664939
Pariz 100 fr		222-81	223-93
Praga 100 kron		167-—	167-86
Stockholm 100 Šved. kr .	_•			•	
Trst 100 lir		289 60	291-90
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Fran Lukič.
V tvrdko sta vstopila kot javna družabnika Lukič Zvonimir in Lukič Ivan, zasebnika v Ljubljani, Stritarjeva ulica.
Zbog tega je nastala javna trgovska družba z dnem 1. februarja 1932.
Družaibuica Lukič Ana, zastopa družbo samostojno in samostojno podpisuje zanjo. Družabnika Lukič Zvonimir in Lukič Ivan zastopata družbo kolektivno in podpisujeta zanjo kolektivno.
Podpis se vrši na ta način, da v podpisovanje upravičeni podpišejo pod pisano, tipkano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme svoj osebni podpis. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1932.
Firm. 193. — Rg A III 45/4.
*
Sedež: Maribor.	'
Besedilo: Anton Luxa, mednarodni prevodi »Transport«.
Vstopil je kot javni družabnik Stumpf Ivan, špediter v Mariboru.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. marca 1932,
Besedilo firme odslej: Luxa & Stumpf, mednarodni prevozi »Transport« v Mariboru.
Pravico tvrdko zastopati in jo pravno veljavno podpisovati imata oba družabnika, in sicer Anton Luxa in Ivan Stumpf, ki podpisujeta na ta način, da pristavita natisnjenemu, napisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke kolektivno svoja lastnoročna podpisa.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Maribor«, dne 31. marca 1932.
Firm. 204/32. - Rg A II 242/3.
Dr. Vili tor Murnik:
‘A;;- '	'	'
Narodno gospodarsko
Ut CfticA v j A: j
m jokoklfo
(Nadaljevanje)
' im i i H ii:	r| ■	'■< .<:
26.	0, harmoniji telesa in	(Juha.
Harmonija telesa in duha se zdi, da ni mogoča popolnoma, vsaj dandanes ne več. Morda je vladala v onem »zlatem veku«, ki o njem pripovedujejo pravljice, pa »znanstvena« zgodovina o njem ne ve nič. Niti v resničnih pranarodih, ki še nikdar niso živeli v visoki kulturi, ni mogla vladati. Pri njih	je	pač	živijenje'prevladovalo	duha, kakor	v
kulturnih narodih duh prevladuje	življenje.	Prav
tako pa tudi v felaških narodih, utrujenih od kulture in civilizacije, ne more biti te harmonije. Spočetka prevladuje »primitivna kri« in duh je! tako rekoč »brez dela«. Kri, življenje, se š? ni zadostno ojačilo za višje čuvstveno jn fantazijsko živ-' Ijenje, potrebno za višje delovanje duha. Ko pa se to zgodi in začne narod iz primitivnosti stopati na prve stopnje visoke kulture,' polagoma začne prevladovati duh življenje.
Po mnenju znanega nemškega filozofa Ludo-vikaKlagenaje v bistvu človeškega duha, da zati-' ra življenje: Ubija življenje in ipehanizira prirodo. Ko. bo duh dovršil svoje uničevalno delo, pa pravi* Klages, da se bo ločil pd življenja. Navest da bo, kakor se je nekdaj začela, takp tudi pekoč nehala v žloveku. Pa ne n^ore bitji v bistvu duh^, zatirati življenje, sicer pe bi ta duh zlasti dandanes sam spodbujal h krepitvi življenja. Vsekako pa duh po Klagesu samem življenja ne bo uničil docela. Saj človek ne bi mogel pbstajati, piti pe brez zavesti, ker ga sploh ne, bi bilo več, ko bi bilo uničeno vse življenje. Seme življenja tako rekoč bo vendarle ostalp, življenje bo zopet zraslo in se jačilo in morda potem duh, zavest, zopet dobi veselje naseliti se v njem.36
Bolj logičnega; mnenja je, že navedeni filozof Mftfcfriar	Njemu je duh tudi nekak na-
sprotnik življenju, pa tako rekoč ne sovražen. Duh! JU življenje »ta mu v razmerju polarnosti, Polar-nost pa mu poipeni ne le p^sjprotje, ampak tudi vzajemno odvisnost in korelacijo protipolov« —
119 Prjm. k temu in nadaljnjemu: »Kultura in telo vaclt}ft«v str. JI ,iu sl. tej- str. 3j. in §},
lu torej življenja in duha — »in kar je poglavitno: njih medsebojno dopolnjevanje ali enoto.« Polarnost našega bitja pa mu je »seveda vedno pomanjkljiva, t. j. živost in duhovnost se v našem jazu dopolnjujeta le nezadostno.« Iz tega »izvirajo trpljenje, zmota in nujna smrt. Čim znamenitejši j-1 kakšen človek, tem globlje se zaveda nedostatne enote nasprotij, ki tvorita njegovo bitje, tem ino-gočneje pa se vzbudi tudi njegov ,metafizični nagon" po dovršeni enoti ali polarnosti duše in duha.« To popolno harmonijo, to »dovršeno enoto ali polarnost duše in duha«? pravi Palagyi, da na tem svetu, to je »v prostorovnočasovni končnosti nikdar ni mogoče doseči.« Zato »nastane železna metafizična tenieljna zahteva, da sta živost in duhovnost v neskončni svetovni celoti združeni v dovršeno vse-živost in vseduhovnost in tvorita pravi resnični svet. Cim jasneje in določneje se more ta temeljna zahteva razložiti v kakšnem sistemu filozofije, tem plodoviteje mora učinkovati na celotnost vseh območij našega življenja in soživljenja. Vidi se torej, da moje mišljenje izhaja od pomanjkljive polarnosti človeka in se izteka v dovršeno kozmično polarnost.«
i1'.;' U . ■ ti. ; IM.7' Inn.. ■ ',i ,i
^alaayyn inpa torej ( ^živost« metafizični,, vir. ^mepuje & tudi »dušo«;. Dušo razJoč\ye oifl duha, ki nip sev^ tudi metafizičnega značaja. Čutenje, čuv^tvpvanje ip fantazija so niu »življenski procesi ki točqjo^ neprestano.^ Človeški duh pa se >V«pne s(am^ spnkanw> «i intervala 4o. jpteryala,*; k ftvojjm >aktopw. ?ivlje»ski procesi tečejo v času. Z^o »o fizični. K%jti »v^e, kar teče v času, je fizični potek.« Duša je Pal&gyiju sicer metafizičnega . izvora, pa «e neposredno javlja v živi jenskih procesij. Dph pa se ne javlja neposredno« a«pak s popinjo. ^a,nta^ije, ki mu je, kakor rečeno, fizične narave, (življenski pnjces), nekaj kaj; »t^če v času«. Fantazija na eni strani zaznave ynapjega sve-
tvesti in sjpej s. t^kjniii »domišljenih« gibov, ki jih Pal&gyi; imenuje ^doWŽljene simbolična t. j. pomembne gibe«; »z njiipi si jzvr^itev zaznave zakličemo v domišljiji.« Na drugi strani pa, »tudi k zavesti lastnih duhovnih aktov pridemo na ta način, da izhajajo od pjlh simbolični gibi, $ ppmočjo katerih se panašamo pa d,uhovne akte.« Te gibe pa moremo izvest,} tudi v .pesnici ip ne saniP v domišljiji. To pa jih m o r a -m o,, kadar hočemo občevati z drugiip človekopi (naša. ^ayest z drugo zavestjo). Ti resnični gibi so lahko zgolj kretnje, igra potez na obrazp in morejo za silo zadostovati, da se zavest spravi z drugo v
zvezo. »Pravi nosilec take zveze pa je oni čudoviti sistem simboličnih gibov, ki ga označujemo kol glasovni jezik.«
Duh sapi ne dela domišljenih gibov. Duh ni fantazija. Človeški diilj Pal6giyju obstoji samo v toliko koliko}1 je »delujoč«. To delovanje je brez-casovno: akti, čini duha mu imajo docela trenuten, da, se mam ^akor hipen značaj: izvrše se »vsakokrat v gedeljivi (matematični) časovni točki , torej brezčasno. Duhovni akti so »puiiktuaini, t. j. ne potrebujejo nobenega čas^,« ampak »se izvrše na absolutno natančni meji med preteklostjo in bodočnostjo.« Vse to Palagyi razlaga in utemeljuje podrobna; v več delih, zlasti v naj\’ečje'm: »Prirodnofilozofičnih predavanjih o temeljnih problemih zavesti in življenja.« Prej navedeni filozof L. Klages se sicer ne strjnja v vsem s Palacijem, pa mu vendar daje izpričevalo, da je dejanj, naš,el »eksaktni razločevalni znak za duha ,ip za življenje,«; ter poudarja piouumen?alubst Pa-^gpev^f? .^tavka:	(iy§«	^jloV^e
zmote je iskati v teni, da iuoremo za cighortio smatrati,, kar je samo živo, ali za živo, kar je samo duhovno.«
Tudi tioethe je nijicjgo premišljeval, o '$e razločuje pa seve pied duhopi in dušo. Isto sta mu. Duš^ piu je »kos. yečp^f>ti,,. ki oživljajoče prešinja telo«, torej življenska moč. Dušo imenuje tudi »entelehijo«, izraz, ki ga je rabil že A r ist.^el. iMitelehija j^ poetheju mo, |{ffr. po-) vzroča »drugo pu|>erteto<j;, ako je »mogočpe vrste«. Kntelehijo mogočne vrste pa misli Goethe, da imajo vse genialne par^ve .(^^rmapn, III., 165).
Nismo vsi na enak način nesmrtni« (E., II., 104). Toda. z^kaj SO, ti »kpsi večnosti« neenaki? Tfo vprašanje ostanp odprto, kakor je seve odprtih vprašanj tudi v Palžgyijevi filozofiji. Goethe sam px{tyi: »Nočem se sramovati besede: večno tipamo p^obleipe:,< .
Pp uprimpj še za hip oči v, harmonijo med življenjem in dp^om. Čeprav popolna harmonija med njima ni mogoča v »prostorovnočasovni končnosti«, bi smeli po Palagyiju vendar sklepati, da bi všaj čim večji, na tem svetu še dosegljivi sklad jf med njima pomenil tem manj tr^en|a, terp m^j zmote in tem daljše življenje posameznikom jn narodu. Četudi cilj ni popolnoma dosegljiv, je treba vsaj skušati, približati se mu Čim bolj. To pa je v kulturnem življenju mogoče le s pravo telovadbo.
(Dalje prihodnjič.)
‘S es O
S. <
© e e	e
S .8 § S ^
* 2	5	g
a, a ^ ^ s o »*5 Cft v
g « ^	5
S ^ a g |
20 S S 1 •*
S
a
&
'^'■7»' :	•■•••nfi!	——
Sede/,: Ljubljana.
Besedilo: Kartonažna tovarnu in iudu-s^jp, k(vvin.skp-galanterijskih izdelkov Jakša & Co., družba z o. z.
S sklepom občlieiga »bora od 10. julija se je dopolnil odstavek 4. da-užalbine pogodbe.
Družba je opravičena odslej tudi nakupovati in prodajati tehnične izdelke in polizdelke.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 27. februarja 1952.
Firm. 661. — Kg C Hi 2:14/4.
*
Sedež: Maribor, v
Sesedalo; Vincenc Kujiar.
Obratni predmet: '1 rgovina z mešanim olagom.
s^ dosedanji javni di‘užabnik Kii-bar Oton abog snir^i.
Sedanja isammffiifttnica je dosedaaija diru-žabfnica Franz. Giapk roj,. Kiihar, trgovka v Mariboru, Aleksamdrova cesta št 1/1.
Podpis firme odslej: Imetnica pristavi pisanemu, natisnjenemu ali s štampilko od-tisnjeneunu besedilu tvrdke svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
■dne 31. marca 1932.
Firm. 220/32. - Kg A Ul 170/10.
Sedež: Maribor.
Besedilo:	Zadružna	gospodarska banka
d. d. v Ljubljani, podružnica v Mariboru.
Vpišejo se: 1. vodja podružnice Maribor: Jerebič Franc, dosedanji namestnik dirigenta podružnice, 2, namestnika vodje po-družni^e	Balanč Franc ip Kurnag
Ivam, oba bančna uradnika v Mariboru. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, ^ne: 31. marca 1032.
' Firm. 207/32. - Rg P> I 14/31.
*
Sedež: Podkoreif, (|1
Besepilo: Ivan Gregori,
Obratni predmet: Trgovina z lesopi.
Zibog vstopa Gregorija Alojzija, 1®^ vega sina v Podkorenu št. 61, kot javnega družabnika v tvrdko z dnepi 8. mar«^, lQ32.
Osebno zavezana družabnika sta Gregori Ivan in Gregord Alojzij.
Vsak izmed družabnikov zastopa drpjjbo samostp^ift in podpisuje zanjo tako, da lastnoročno zapiše besedilo Jirime.
Deželpp kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maj-ca 1932.
Firm. 237. — Rg A VII 88/2.
*
Sedftž: S|r^i^, pri Kranju.
Besedilo: I. Knific, tovarna za žimo.
Izbriše se -zbog smrti imetnik tvrdke Knific .losip in vpiše novi imetnik tvrdke
Schiffrer Ciril, trgovec v Stražišču pri Kra-
’W- .	.
Izbriše se prokura Schiffrerja Cirila.
DcžcU)q kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. marca 1932.
Firm. 182. — Rg A VI 241/3.
Baisse na mednarodnih efektnih borzah
Teden od 2. do 9. aprila je bil na mednarodnih efektnih trgiih zopet v znamenju izrazite baisse; najbistvenejši faktor te baisse so bila razkritja v Kreugerjevi aferi, ki se bo, kakor vse kaže, razrasla v enega naj večjih finančnih škandalov našega na finančnih škandalih že itak tako bogatega časa, Na vseh borzah je bila opaziti najmočnejša tendenca navzdol in so bili spričo majhnega veselja doi nakupa padci deloma zelo veliki. Mednarodni borzni in-doks, izračipijen iz indeksov spodaj, navedenih deseterih 'borz, je padel v omenjenem tednu zopet za 4% %, obenem pa za 18 odskokov proti letošnjemu maksiniu v začetku marca na novo rekordno globino 37’5 odstotkov, pri čemer je indeks koncem leto, 1927 enaik 100. Pripominjamo, da je pričela Berlinska borza zopet notftraiti, a šele seda j, in zato v seznamu še ni navedena. Tu podamo seznam:
Konce 1.			
1827 = 100	Začetek 1929 2	4. 1932	9.4.1932
Lundotti	102-6	%,1	35'1
Pari/,	m-H	62 "5	rf,v:f!S3 - •i 60-7
Bruselj	133-8	30-ti	29-6
Amsterdani	104-5	24-8	22-8
Stockholm	10ft-5	i o-o	9-8
Zurich	ioro	42'0	41-1
Dunaj	91-4	370	:J6'8
Praga	108-3	49*7	46-7
MUaa ,	124-0	5^-3	,57-0
N ew York	137'3	30*8	35'5
Velik je bil padec /.lasti		Loiid	Min, Pa-
rizu, Anisterdamu, Pragi		in Ne\v	Y(irk)ii.
Stockholm	,je pa poglavje	zase: 11	. 7. 1931
še 64-0, 26. 3. 1932 le še 11		‘0, nato	p<i io-o
in 9*8.			
PA DAN J K DEPOZITOV PRI VELEBAN-KAH V NEAVVORKU
Poročilo iz Newyoinka pravi: Vsota aktiv banke Chase National, ki je največja banka v USA, je padla, od 2697 milijonov dolarjev koncem leta 193Q na 1989 milijoliov koncem leta 1931 in nadalje na 1876 milijonov na koncu letošnjega marca. Stanje depozitov se je v isti dobi zmanjšalo od 2074 na 1329 milijonov dolarjev. Podobne pojave opažamo tudi pri drugih ameriških velebankah.
ir1;
Veletrgovina kolonijalne in špecer^ske robe
Jv cm Jelačin
Gfublianu
Zaloga sveže praiene kavt, mletih ditav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba I
Zahtevajte ceniki
Iv. Brunčič
stavbni in pohištveni pleskar in ličar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoža cenjenimi naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 28
Cene zmerne, delo solidno,-postrežba točna
TELEFON 34-76
Priporočamo Vam
PUOH-KOLESA
ki so vedno na, prvem »pestu! Dqbe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
LJUBLJANA : KRANJ : NOVO MESTO
IG N. VOK
’-rr 1' n . ■	—.'.,1	I ,	—.'Tl-------------r. - i ., T
slovenski izJelek -c- Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in Oltarna d. d.
1	•* 1 i' •; !■»
ie pri
•9frrm n t
Ureja dr. fVAN PLESS. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiskarja; O. MICHALEK. Ljubljana.