Naš čas, 13. 11. 2014, barve: 
CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
za konec tedna
V petek (3/6 0C), soboto (6/10 0C) in nedeljo (5/8 0C) bo pretežno oblačno.
številka 46
četrtek, 27. novembra 2014
1,80 EVR
lEAlMO
VELENJE
Nasilja nad ženskimi vse več
Milena Krstič Planinc
Velenjčani so se po prvi tekmi Evropske rokometne zveze iz Rusije zelo zadovoljni vrnili v domovino, saj so uspeli ugnati tamkajšnje Permskie medvede. Toda varovanci Ivana Vajdla bodo imeli v soboto še eno težko preizkušnjo, saj »jezni« medvedi prihajajo v Velenje, da poravnajo račune. Igralci Gorenja pričakujejo močno podporo s tribun, da bodo laže zmogli korak čez to zahtevno prepreko.
V soboto odpirajo drsališče
Velenje, 29. novembra - Mestna občina Velenje se je po lanskem zelo pozitivnem odzivu na poskusno obratovanje drsališča v Sončnem parku odločila, da tudi v tej zimski sezoni pomaga pri obratovanju drsališča in omogoči brezplačno drsanje. Drsališče Velenje, ki ga upravlja velenjski Hokejski klub, bo pričelo obratovati to soboto, 29. novembra, ob 16. uri. Obiskovalke in obiskovalci drsališča si bodo lahko tudi izposodili drsalke ali pa jih nabrusili. Do sedaj je MO Velenje za drsališče namenila 322 tisoč evrov, saj so lani kupili šotor, stroj za čiščenje in glajenje ledu, nadstrešek in drugo opremo. Letos bodo za postavitev drsališča in njegovo obratovanje namenili 30.500 evrov.
Začelo seje. Množice bolnih v čakalnicah zdravstvenih domov. Sezona različnih akutnih obolenj dihal je v razmahu. Kihanje, kašljanje, vročina.
Prihaja december, čarobni mesec. Ni treba gledati na koledar. Dovolj je pogled na kakšno izložbo. Se že svetlika in utripa. In tukaj je. Žal. Nasilje nad ženskami. V Sloveniji je v porastu. Deloma zaradi gospodarske situacije in visoke brezposelnosti, ki življenje marsikatere družine postavlja na socialno dno, deloma zato, ker je država z varčevalnimi programi temeljito zreducirala preventivne programe, čeprav bi nujno potrebovali celovit in koordiniran sistem pomoči žrtvam nasilja v družini. Tega od držav zahteva tudi Konvencija Sveta Evrope, ki govori o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
V Sloveniji je psihično nasilje izkusila vsaka druga ženska, vsaka peta fizično. Končalo seje tudi že s smrtjo. V Evropi vsak dan umre sedem žensk za posledicami nasilja v družini, ki ga povzroči moški storilec. Na nasilje nad ženskami je opozoril mednarodni dan, posvečen boju proti tovrstnemu nasilju, 25. november. Leta 1981 so ga aktivistke prvič proslavile. Osemnajst let za tem so Združeni narodi pozvali vlade, mednarodne organizacije in nevladne organizacije, naj spodbujajo in razvijajo dejavnosti, ki bi osvestile javnost o problematiki nasilja nad njimi. V Sloveniji je v podpisovanje dana peticija, ki bo naslovljena političnim odločevalcem. V njej je na prvem mestu zahteva, da država preprečuje nasilje nad ženskami in otroki, da vsaki žrtvi zagotovi pravico do podpore in pomoči, ki jo potrebuje, vključno s široko dostopno brezplačno psihosocialno in pravno pomočjo v vseh postopkih in programe pomoči za žrtve nasilja razširi tudi v manjše kraje po Sloveniji.
Oblike nasilja nad ženskami so vedno bolj raznolike. Veliko jih nasilja ne prijavi, ker se bodisi sramujejo bodisi bojijo. Veliko pa ga ne prijavi tudi zato, ker ne vedo, kam naj bi se zatekle po pomoč oziroma kje jo lahko pričakujejo.
Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije. Prijavo je mogoče podati na policijski postaji ali po pošti. V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje ali je potrebna intervencija policije, ne odlašajte, ampak pokličite 113.	■
Med, maslo, mleko, kruh ...
V projektu tradicionalni slovenski zajtrk že od vsega začetka sodelujejo vse osnovne šole in vrtci v Šaleški dolini. Tako so tudi letos učenci in malčki minuli petek jedli domač kruh, med slovenskih čebelarjev ter maslo in pili mleko, proizvedeno v Sloveniji. Poleg tega so jim vzgojiteljice, učitelji in tudi predstavniki čebelarskih društev iz doline spregovorili o pomenu zdravega pre-
hranjevanja čebel, čebelarji so jim predstavili čebelarska opravila in opremo za delo s čebelami. Otroci in učenci so se o vsem tem lahko bolj podrobneje seznanili tudi na raznih delavnicah.
(Nadaljevanje na 14. strani) ■ tp
Z dnevom slovenske hrane oziroma tradicionalnim slovenskim zajtrkom želi država otroke spodbuditi k cenjenju lokalno pridelane hrane ter zdravemu načinu prehranjevanja.
9770350556014
Naš čas, 13. 11. 2014, barve: CM K, stran 2
112
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

27. novembra 2014
lokalne novice
Ne davčni, ampak finančni urad
Velenje - 1. avgusta sta se v novo finančno upravo RS združili carinska in davčna uprava RS, 1. januarja pa je predvidena združitev carinskih in davčnih uradov na lokalni ravni. Glede na to, da v Velenju carinskega urada ni, ne bo prišlo do združevanja, se bo pa Davčni urad preimenoval v Finančni urad Velenje in delo nadaljeval v nekoliko okrnjeni obliki.
■ mkp
Letos že 96 porok
Mozirje - Na Upravni enoti Mozirje med drugim ugotavljajo, da je Zgornja Savinjska dolina privlačna za sklepanje zakonskih zvez zunaj uradnega prostora tako za občane kot tudi pare iz drugih delov Slovenije in tujine. Najpogostejše takšne lokacije so Mozirski gaj, Veniše, Logarska dolina in v zadnjem času tudi Golte.
Sicer pa je poročna dvorana v gradu Vrbovec v Nazarjah še vedno najbolj priljubljen kraj za sklepanje zakonskih zvez. Od letošnjih doslej 96 porok si je tu obljubilo večno zvestobo 36 parov, v Venišah 22, v Mozirskem gaju 12 ter v Logarski dolini 9. Lani so na mozirski upravni enoti zabeležili 89 porok, pred dvema letoma 94, 81 leta 2011 in pred štirimi leti le 65.
_ntp
Dan odprtih vrat dnevnega centra
Velenje, 28. novembra - V prostorih mestne četrti Velenje Desni breg na Kersnikovi 1 deluje Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog. Ta petek bodo pripravili dan odprtih vrat. Med 9. in 12. uro bodo predstavili svoje delo z odvisniki, ki ga izvajajo pod okriljem nevladne organizacije ŠENT.
■ bš
Velenje, 20. novembra - Velenjsko podjetje PUP, koncesionar vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest v MO Velenje, je prejšnji teden na mestnih ulicah popravljal pokrove kanalizacijskih jaškov. Dela so opravili na cesti proti Kardeljevemu trgu, za Pošto Velenje, na Bračičevi in Jurčičevi cesti in na povezni cesti Stari trg, med župniščem in staro pekarno, kjer je nastala tudi spodnja fotografija.
■ bš
Spletnega kioska ni več
Šoštanj - Zaradi vandalizma je Občina Šoštanj odstranila točko z brezplačnim dostopom do svetovnega spleta v središču mesta. Kiosk so večkrat čistili in popravljali, a tempa, kakršnega so se »držali« vandali, niso zmogli ali pa so se ga naveličali.
Nazadnje je bil uničen zaslon na dotik, ki ga ni bilo možno popraviti. Zato so se odločili, da celoten kiosk odstranijo.
■ mkp
Srečanje »starejših« prostovoljcev
Velenje, 24. novembra - V ponedeljek popoldne so se v restavraciji Kolodvorska srečali prostovoljci, ki sodelujejo v projektu »Starejši za starejše«, ki skrbi za višjo kakovost življenja doma. Projekt izvaja Šaleška pokrajinska zveza DU, prostovoljci, ki lepšajo dneve svojim sovrstnikom pa delujejo na področju celotne pokrajinske zveze. Prostovoljci prihajajo iz vrst Društva upokojencev (DU) Velenje, velenjske tretje univerze, DU Šoštanj, DU Šentilj pri Velenju in DU Vinska Gora. Tokratno druženje so izkoristili za izmenjavo izkušenj in sproščen klepet.
■ bš
Prvič v Sloveniji, črni petek v Harvey Normanu v Celju
Z neverjetnimi popusti od 50 pa kar do 70 % na vseh oddelkih, samo ta petek, 28. 11. V ponedeljek, 1. 12. se ponovi tudi na spletu Harvey Norman.si.
Za mlade, ki bi že morali delati, smo veliko zamudili
Prihodnost moramo graditi na ustvarjalnih kadrih - Priložnosti v gospodarstvu in organizacijah civilne družbe
Tatjana Podgoršek
Velenje, 18. novembra - Prejšnji torek je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica v prostorih Mladinskega centra Velenje pripravila razvojno konferenco na temo Odpi-
drugim poudarila, da mladi potrebujejo rešitve, priložnosti, ne le obljub in lepih besed. »Bojim se, da smo za tiste mlade, ki bi že morali delati, veliko zamudili. Več lahko storimo za mlajše, ki so še na šolanju.« Po njenem mnenju brez-
jim želijo vse najboljše v velikih državnih družbah, v katerih naj bi bile njihove zaposlitve varne. Stvari se spreminjajo in privatizacija državnih družb bo povzročila, da bodo v teh v prihodnje zaposlovali le najboljše, inovativne, kreativne
Z razvojne konference, ki je bila ietos namenjena odpiranju priložnosti za zaposlovanje
mladih
ramo priložnosti za mlade. Razlog za to so bili nekateri skrb vzbujajoči podatki Območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije Velenje o deležu brezposelnih oseb do 29. leta starosti, ki so v regiji Saša precej višji od slovenskega povprečja.
Mladi potrebujejo rešitve, ne le lepih besed
Predsednica Savinjsko- šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer je v uvodnem delu med
poselnost mladih, ki ne smejo biti žrtve nujno potrebnega podaljševanja pokojninske dobe, ogroža revitalizacijo gospodarstva in družbe. Zato bi morali v procesu njihovega aktivnega vključevanja v družbo sodelovati vsi, tudi mladi. Tako pa priprava na njihove nove pogoje življenja še vedno prepogosto poteka v šolah, ki nagrajuje »piflanje«, to pa je eden od večji zaviralcev ustvarjalnosti, saj nagrajuje napačne ljudi. Starši, ki še vedno preveč vplivajo na odločitve svojih otrok,
in ne le pridne, ubogljive, morda politično lojalne kadre. Prav zaradi tega je, po mnenju Tinauerjeve, treba z mladimi delati odgovorno in komunicirati. Med drugim je opozorila na nekatere globalne trende, ki bodo močno vplivali na prihodnost mladih generacij. Ob tem je še poudarila, da regionalna gospodarska zbornica odpira svoja vrata za mlade in jih vabi k zavze-tejšemu sodelovanju.
Udeležence sta nagovorila še direktor Mladinskega centra Vele-
nje Marko Pritržnik ter podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin. Po njegovih zagotovilih bo omenjena lokalna skupnost v letu 2015 namenila skupaj z evropskim denarjem za spodbujanje gospodarstva več kot 2 milijona evrov. Podjetniški inkubator bo priložnost za tiste, ki se nameravajo podati na samostojno podjetniško pot. Trudijo se, da bi v poslovne cone (evidentiranih je 15) znali privabiti tudi tuje vlagatelje. Kljub krizi Mestna občina Velenje namenja denar za štipendiranje mladih. »Poskusimo biti optimisti, poskusimo skupaj poiskati ideje in jih tudi uresničiti,« je pozval udeležence Franc Žerdin.
Spodbude, primeri dobre prakse ...
V nadaljevanju razvojne konference so namenili pozornost dvema vsebinskima sklopoma: spodbudi za mlada podjetja (predstavila jih je direktorica Slovenskega podjetniškega sklada) ter primerom dobre prakse pri razvoju talentov in načrtovanju kariere (o tem so spregovorili predstavniki Skupine Gorenje, BSH Hišni aparati Nazarje ter Plastike Skaza). Drugi sklop pa so poimenovali možnosti in spodbujanje zaposlitev mladih (spodbujanje podjetništva in samozaposlovanja, vloga šole za čim boljšo zaposlitev mladih, možnosti zaposlovanja mladih v nevladnem sektorju, informacijski kanali mladih kot poslovna priložnost, možnost širitve portala Urbanetocke.si, zaposlitvene priložnosti mladih na podeželju).
Po mnenju udeležencev je razvojna konferenca dosegla svoj namen. Možne oblike sodelovanja z mladimi pa bodo konkretizirali člani upravnega odbora zbornice na svoji letošnji zadnji seji. Ta bo v torek, 9. decembra.
Nam bodo vremena kmalu se zjasnila?
JIJ spet v klopi - Pomoč z leve in desne -Slovenija dobila generalmajorja, Ljubljana nadškofa - Težave z gradnjami, v Celju z rušenjem - Praznični že daleč pred prazniki
Pa se je zgodilo, kar so nekateri napovedovali »za prmej«, drugi menili, da se ne bo zgodilo. Po odločitvi sodišča je velenjski poslanec JIJ spet sedel v poslansko klop. Ob tem je bilo na strani njegove stranke seveda veliko veselja, z druge strani opozorila, da je to le začasna rešitev oziroma neke vrste »time out« pred dokončno odločitvijo. Po tem za stranko pomembnem dogodku je bil tudi primeren čas, da so sedli in se pomenili o tem, kako in kaj. Za bolj ali manj zaprtimi vrati se naj ne bi bilo zgodilo nič takega, kar so nasprotniki pričakovali in napovedovali. Izšli naj bi še trdnejši in odločnejši. In tudi polni dobrosrčnosti, bi kdo rekel ob izjavah, da je ta stranka premierju Cerarju pripravljena pomagati iskati ministra za gospodarstvo. Predsednik vlade take pomoči ne sprejema, saj jo je pred kratkim odklonil že, ko je prišla iz koalicijskih vrst. Res nas zanima, gospodarstvenike še bolj, kakšno rešitev za vrh tega pomembnega ministrstva bo potegnil iz klobuka! Na državni ravni in na ravni »najpomembnejšega mesta« v državi sta se zgodili še dve kadrovski zadevi. Na državni praznik, dan Rudolfa Maistra, je predsednik države podelil »mlademu« načelniku generalštaba SVAndreju Ostermanu čin generalmajorja. Pahor pa je bil v nedeljo skupaj s še nekaterimi predstavniki države tudi v ljubljanski stolni cerkvi, saj je Ljubljana končno dobila novega nadškofa - Stanislava Zoreta. Upam, da so si zapomnili katero od sporočil novega nadškofa. Nič pa še ni jasnega, kdaj bodo novega škofa dobili še v mariborski nad-škofiji, kjer naj bi nastal »izvirni greh« za težave cerkve pri nas. Ki pa so dokaj drago stale tudi mnoge njene člane.
Precej drago pa bi lahko stali »člane« naše države napovedani vladni ukrepi za izhod iz krize. Pogajanja sicer še trajajo, iščejo se manj boleče
rešitve, pripravljajo pa se tudi protesti. Ljudi in občin, ki bodo tudi na udaru. Ker še ni jasno, kaj jih čaka, so ponekod v zraku še tudi proračuni. V večini občin napovedujejo manj gradenj. V celjski pa se ne sprašujejo le, kaj bodo lahko gradili, tudi, kako bodo zagotovili denar za rušenje. Tudi kulturno ministrstvo je potrdilo, da pogoreli Rakuschev mlin mora pasti. A ne le to, zaradi »zanemarjanja« tega industrijskega spomenika mora občina plačati še 1,7 milijona evrov kazni. Da o tem, kakšen bo račun trgovca, ki je zaradi nevarnosti zrušitve mlina začasno zaprl trgovino, niti ne govorimo. Ko so se v Celju s protipoplavnimi ukrepi vsaj delno rešili poplav, jih čaka »poplava« računov. Nekatera protipoplavna dela sicer še vedno dokončujejo, največ ob Voglajni. Ta priteče iz sosednje šentjurske občine, kjer podobne ukrepe izvajajo v več fazah tudi na Voglajni in njenih pritokih. Dve so pred kratkim sklenili, tretjo so začeli sredi letošnjega leta! Pri sofinanciranju so uspeli. Tudi zato, ker so že sami opravili nekaj prvih del ter pripravili vso potrebno dokumentacijo.
Razni varčevalni ukrepi naj tudi ne bi prizadeli dokončanja povezovalne kolesarske steze med Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Še vedno velja, da bo ta del kolesarske steze, ki je dejansko le del evropske kolesarske poti med Mariborom in Brežicami, končana še prihodnje leto. 85 odstotkov denarja bodo pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V kozjanskem Kozjem pa so poskrbeli, da ne bo zeblo njihovega Zmajčka. Tako se imenuje njihova enota vrtca. V podobna zimska oblačila so odeli tudi osnovno šolo. V novih oblačilih je sicer že nekaj časa tudi dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah, ni pa še zaživel. Gostinec, ki se je zanimal za najem prostorov, se še ni odločil. Pa čeprav se bliža čas, ko gostinski lokali še posebej privabljajo obiskovalce. Pa še to: čeprav radi rečemo, da pri nas še vedno nazadujemo, na nekaterih področjih tudi letos že kar malo prehitevamo. V novembru smo šele, pa nas že skoraj na vsakem koraku z raznimi prireditvami spominjajo, da sta tu božič in novo leto. Prednjačijo pa - seveda - trgovci.
■ k

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 3
27. novembra 2014
""^AS
POLITIKA
Potrdili vrsto prostorskih in premoženjskih zadev
3
Modre cone tudi na začetku Efenkove in Bratov Mravljakov
Mira Zakošek
Svetniki Mestne občine Velenje so opravili že svoje tretje zasedanje, na katerem so se lotili že številnih vsebinskih zadev. V osnutku so že potrdili proračun za prihodnje leto, računajo, da ga bodo sprejeli še letos in tako omogočili normalno delovanje proračunskim uporabnikom.
Modre cone so prebivalci mestne občine Velenje dobro sprejeli, še posebej po tem, ko so spoznali, da je z njimi resnično vzpostavljen red v mestu. Zato tudi ni čudno, da prihajajo zdaj pobude od krajanov s področij, kjer te še niso uvedene. Tako bodo modre cone na pobudo krajanov uvedli tudi na začetku Efenkove ulice in ulice Bratov Mravljakov, kjer so tudi poslovni prostori.
Zemljišča nad kamnolomom v Paki in na Gorici bodo prodali
Skorajda na vsaki seji urejajo svetniki Mestne občine Velenje tudi premoženjska vprašanja. Gre za nepremičnine, ki so bile doslej v javnem dobrem, zdaj pa ne služijo
več temu namenu. To velja tudi za travnik, gozd in dvorišče nad kamnolomom Paka. Svetniki so jih s sklepom izvzeli iz javnega dobrega in jih prodali ali pa zamenjali za zemljišča, ki v naravi predstavljajo kategorizacijo ceste.
Podobno velja za travnik in cesto na Gorici. Mestna občina ju bo prodala zainteresiranemu kupcu.
Več za odprave plazov, ki ogrožajo objekte
Dopolnitve pravilnika o merilih in postopkih pri odpravi plazov, ki ogrožajo objekte, je svetnikom predstavil vodja urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik, svetniki pa so ga soglasno sprejeli. Pravilnik je v veljavi od leta 2006, v odstotkih pa določa delež, ki ga lahko občina za to
nameni. Te odstotke so dvignili. Letno povprečno namenijo za to 25 tisočakov, lani zaradi žleda pa so jih 45 tisoč evrov.
Gasilsko delo ocenjujejo
Svetniki so na pobudo Alenke Rednjak, vodje urada za razvoj in investicije, spremenili pravilnik, s katerim ocenjujejo delovanje prostovoljnih gasilskih društev. Določili so, da člane komisije, ki je petčlanska, sestavljajo pa jo vodja pristojnega urada, dva zaposlena v Mestni občini Velenje, poveljnik poveljstva in predstavnik gasilskega društva, imenuje župan. Delo gasilskih društev ocenjujejo glede na njihovo operativno pripravljenost, vzdrževanje opreme, vozil, orodja, operativno izvajanje taktičnih vaj, izobraževanje, tekmovanja ...
Posodobili pravilnik o sofinanciranju socialnega in zdravstvenega varstva
Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti, je svetnice in svetnike seznanil s predlogom pravilnika o razveljavitvi
Pravilnika o kriterijih in merilih za sofinanciranje programov v socialnem in zdravstvenem varstvu v mestni občini Velenje. Pravilnik je bil zastarel in ni upošteval vseh podzakonskih aktov. Z novim pravilnikom bodo tudi ustrezneje delili sredstva z javnimi razpisi. Spremembe so svetniki potrdili.
Spremenili prostorski akt za Plešivec, Cirkovce, Pako in Bevče
S spremembami so svetniki poenotili kriterije gradnje na kmetijskih in gozdnih površinah, ki so bili doslej po posameznih krajevnih skupnostih glede na sprejete prostorske akte različni. Z odlokom so tudi jasno določili pogoje za gradnjo določenih vrst objektov za posamezne morfološke enote, ki so pretežno gozdna zemljišča. Ker ob razgrnitvi teh dokumentov ni bilo nobenih pripomb, so svetniki osnutek preoblikovali v predlog in ga tudi potrdili.
Dokapitalizacija Golt?
Vse kaže, da bo Mestni občini Velenje uspeli pridobiti osem milijonov nepovratnih sredstev za izgradnjo štirisedežnice Kladje na Golteh. Lastni delež naj bi zagotovili z dokapitalizacijo, o kateri so se župani občin, ki so solastnice tega centra že usklajevali, v prihodnjih tednih pa se tudi odločali o dokapitalizaciji za zagotovitev lastnih sredstev.
Kaj zanima velenjske svetnike?
Kari Seme (SD): »Že pred tremi leti sem predlagal varnostni poseg v Hrastovcu (gozdiču) nad Gregorčičevo cesto. Tam je veliko suhih vej, ki bi lahko ogrozile varnost mimoidočim. Lastniki gozda ne urejajo, niti varovalnega zelenega pasu ne.«
Franjo Bartolac, (SDS): »Župana sprašujem, kaj je mislil s tem, ko je rekel na konstitutivni seji, da bodo morale nekatere stranke dozoreti in kdo je bil kaznovan. Prav tako me zanima, kaj je župan misli s tem, da lahko TEŠ odpeljejo na Tromo-stovje.«
Franc Sever (Vsi v isto smer Sever): »Dajem pobudo, da se asfaltirajo dovozi do vodohramov.«
Andrej Kuzman (NSi): »Nedopustna se mi zdi prepoved prometa skozi naselje Gorica vsem razen tam stanujočim.«
Majda Gaberšek (DeSUS): »Predlagam, da se dejavnost potepuških mačk prenese v lepo urejeno veterino, ki smo jo dobili v Velenju.«
Tone De Costa: »Dobil sem očitke, da bi moral biti seznanjen s projektom Gorica, a še danes ne vem, katero IGEM podjetje sploh gradi na tej lokaciji, zanima pa me tudi, če je o tem projektu podala svoje mnenje komisija za preprečevanje korupcije.«
■
Štirje javni zavodi niso več na trnih
Kako bi zadostili napovedanim (in k sreči umaknjenim) interventnim ukrepom države pri združevanju javnih zavodov v MO Velenje? - Rok za izvedbo postopka je bil nerealen - Združevanje v kulturei pripravljajo že nekaj časa
Velenje, 21. november - Tudi na Mestni občini Velenje so, kot v večini slovenskih občin in manjših občinskih javnih zavodov, bili kritični do predloga vlade, ki je v intervencijskem zakonu predvideval ukinjanje (in združevanje) javnih zavodov, ki imajo manj kot 15 zaposlenih. Do 1. januarja 2015 bi bilo to skoraj nemogoče izpeljati, k sreči pa je vlada predlog v petek umaknila. V MO Velenje bi »pod ukrep padli« štirje javni zavodi, ki bi izgubili pravni status: Galerija Velenje, Mladinski center Velenje, Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana in Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje.
Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti na MO Velenje, nam je povedal: »Že ko smo dobili predlog vladnih ukrepov, smo bili takoj prepričani, da je rok nerealen, saj bi vendarle bilo treba spoštovati tudi nekatere pogodbe posameznih zavodov in mnenje mestnega sveta. V preteklih letih smo v Velenju že razmišljali o združevanju javnih zavodov v kulturi, a pri tem naše merilo ni bilo število zaposlenih. Želeli smo združiti potenciale in učinkovitost vodenja zavodov skladno z letos sprejetim lokalnim programom kulture, vendar ne v takšnem obsegu in tako radikalno, kot je predlagala vlada.« Niso si znali predstavljati, kam bi pridružili ŠRZ Rdeča dvorana. »Šport je področje, ki si zasluži posebno obravnavo. To velja tudi za ljudsko univerzo, ki je povsem specifična, ker se ukvarja z izobraževanjem odraslih, zato bi jo težko priključili kakšnemu drugemu zavodu iz drugega področja, še manj kakšni osnovni šoli.« Prav specifično
težavo pa bi imeli pri Mladinskem centru Velenju. »Mladinski center namreč upravlja Mladinski hotel, ki smo ga uredili s pomočjo evropskih sredstev, v pogodbi pa je zaveza, da se 10 let status upravljavla hotela ne bo spreminjal.« Od odprtja pa je minila le pet let.
Spet pod eno streho?
Župan Bojan Kotič je že, ko je nastopil prvi mandat, napovedal, da bo združil zavode v kulturi pod eno streho. Tako je v Velenju že bilo, ko smo imeli »veliki« Kulturni center Ivana Napotni-ka. Tudi na novembrski seji je poudaril, da je to še vedno njegova želja. »Razmišljali smo o tem, to smo imeli tudi v programu. Na podlagi analize dogodkov v EPK letu 2012 in tega, kar smo zapisali v lokalni program kulture do leta 2020, pa smo ugotovili, da nima smisla na silo združevati vseh štirih zavodov v kulturi Knjižnica ima namreč status osrednje knjižnice. Želeli smo pretehtati, ali bi status, ki pomeni tudi sofinanciranje programa iz države, po združitvi lahko obdržala. Vprašanje smo naslovili na ministrstvo za kulturo, a odgovora preprosto nikoli nismo dobili.« Imajo pa resen namen, da Galerijo Velenje pridružijo Muzeju Velenje. »To se bo zagotovo zgodilo v naslednjih dveh letih, ne glede na usodo napovedanih vladnih ukrepov,« je še dodal naš sogovornik. Za zdaj so ti sicer umaknjeni, ni pa rečeno, da ideje ne bodo obudili, ko bodo upoštevali glavne pripombe občin in manjših zavodov.
■ Bojana Špegel
Sprejeli rebalans proračuna in potrdili imenovanja
Svetniki Občine Šmartno ob Paki o proračunu 2015 morda že na letošnji zadnji seji Podžupan tudi v novem mandatu Janko Avberšek
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 24. novembra - Za svetniki Občine Šmartno ob Paki je prva delovna seja. V drugi polovici ponedeljka so v sejni občinski sobi obravnavali predloge za imenovanje članov v občinska delovna telesa (odbori in komisije) ter jih potrdili. Brez razprave so sprejeli tudi sklep o financiranju političnih
let, kar v začetku leta niso predvideli. »Glede letošnjega občinskega proračuna in financ se nam bo leto uspešno izšlo.« Trditev je podkrepil s podatkom, da bo po rebalansu občinski proračun »težak« dobrih 5,4 milijona evrov, kar je dober odstotek več, kot so načrtovali, odhodki pa bodo presegli 5,6 milijona evrov oziroma bodo za več kot 3 odstotke manjši od načrtovanih. »Ob tem je treba še pojasniti,
no nateklo slabih 5 milijonov evrov. Približno toliko naj bi bilo tudi odhodkov. Morda kakšen evro več, je povedal šmarški župan, saj bo tudi prihodnje proračunsko leto v znamenju kohezijskega projekta vodooskrbe in izgradnje kanalizacije. Poleg tega so v njem predvideli aktivnosti ter vlaganja, ki jih nameravajo izvajati daljše obdobje. Za projekte, ki so bliže uresničitvi, so predvideli več denarja,
Na prvi delovni seji so razpravljali o rebalansu letošnjega in predlogu
občinskega proračuna za prihodnje leto.
strank v lokalni skupnosti. Nekoliko več časa pa so namenili rebalansu letošnjega občinskega proračuna, župan Janko Kopušar pa jim je predstavil še predlog odloka občinskega proračuna za prihodnje leto.
Za odstotek več prihodkov in za tri odstotke manj dohodkov
Rebalans letošnjega občinskega proračuna je Kopušar napovedal že pred poletnimi počitnicami. Kot je razložil tokrat, je ta potreben zato, ker je prišlo do odstopanj pri nekaterih načrtovanih stroških aktivnosti. Poleg tega so pokrili nekatere obveznosti iz preteklih
da je načrtovano zadolževanje v višini 521 tisoč evrov ostalo nespremenjeno, v celoti pa smo kredit eko sklada najeli za kohezijski projekt vodooskrbe.« V razpravi je svetnike zanimalo, iz katerih let so stare obveznosti in kdaj jih bo lokalna skupnost lahko poplačala. Izvedeli so, da izhajajo kar iz nekaj preteklih let, po predvidevanjih pa bodo poskušali glavnino poravnati do konca leta 2016. Rebalans so svetniki soglasno potrdili.
V znamenju kohezijskega projekta in kanalizacije
Po predlogu odloka občinskega proračuna za prihodnje leto naj bi se v občinsko blagaj-
Janko Avberšek - podžupan Občine
Šmartno ob Paki za naslednja 4 leta
za druge v fazi idej in projektiranja pa manj, ker jih bodo izvajali v kasnejših letih. Še vedno se bodo tudi nekoliko zadolžili.
Predlog občinskega proračuna za prihodnje leto bo do 9. decembra v javni obravnavi, po mnenju Janka Kopušaija pa ostajajo možnosti, da bi ga lahko sprejeli že na letošnji zadnji seji občinskega sveta. Ta bo predvidoma 22. decembra.
V nadaljevanju seje občinskega sveta je Kopušar seznanil svetnike, da bo dolžnost župana do nadaljnjega opravljal poklicno in da je za podžupana imenoval Janka Avberška (SD). Ta je omenjeno dolžnost opravljal zadnji dve leti minulega mandata.	■
Naš čas, 13. 11. 2014, barve: CM K, stran 4
112
GOSPODARSTVO
«"^ÉAS
27. novembra 2014
Kvaliteta je način življenja Gorenja IPC
Čeprav zaposlujejo več kot 50 odstotkov invalidov, dobro gospodarijo in beležijo konstantno rast
Mira Zakošek
Med uspešna Gorenjeva podjetja sodi invalidsko podjetje Gorenje IPC, ki zaposluje 811 delavcev, od tega jih ima več kot polovica status invalida. »Ne glede na to se moramo spopadati z vsemi pastmi zaostrenih gospodarskih razmer in vse bolj zaostrenih tržnih grobosti,« pravi direktor Mirko Rožanc, ki je ponosen, da uspešno kljubujejo vsem težavam in tudi uspešno poslujejo. Tudi v teh časih beležijo rast tako prihodkov kot tudi dobička. Zato so tudi prejeli certifikat Excellent SME, pečat odličnosti poslovanja malih in srednjih podjetij. Gre za priznanje za odlično poslovanje, ki ga Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z uveljavljeno bonitetno hišo Cofa-ce Slovenija izdaja najboljšim srednjim, malim in mikro podjetjem, ki kljub zaostrenim gospodarskim razmeram še vedno poslujejo pozitivno. Nanj je direktor, ki si je tega priznanja po tiho želel že več let, zelo ponosen. »To je dokaz, da znamo dobro delati tudi v invalidskem podjetju, v katerem zaposlujemo
izredno »ranljivo« skupino ljudi in dosegamo dobre rezultate tudi v teh zahtevnih časih,« pravi.
95 odstotkov proizvodnje za Gorenje
Večino proizvodnje prodajo sicer svojemu matičnemu podjetju Gorenju in njegovim hčerinskim družbam, kar okoli 95 odstotkov. Organizirani so tako, da v celoti oskrbujejo tudi tovarne, ki jih je Gorenje preselilo z matične lokacije v Velenju v Srbijo in na Češko.
Kaj proizvajajo?
Izdelujejo celotno stiroporno embalažo, ožičenje (ne le za gospodinjske aparate Gorenja, ampak tudi za druge), tretji njihov zelo pomemben program je grafika, v kateri tiskajo vsa navodila za gospodinjske aparate in druge tiskovine, letos pa so jo sodobno opremili, tako da se lahko pohvalijo z enim najsodobnejših digitalnih centrov v Sloveniji. Že 40 odstotkov vsega črnobelega tiska opravijo digitalno. Potem je še četrti program, v njem imajo zaposlenih največ invalidov, to je program storitev, v katerem sestavljajo različne sklope za gospodinjske aparate.
Ožičenja tudi za Jocove igralne avtomate
S svojo kvaliteto so se na slovenskem in tudi tujem trgu že dobro uveljavili in prodaja zunaj Gorenja jim iz leta v leto raste, si jo pa želijo še povečati. Direktorjeva vizija je,
da bi ta dosegala 30 odstotkov prihodkov. To nikakor ni enostavno, saj se na trgu srečujejo z veliko konkurenco in zahtevnimi kupci. »A kakovost ni le naša želja, kakovost je že dolgo naš način življenja,« pravi Mirko Rožanc, ki je prepričan, da bodo izzivom kos. Še posebej so ponosni, da so ekskluzivni dobavitelji ožičenja za igralne avtomate znanega slovenskega podjetnika Joca Pečečnika, delajo pa tudi komponente za stanovanjske dele avtodomov Adria Mobil, dele za
razvojnih priložnosti.
Stiroporna embalaža ne prenese transportnih stroškov
Eden njihovih zelo perspektivnih programov je program Embalaža. V tej panogi imajo vrhunsko znanje in najboljšo tehnologijo. Odločili so se, da tega programa ne bodo širili na druga področja (gradbeništvo),
stiroporna embalaža volumensko zelo obsežna in je zato njen prevoz drag, zato lahko z njo konkurirajo le pri bližnjih naročnikih.
Najstarejši stroj je star pet let, najmlajši dva meseca
Direktor Mirko Rožanc z zadovoljstvom pove, da veliko vlagajo v razvoj in tehnologijo. Posebej dobro opremljen imajo tudi svoj
Vodja kadrovske službe Tatjana Draksler:»Boljše počutje zaposlenih je osnova uspešnega dela.«
Danfos iz Slovaške ... Vse bolj posegajo tudi na področje ožičenja toplotne tehnike in sestavnih delov za proizvajalce toplotnih črpalk. Na tem segmentu vidijo tudi največ
Direktor Gorenje IPC Mirko Rožanc: »Veliko se pogovarjamo, vse težave skušamo reševati sproti.
ampak so se izključno usmerili v izdelavo embalažnega stiropora. Veliko tržno nišo vidijo pri proizvajalcih oken, toplotnih črpalk in drugih za prevoz občutljivih artiklov. So pa pri tem omejitve, saj je
Certifikat Excellent SME, pečat odličnosti poslovanja malih in srednjih podjetij za Gorenje IPC
obrat ožičenja v Šoštanju. Njihov najstarejši stroj je tam star pet let, najnovejšega pa so namestili pred dvema mesecema. Usposobljeni so tako, da se lahko hitro in učinkovito odzivajo vsem spremenjenim zahtevam, predvsem pa številnim
različicam. Izdelujejo namreč kar okoli 3.000 različnih vezij.
Skrb za delavce
Tako dobre rezultate seveda lahko dosegajo s skrbnim delom z vsemi zaposlenimi. Njim se še posebej posveča vodja kadrovske službe Tatjana Draksler, ki se zaveda, da so zaposleni invalidi posebej ranljiva skupina in je treba z njimi delati drugače. Kolikor se le da, jim prilagodijo delovna mesta. Za delo z njimi usposabljajo tudi vse vodilne delavce, od mojstrov dalje. Več kot polovica zaposlenih je invalidov, nekateri so to od rojstva, zelo veliko pa je takšnih, ki so postali delovni invalidi. Mnogi lahko zato opravljajo le dele delovnih procesov, veliko jih dela (okoli 100) v skrajšanem delovnem času. Vse to skušajo čim bolj uspešno koordinirati in pri tem, kolikor je le mogoče, upoštevati želje zaposlenih. »Predvsem se mi zdi pomemben individualni pristop. Veliko se pogovarjamo, težavme skušamo sproti reševati. Tudi naš direktor daje temu veliko poudarka, saj delavcem redno odpira svoja vrata in pogosto prihajajo k njemu s svojimi vprašanji,« pravi Drakslerjeva, Rožanc pa dodaja, da je delavcev prav vesel in prav nič ga ne moti, če ga prosijo tudi za kakšen osebni nasvet.
Stalna praksa v Gorenju je, da se redno opravljajo meritve zadovoljstva zaposlenih v kolektivu, z rezultati so zadovoljni, saj ti kažejo, da so ukrepi, ki jih izvajajo, pravi in da komunikacija, ki jo toliko poudarjajo, vodi k boljšemu počutju zaposlenih, kar pa je tudi osnova njihovega uspešnega dela.

Stečaj ZKZ Mozirje
Kaj za delavce lahko naredi sindikat?
Milena Krstič - Planinc
Mozirje, 21. novembra - 98 zaposlenih v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje je z uvedbo stečaja njihovega prezadolženega podjetja v petek dobilo odpoved pogodb o zaposlitvi. Lahko se prijavijo na zavodu za zaposlovanje in uveljavljajo pravico do izplačila iz jamstvenega sklada. Tisti, ki niso zdržali psihičnih pritiskov, so že pred uvedbo stečaja sami dali odpoved zaradi neizplačanih plač, a odpravnin niso dobili, ker zadruga za to ni imela več sredstev.
Vseh 134, tudi tisti, ki so delovne knjige dvignili že pred petkom, je tako postalo del
naprej, čeprav zadnja dva meseca niso prejeli plač. Zelo žalostni smo, saj nam je bila zadruga v ponos. Nismo gledali na uro, opravili smo ogromno neplačanih nadur. Z veseljem smo delali z mislijo in željo, da bo zadruga poslovala pozitivno, stranke oskrbovala z blagom, kmetom omogočala prodajo pridelkov, delavcem pa s plačami omogočila
ogromno blaga nimajo plačanega ...
Sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov Nada Pritržnik pravi, da bodo delavci s prijavo na zavod za zaposlovanje in izplačili jamstve-
Zadruga je bila ustanovljena leta 1961, registrirana 1974; konec leta 2013 je imela 377 članov
Delavci so v petek dobili odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Za stečajno upraviteljico je določena Alenka Krivec Nabernik
novih žalostnih zgodb v verigi stečajev in brezposelnosti. »Ne sprašujte,« pravi predsednica sindikata zadruge Mozirje Martina Tratnik: »Mnogi bi z veseljem delali še
preživetje.« Delavci so težave opazili že lani. Najprej so se začele v tehničnih trgovinah, kjer je bilo opaziti pomanjkanje blaga, ki ga zaradi neplačevanja računov niso mogli več nabavljati. Sledile so blokade transakcijskih računov. Potrditev vseh težav je dobila, ko je za vršilca dolžnosti prišel Stanko Zagožen in povedal, kako zadolženi so, da so na vseh objektih v lasti zadruge vknjižene hipoteke, da dobavitelji
nega sklada začasno in delno sicer rešili vprašanje preživetja. Kaj pa potem? »Zelo se trudimo in si prizadevamo, da bi delavcem, ki jih bo sedanji najemnik po prenehanju delovnega razmerja v ZKZ zaposlil, dal predplačila oziroma posojila od svojega novega delodajalca. S tem bi nekako lahko preživeli do prvega izplačila plače oziroma do poplačila terjatev iz jamstvenega sklada.«
BSH okolju prijazno podjetje
Sredi prejšnjega tedna je na Okoljskem srečanju v Ljubljani tovarna BSH Hišni aparati Nazarje prejela nagrado Okolju prijazno podjetje. Nagrado podeljujeta časnik Finance in Ekoslad.
»Nagrada okolju prijazno podjetje je potrditev pravilnosti naših odločitev o vlaganjih v trajnostni razvoj okolja. Veseli smo, da nas je komisija znova prepoznala kot okolju prijazno podjetje v Sloveniji,« so komentirali priznanje v tovarni. Po njihovih zagotovilih si vse od začetkov podjetja prizadevajo za ohranjanje naravnih virov in zmanjšanje vplivov na okolje. Za tovrstna vlaganja so v zadnjih dveh letih namenili več kot 1,2 milijona evrov. Za obdobje 2010-2015 so v načrtih predvideli zmanjšanje porabe energentov za 25 odstotkov na tono izdelkov ter za 10 odstotkov na tono izdelkov manj odpadkov. Lani so na ključnih energetskih kazalcih presegli dolgoročne cilje, predvidene v prej omenjenem obdobju. Porabo energije so zmanjšali za 34 odstotkov na tono izdelkov. Več kot zavidanja vreden je podatek, da so v BSH Hišni aparati Nazarje v zadnjih treh letih zmanjšali
porabo električne energije za blizu 3,9 milijona kilovatnih ur, kar je toliko, kot porabijo vsa gospodinjstva v občini Nazarje v letu in pol. Z različnimi okoljskimi ukrepi, kot sta koriščenje modre energije in raba biomase za ogrevanje, zmanjšujejo emisije CO2 v povprečju za 70 odstotkov.
■ Tatjana Podgoršek
V Keramiki dan odprtih vrat
Gorenje - Podjetje Keramika Gorenje iz Gorenja v občini Šmartno ob Paki letos praznuje 40-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo v soboto, 29. novembra, pripravili dan odprtih vrat, pripravili bodo še srečanje upokojencev podjetja, v ta namen poteka tudi prodajna akcija Minus 30 odstotkov. Na dnevu odprtih vrat (od 9. do 12. ure) bodo svojcem zaposlenih in tudi drugim občanom poleg proizvodnih prostorov predstavili pred nedavnim uvedeno novo tehnologijo, po kateri izdelujejo keramične ploščice večjega srednjega formata ter novo digitalno tehnologijo dekoriranja. n tp
E R A
Osrečujemo. Povezujemo. Razvijamo. Smo.
Odlična lokacija v centru Velenja
Rudarska 2b, pritličje stanovanjske stavbe (Velma)
Lokal v obsegu do 195 m2 je primeren za prodajni prostor (obutev, oblačila...) ali storitvene dejavnosti (zavarovalništvo, bančništvo...). Kletni prostori zagotavljajo tudi možnost skladiščenja materiala.
Za ogled in dodatna vprašanja pokličite 041 725 420 ali 03 620 3110.

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 5
27. novembra 2014
«"^Cas
GOSPODARSTVO
»Slovenija potrebuje blok 6 za zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo«
5
Pogovor z direktorjem TEŠ dr. Matjažem Eberlincem
Mira Zakošek
Od 3. novembra vodi Termoelektrarno Šoštanj dr. Matjaž Eberlinc. Projekt bloka šest, ki je med tem že začel obratovati s polno močjo, pa vodi Miha Pečovnik. Z novim direktorjem, ki je bil v HSE zaposlen od leta 2011 v sektorju raziskav in razvoja kot pomočnik izvršnega direktorja, ki spremlja naložbe celotne skupine HSE, smo se pogovarjali o trenutno najbolj aktualnih vprašanjih. Termoelektrarno, še zlasti pa njen šesti blok, verjetno dobro poznate, saj ste bili član in potem predsednik Odbora za aktivni nadzor projekta Blok 6. Pa vendar, ali glede na izkušnje in mladost dovolj dobro, da sprejemate vodenje pravzaprav v najbolj ključni fazi, v času poskusnega obratovanja, ko ga boste od izvajalca tudi prejeli v redno upravljanje?
»Ne razumem, kaj ima moja starost opraviti z možnostjo odločanja. Imam vrsto let izkušenj v energetiki, projekt gradnje bloka 6 spremljam in pri njem sodelujem zadnja tri leta, z njim sem se seznanjal skozi svoje delo v Odboru za aktivni nadzor, sprva kot član, letos pa tudi kot njegov predsednik. Projektna ekipa projekta bloka 6 nas je sproti seznanjala o poteku projekta, tako da sem imel možnost in priložnost, da se spoznam tudi z ljudmi, ki se trudijo za ta projekt. Med njimi je tudi novi direktor projekta bloka 6, ki je tako kot jaz, mlajša
Dr. Eberlinc meni, da Slovenija potrebuje blok 6 za zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo
generacija, pa vendar že izkušena in željna, da se projekt zaključi. Vsekakor pa je to izziv, ki ni odvisen le od direktorja, temveč od celotne ekipe. Verjamem, da lahko skupaj uspemo.« Vodenje ste prevzeli v trenutku, ko je vodstvo HSE izreklo kar precej očitkov prejšnjemu direktorju, za kar pa naj bi bili, po njegovem mnenju, odgovorni tudi vi? »Vprašanja v zvezi z morebitnimi očitki prejšnjega direktorja je potrebno nasloviti na poslovodstvo HSE. Odločitev o odpoklicu in imenovanju direktorja družbe pa je odločitev edinega družbenika. Moja naloga je predvsem ta, da izkažem zaupanje, ki mi je bilo z imenovanjem podeljeno.
Odbor za aktivni nadzor je skladno s svojimi pristojnostmi podajal predloge in stališča do relevantnih zadev projekta TEŠ 6, ni pa sklepal poslov ali podpisoval kakršnih koli aneksov ali pogodb. Tovrstne pristojnosti in odgovornosti so bile v izključnih pristojnostih poslovodstva družbe TEŠ ter njegovega nadzornega organa.« V zadnjem desetletju smo slišali veliko »resnic« o TEŠ 6. Kakšna je vaša? »Kar se tiče pomembnosti bloka 6 za slovensko energetiko, je enaka kot tista, ki jo zagovarja stroka. Objekt, kot je blok 6 TEŠ, za zanesljivo in varno oskrbo električne energije Slovenija potrebuje, saj bo ponujal sistemske storitve slovenskemu operaterju prenosnega omrežja, oskrbo s toplotno energijo Šaleške doline ter nadaljnjo tradicijo proizvodnje električne energije družbe TEŠ z manjšo obremenitvijo okolja z doseganjem strogih okolijskih normativov.«
Med sprejemanjem državnega poroštva za šesti blok ste bili član komisije za aktiven nadzor. Torej ste morali vedeti, da je bila zagotovljena investicijska vrednost nerealna?
»Odbor za aktivni nadzor bloka 6 se je z NIP5 seznanil teden dni po tem, ko ga je sprejel investitor in družba TEŠ, a pri pripravi ni sodeloval. Po Uredbi o enotni metodologiji je investitor tisti, ki s sklepom sprejme investicijsko dokumentacijo. Za pripravo dokumenta pa je bila pristojna skupina, ki jo je poslovodstvo TEŠ imenovalo za pripravo noveliranega investicijskega programa.« Gre res za enormno nepokrite številke in tatvino ali bolj za splet okoliščin, ki sta jih povzročila prejšnja konjunktura in potem svetovna kriza?
»Verjetno zmes vsega, kaj več pa težko komentiram, saj v času ključnih odločitev s projektom nisem bil v nikakršni povezavi.« Ko govorimo o bloku 6, je največ polemik o njegovi naložbeni vrednosti. Kolikor vem, ste se s tem vprašanjem osebno veliko ukvarjali, lahko poveste, koliko stane podoben blok kje drugje? »Ko sem prišel leta 2012 na HSE, smo dobili zaprosilo od poslovodstva HSE, da preverimo, ali je drugje kakšen primerljiv objekt, kije tudi v gradnji. Primerljiv objekt pomeni enake moči, uporabe primerljivega energenta, primerljive tehnologije in izkoristka. Iz podatkov bi lahko sklepali, da je bil projekt bloka 6 celo nekoliko cenejši od drugih.« Kakor slišim, je razpoloženje med delavci v vašem kolektivu slabo. Ljudje so utrujeni, preobremenjeni in tudi prestrašeni. To zagotovo ni dobra popotnica zahtevnemu, natančnemu in odgovornemu delu, ki ga morajo opravljati. Kaj boste storili? »S sodelavci smo se v tem kratkem času, odkar sem prevzel vodenje družbe TEŠ, že večkrat srečali, obiskal sem jih tudi na njihovih delovnih mestih in njihovim predstavnikom zagotovil, da se bomo pogovarjali in sodelovali. Upam, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Seveda pa brez dialoga, sodelovanja in kompromisov ne bo šlo. Pričakujem, da bodo zaposleni v TEŠ, ko bodo naleteli na težave pri opravljanju svojega dela ali bodo imeli kakršne koli težave, prišli tudi do mene. Vedno
ga poslovanja družbe, slednje je zagotovo tudi pomemben del dolgoročne vizije TEŠ, ki mora ostati pomemben akter v lokalnem gospodarstvu. Lokalnim skupnostim in njihovim predstavnikom je bila vizija TEŠ, kolikor sem seznanjen, v zadnjih letih že večkrat predstavljena, tako od vodstev TEŠ kot vodstvau HSE.«
Kakšno je vaše stališče do pokrivanja škode, ki jo povzroča Termoelektrarna v okolju? Kdo, kako in v kolikšni meri menite, da je upravičen do nje? »Vsako povzročanje okoljske škode terja ustrezna nadomestila, to je nesporno. To bo zagotovo tema, ki jo bomo v prihodnje precej podrobno obravnavali. Je pa res, da je bila odločitev o nadomestnem bloku 6 sprejeta tudi s ciljem, da se obremenitev na
Dr. Matjaž Eberlinc: »Upam, da bodo sodelavci, če bodo imeli težave, prišli k meni, vedno sem pripravljen na pogovor in poslušati.«
Trenutno potekajo aktivnosti po zastavljenem roku, vse nepravilnosti, ki se pokažejo med poskusnim obratovanjem, sproti odpravljajo.
Vsako povzročanje škode terja nadomestilo, to je nesporno, pravi novi direktor Termoelektrarne Šoštanj
sem pripravljen na pogovor in poslušati.« Je res, da naj bi število zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj prepolovili. Kakšno je vaše stališče do tega in koliko delavcev ocenjujete, da je (če sploh) preveč? »Načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja je naročila družba HSE, d. o. o., a še ni zaključen, zato v tem trenutku težko komentiram, saj se z dokumentom še nisem v celoti seznanil.« Na katerih delovnih mestih? »Kot rečeno, je za takšna podrobna vprašanja prezgodaj.« Vodstva tukajšnje lokalne skupnosti, ki so podpirala naložbo v šesti blok, čeprav pomeni ta velik poseg v prostor, so nezadovoljna, ker ne poznajo vizije. Nam jo lahko razkrijete za TEŠ?
»Kratkoročna vizija je zagotovo zaključek projekta bloka 6 in zagotavljanje normalne-
okolje zmanjša, in to se tudi bo.« Prejšnji direktor Peter Dermol je ob odhodu poudaril, da so s tem, ko so pospešili gradnjo, prihranili za 14 milijonov evrov in ocenil, da je rok začetka rednega obratovanja mogoče še skrajšati in s tem še kaj prihraniti. Kaj ugotavljate vi? »Absolutno se bomo trudili, da pospešimo gradnjo, skrbimo, da bodo stroški za zaključevanje projekta v okviru načrtovanih, skrajšanje roka pa je odvisno predvsem od poteka zagonskih preizkusov in tega, da bomo prevzeli v uporabo varen in zanesljiv energetski objekt.« Ste s Premogovnikom Velenje že kaj bliže pri usklajevanju cene premoga? Do kam bi vi še lahko popustili?
»Odločitev o ceni premoga je predvsem pri Premogovniku Velenje, je pa potrebno ceno premoga medsebojno uskladiti, tudi s Holdingom Slovenske elektrarne.« Kaj pa je s kakovostjo premoga, je ta res toliko slabša, kot je bilo predvideno? »Po zadnjih ugotovitvah se je nadzor nad izvajanjem in merjenjem kurilne vrednosti premoga povečal. Dogovori s PV pa še potekajo.« Do zadnjega deževja ste obratovali s polno močjo, to velja tudi za blok 6 in Sloveniji zagotavljali polovico potrebne energije. Ravno v tistem času je Premogovnik Velenje dobavo premoga zmanjšal zaradi udora plasti. Ste imeli zaradi tega težave? Je trenutno premoga dovolj in kako dolgo ga boste imeli ob manjši dobavi dovolj?
»Dobavo premoga sproti usklajujemo in obvladujemo tveganja za to, da bo dovolj premoga na deponiji za prihajajoče mesece, ko bo potreba po električni in toplotni energiji lahko večja.« Termoelektrarna Šoštanj proizvaja elektriko pa tudi toplotno energijo za daljinsko
ogrevanje v Šaleški dolini. Sliši se, da to nameravate občutno podražiti? »Pogovori so v teku.« V tem okolju tega ne razumejo, saj so pričakovali kvečjemu nižjo ceno zaradi 30 odstotkov višjega izkoristka bloka 6. Kako to komentirate?
»Ceno električne energije določa trg, stroškovna cena električne energije, proizvedene v TEŠ, pa bo obremenjena tudi s stroški investicije v nadomestni blok, saj bo treba
Program finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki ga je naročil Holding Slovenske elektrarne, še ni zaključen
in odprave napak, ki se sproti odpravljajo.« Kako pa je s pokrivanjem stroškov? Že lahko rečete, kakšna bo končna naložbena vrednost?
»Odprte pogodbe na posameznih paketih se zapirajo in zmanjšujejo, kakšna bo končna vrednost naložbe, pa bomo lahko ocenili po izvedenem končnem obračunu, v naslednjem letu.« Za konec pa še vaša ocena: bo blok 6 rentabilen že takoj na začetku oziroma kdaj bo rentabilen?
»Čas, v katerem zaključujemo blok 6, ni ravno na strani tovrstnim projektom, v prihodnje bo veliko dela usmerjenega v optimizacijo poslovanja, ukrepi pa se že izvajajo.«
In čisto za konec. Imenovani ste bili za šest mesecev. Pa potem? Boste kandidirali?
»V tem trenutku vam težko odgovorim na vprašanje. Zagotovo pa bom v teh šestih mesecih storil vse za vzpostavitev dobrih odnosov s sodelavci, uspešen zaključek projekta bloka 6 in vzpostavitev normalnih pogojev za delo in poslovanje.«
■
zagotavljati sredstva za plačilo sredstev, ki smo si jih izposodili.« V kateri fazi preizkušanja je trenutno blok 6, kako daleč ste s poskusnim obratovanjem, kako kaže, kdaj ga boste prevzeli in kdaj naj bi začeli redno proizvodnjo? »Sledimo dogovorjenemu načrtu, trenutno smo nekoliko pred njim, je pa odvisen predvsem od poteka zagonskih preizkusov
O reviziji TEŠ 6 najprej delovna skupina
Ljubljana, Šoštanj - Do sredine decembra vlada pričakuje, da bo medresorska delovna komisija pripravila vse potrebno za izvedbo preiskave in izredne revizije v TEŠ 6. Komisijo so imenovali prejšnji teden, vodenje pa zaupali državnemu sekretarju v ministrstvu za pravosodje Darku Staretu.
■ mkp
Naš čas, 13. 11. 2014, barve: CM K, stran 6
112
DOMA IN PO TUJEM

27. novembra 2014
[®]DflRlDim®lTi©]RWAl
Sreda, 19. november
Vlada je bila očitno odločena, da magnetofon seje, na katerem je bila Alenka Bratušek izbrana za evropsko komisarko, ne sme priti v javnost. Nad odločbo informacijskega pooblaščenca je namreč sprožila upravni spor.
Vladni pogajalci in sindikati javnega sektorja še enkrat niso dosegli nobenega dogovora o varčevalnih ukrepih za leto 2015.
Vlada in sindikati javnega sektorja (spet) niso dosegli napredka v pogajanjih.
Janša je znova sedel v poslansko klop.
ki so ga prepeljali v domačo bolnišnico.
Ameriški senat je Brenta Roberta Hartleyja potrdil za novega ameriškega veleposlanika v Sloveniji, kjer bo zamenjal Josepha Mussomelija.
Sobota, 22. november
Pripravlja: Mojca Štruc
Ponedeljek, 24. november
V stranki ZaAB so pripravili predlog akta o priznanju države Palestine. In že je nastala zmeda - v Združeni levici so ZaAB očitali vnašanje zmede v postopek.
Premier Cerar se je mudil na Dunaju. Tam je poudaril, da je regija Zahodnega Balkana začela razpravljati o skupnih priložnostih namesto o skupnih težavah.
Vznemirjala nas je vest, da je češko finančno ministrstvo prejšnji teden prejelo sumljivo pismo, poslano iz Slovenije, ki je vsebovalo smrtonosni odmerek strupa.
Državni zbor je Alenko Smerkolj potrdil za ministrico brez resorja, sprejel pa je tudi rebalans letošnjega proračuna.
Podpredsednik NSi Aleš Hojs se je odločil, da bo na prihajajočem kongresu stranke vseeno kandidiral za predsednika in tako ponudil možnost izbire.
Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly je sprožila lastno preiskavo v zvezi z domnevno korupcijo znotraj misije EU na Kosovu.
V Londonu se je na protestih proti vladnim načrtom za zvišanje šolnin zbralo okoli pet tisoč ljudi, ki so zahtevali brezplačno šolstvo.
Četrtek, 20. november
Vlada je imenovala medresorsko delovno skupino, ki naj bi do 18. decembra pripravila zakonsko osnovo za neodvisno preiskavo projekta Teš 6.
Potem ko je SDS predlagal, naj državni zbor Milana Brgleza razreši iz funkcije zaradi izjav o slovenski državi in povojnih pobojih, se ostali poslanci očitno niso strinjali in so Brgleza po glasovanju pustili na predsedniškem mestu.
Neuradni ptički so čivkali, da naj bi ustavni sodniki ugodili pritožbi Janeza Janše in mu vrnili poslanski mandat.
Rusija je bila odločna: ZDA bodo kršile mednarodne dogovore in prispevale k destabilizaciji Ukrajine, če bodo začele z orožjem oskrbovati ukrajinske varnostne sile.
Govornik na predvečer državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra, je bil obrambni minister Janko Veber. Poudarl je pogum in vizionarstvo prvega slovenskega generala.
Sestali so se člani SDS. Po 10-urni razpravi so se odločili za - po njihovih besedah - novo pot stranke, njen predsednik Janez Janša pa je novi vladi ponudil sodelovanje.
Ob državnem prazniku je Veber izpostavil vizionarstvo prvega slovenskega generala.
Japonsko in Kitajsko je stresel močan potres.
Nemška kanclerka Angela Merkel je kritizirala države, ki so se odločile priznati Palestino, saj da to ne prinaša napredka pri rešitvi bližnjevzhodne krize za vzpostavitev dveh držav.
Zaradi preiskav o domnevnih davčnih utajah, korupciji in pranju denarja so na Portugalskem aretirali nekdanjega socialističnega portugalskega premierja Joseja Socratesa.
Nedelja, 23. november
V Ljubljani je bilo slovesno - v stolnici je bil posvečen in umeščen novi nadškof metropolit, msgr. Stanislav Zore.
Nova direktorica Televizije Slovenija je postala Ljerka Bizilj.
Vznemirjal je tudi turški predsednik Tayyip Erdogan, ki je dejal, da ženske pri delu niso enakovredne moškim, saj je to v nasprotju z zakoni narave - prioriteta žensk bi morala biti predvsem materinstvo.
Torek, 25. november
Konfederacija sindikatov javnega sektorja je vladi postavila ultimat: če do četrtkovega kroga pogajanj ta ne bo umaknila dodatnih posegov v plače in druge prejemke, bodo 3. decembra pripravili protest.
Na obisku pri nas se je mudil nemški predsednik Joachm Gauck. Kot je dejal, je Nemčija Sloveniji pripravljena ponuditi pomoč in izkušnje pri privatizaciji.
OECD je bil optimističen: napovedal je, da se bo slovenski BDP to leto okre-
Odgovor na resolucijo ZN je bila Kimova grožnja z jedrskim poskusom.
Le dan potem, ko so ZN sprejeli resolucijo o napotitvi vodstva v Pjongjangu pred mednarodno kazensko sodišče zaradi kršitev človekovih pravic, je Kim Džong Un zagrozil z jedrskim poskusom.
Petek, 21. november
Doma je odmevala predvsem uradna odločitev ustavnega sodišča, ki je Janši začasno vrnilo mandat. Nekatere stranke so bile ostre, druge so sporočile, da odločitev spoštujejo.
Državni zbor je prisluhnil poročilu varuhinje človekovih pravic.
Na obisku pri nas se je mudil kitajski podpredsednik z delegacijo. Srečal se je z gospodarstveniki in razmišljal o možnostih kitajskega investiranja, pridružil pa se je tudi našim šolarjem pri tradicionalnem slovenskem zajtrku.
Na Kosovu se je poškodoval slovenski vojak,
Slovenijo je obiskal nemški predsednik.
pil kar za 2,1 odstotka, prihodnje leto pa naj bi bila rast 1,4-odstotna.
Pred evropske poslance je stopil papež Frančišek. Zbrane je pozval, naj ohranjajo demokracijo evropskih narodov, se osredotočil na človekovo dostojanstvo ter opozoril na najbolj pereče težave povezave.
Po odločitvi velike porote, da policist ni kriv uboja temnopoltega najstnika, so v Fergusonu v ZDA izbruhnili protesti s streljanjem.
žabje*
perspektiv«
Ljubljana je dobila novega nadškofa.
Koalicijski vrh je nedeljo preživel delovno; razpravljal je o privatizaciji, pripravi zakona o fiskalnem pravilu ter pogajanjih z javnim sektorjem.
Na vzhodu Afganistana se je razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je umrlo najmanj 45 ljudi.
Izraelska vlada je podprla sporni predlog zakona, po katerem bi bil Izrael po novem opredeljen kot domovina judovskega naroda.
Vladimir Putin se je znova obrnil k Zahodu in ga okrivil za poslabšanje medsebojnih odnosov ter opozoril, da Moskva ne bo dopustila, da bi postala mednarodno izolirana za novo železno zaveso.
Prijazni sosed
Jure Trampuš
Poznam ga z dvorišča. Oče otroka, ki prijateljuje z mojim prvošolčkom, še v času vrtca smo se videvali tam naokoli, postopali, govorili o tem in onem, z rokami v žepih preganjali čas, medtem ko so se otroci podili sem in tja. Je prijeten sogovornik, luciden, včasih jezen, a ne zares konflikten, pač priložnostna prijateljstva, ki se spletejo po sili otrok. No, in ta prijazen sosedje pred nekaj tedni ves razburjen razlagal o dogodku, ki se je pripetil v prvem razredu. V razred je prišel nov fant, ki govori »po bosansko«, in jasno so se majceni sošolci takoj priučili njegovega jezika, sedaj pa se pačijo in drug drugemu govorijo »šta je«, »idemo,« »ma nemoj« in podobne otroške domislice. »Tega ne bom dopustil,« je stresal naokoli, »prepovedal sem mu govoriti te besede«. Ko so ga na igrišču drugi starši malo povprašali, češ poglej, tudi ti si se v šoli v tistih davnih skupnih časih uči srbohrvaščino, je odvrnil, »ja, a takrat je bila Jugoslavija, sedaj pa je tu Slovenija. Lahko bi se učili recimo nemško«. Okolica je njegovo jezo sprejela z veliko humorja in zbadljivkami, a se ni dal, otroku je res prepovedal uporabljati te besede. Ker nimajo pravega predznaka. Vsak od nas pozna takšne prijazne sosede. Navadno stanujejo na koncu hodnika ali čez cesto, pozdravljajo, vedno so pripravljeni pomagati, a ko se zaprejo vrata, postanejo latentni nacionalisti. Navadno živijo v predmestjih ali pa v centru, pravzaprav so povsod.
Ko sem odraščal v Velenju, je bil nacionalizem beseda, kije nismo poznali. Seveda smo se delili po priimkih, o tem ali onem narodu so krožile šale, pravega izključevanja po nacionalni pripadnosti pa vsaj na začetku ni bilo. V intimni retrospektivi moram priznati, da sem kot pripadnik srednjega učiteljskega sloja večinoma prijateljeval z ljudmi »pravega« jezika, a zidov v glavi vsaj pri nas mladih ni bilo. Pomembne so nam bile druge stvari.
Tako je bilo vse do devetdesetih, vse do časa, ko seje začela vojna, potem pa seje vse naenkrat spremenilo. Najprej so ugasnile šale o teh in onih, po dolini seje začelo plaziti sovraštvo, nato so prvič počile puške. Ni naključje, da sta se ravno v Velenju pojavili politični stranki, proti katerim je bil Jelinčičev nacionalizem kot nenevaren bevskajoči kužek izza visoke žive meje. Želeli so si recimo referendum o odvzemu državljanstva, drugod po Sloveniji pa so nekateri organizirali celo nočne straže in varnostne trojke. Takrat sem se že spogledoval z Ljubljano in razni »štormani« in »gerlanci« so se mi zdeli nenevarni radikalci, ki so bili smešno bizarni, a potrebni, saj so razgaljali tisto, kar je v družbi najbolj zlovešče. Sovraštvo ni bilo več skrito, ampak artikulirano, zato ga je bilo lažje zavreči, obsoditi in prepoznati. Sovraštvo je zelo nevarno, tudi Hitler seje na začetku večini zdel samo smešen in kričav politik ...
Danes, ko živimo v uniji brez meja, ko slavimo obletnico padca Berlinskega zidu, zidovi in meje še vedno stojijo. Ne samo na Bližnjem vzhodu, ne samo na meji med ZDA in Mehiko, ne samo v Ukrajini, kjer se pojavljajo ideje, da bi se pred velikimi Rusi zaščitili kar z gradnjo hladnovojnih okopov, pri čemer je treba vedeti, da tam zidove postavljata obe stani. Zidovi stojijo v naših glavah, včasih so nevidni, a visoko. Pojavijo se, ko se recimo vozimo na Hrvaško in nismo zadovoljni, ker beremo napise v poljščini, ko se spogledujemo z Avstrijo in govorimo o tem, kako je tam vse najbolje, hkrati pa se nam zdijo Avstrijci škrti, bogati nemškutarji, ko sovražimo romunske kombije, pri čemer nam je čisto vseeno, kakšna je usoda ljudi, natrpanih v njih.
V vsakem od nas je malo prijaznega soseda, malo vzvišenega slovenstva, ki ga, paradoksalno, sedaj zelo radi tlačimo in rokohitrsko ponižujemo, češ Slovenci v svoji razdvojenosti nismo sposobni imeti lastne države.
Sprejemanje drugačnosti je vedno pomenilo sprejemanje samega sebe, postavljanje zidu pred drugim pa omejevanje lastne svobode. Ko govorimo o svobodi, pravičnosti, moramo vedno govoriti o svobodi in pravičnosti za vse. V svetu izoliranih izbrancev namreč zelo hitro postaneš osamljen in dolgočasen. Le kakšni pa bi bil Slovenci, če ne bi včasih jedli tudi z mize kulturnih dobrin drugih narodov? In kakšen bi bil razred otrok, če bi v njem sedeli učenci v uniformah z enakimi frizurami, navadami, vrednotami in prepričanji?	■
Na Visoki šoli za varstvo okolja so v četrtek, 20. novembra, tretjič podelili diplome na visokošolskem študijskem programu Varstvo okolja in ekotehnologije. Strokovni naziv diplomirani ekotehnolog si je tokrat pridobilo 29 novih diplomantov. Pozdravila jih je podžupanja Mestne
občine Velenje Breda Kolar, ki je poudarila pomen tako kakovostne visokošolske institucije za naše okolje, diplomantom pa zaželela uspešno poklicno pot in srečo v osebnem življenju. Dekan Visoke šole za varstvo okolja doc. dr. Boštjan Pokorny pa je v svojem nagovoru predstavil nekatere
vrednote, povezane z varstvom okolja in narave, ki so jih diplomanti med študijem lahko prepoznali in sprejeli, deklarirane pa so tudi v svečani zaobljubi, ki so jo izrekli na podelitvi. Izrazil je prepričanje, da bodo tvorno prispevali svoj delež za kakovostno in zdravo okolje.	■
Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 7
27. novembra 2014
""^AS
AKTUALNO
Bolniška odsotnost - vedno daljše in pogostejše
V Območni enoti v štirih izpostavah rast bolniških, v velenjski padec - Lani za nadomestila 19,5 milijona evrov zavod, toliko tudi delodajalci
7
Tatjana Podgoršek
»Število bolniških izostankov v Sloveniji narašča. Pri tem Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem ni nobena izjema,« je med drugim v pogovoru, kakšno je stanje na tem področju v območni enoti, dejal Darko Iglar, vodja oddelka za nadzor zdravnikov v
Največ delovnih dni je izgubljenih zaradi bolezni, sledijo poškodbe zunaj dela, poškodbe pri delu
panogam, posledično iztrošenim delavcem, begu na bolniški dopust zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta, vedno višji povprečni starosti aktivnega prebivalstva na
komisijo Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije. Daleč od tega, da bi bilo naše zdravstvo slabo. V danih pogojih to dela dobro, sistem pa je zelo slab.«
enoti in nadaljeval: »Po podatkih je lani znašal skupni odstotek izgubljenih delovnih dni 4,71, od januarja do avgusta letos pa 5,01. Konkretnejše povečanje beležimo v štirih od petih izpostav, v velenjski pa se je število izgubljenih dni iz 4,84 v letu 2013 v letošnjih osmih mesecih znižalo na 4,56 odstotka. Podatki za izpostavo Mozirje pa so: lani 3,60, v letošnjih osmih mesecih pa 3,65 odstotka izgubljenih delovnih dni.« Na nekatera naša vprašanja glede bolniških izostankov je Iglar odgovoril takole:
Čemu pripisujete rast bolniških
izostankov?
»Vzroki so zelo kompleksni. Stanje lahko pripisujemo delovno intenzivnim gospodarskim
območju. V tej zgodbi je torej več dejavnikov. Po drugi strani pa je treba vedeti, da v našem zdravstvenem sistemu, ki je naravnan zelo produktivno, vsak zavarovanec v bolniškem staležu čaka na nekaj: na pregled pri svojem osebnem zdravniku, na določene diagnostične, terapevtske postopke, operativni poseg, na rehabilitacijo, nekateri na ocene invalidnosti pred invalidsko
ergonomijo na delovnem mestu in podobno, kar prav tako vpliva na izgubo delovnih dni.« Kateri so najpogostejše vzroki za bolniško?
Lani je območna enota Ravne na Koroškem izplačala za nadomestila 19,5 milijona evrov; približno toliko tudi delodajalci, ki plačujejo nadomestila za bolniški dopust do 30 dni
Darko Iglar:»Bolniška odsotnost delavcev ima velik vpliv na stroške delodajalca, odhodke iz obveznega zavarovanja, pa tudi na nižjo produktivnost in manjši obseg proizvodnje.«
Zakaj je, po vašem mnenju, padlo število bolniških izostankov v velenjski izpostavi? So morda ljudje manj časa odstotni z dela zaradi nižjega osebnega dohodka? »To bi lahko bil eden od razlogov. Sicer pa naše izkušnje tudi kažejo, da imajo v izpostavi Velenje večji delodajalci (Premogovnik, Gorenje) dokaj dobro urejeno varstvo pri delu, veliko se ukvarjajo z
»Tako kot drugje po Sloveniji je tudi na naši območni enoti zavoda največ delovnih dni izgubljenih zaradi bolezni (75 odstotkov), sledijo poškodbe zunaj dela (13 odstotkov), poškodbe pri delu (8 odstotkov) ter poškodbe po tretji osebi zunaj dela (2,5 odstotka). Med boleznimi prednjačijo degenerativna obolenja kostno-mišične-ga sistema, sledijo pa srčno-žilna obolenja.«
Koliko znašajo stroški nadomestil za bolniške izostanke? »Bolniška odsotnost delavcev ima velik vpliv na stroške delodajalca, na odhodke iz obveznega zavarovanja, pa tudi na nižjo produktivnost in manjši obseg proizvodnje.
Stroški so zelo veliki. Lani je območna enota Ravne na Koro-
škem izplačala za nadomestila 19,5 milijona evrov. Približno toliko tudi delodajalci, ki plačujejo nadomestila za bolniški dopust do 30 dni.« V preteklosti je bilo več bolniških izostankov v breme delodajalcev in manj v breme zavoda. »Po dolgoletni statistiki je bil odstotek izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev in v breme zavoda izenačen, v zadnjih letih pa se to razmerje ruši. Danes približno 30 do 40 odstotkov za nadomestila plača več zavod. Vzroki? Malo špekulacije je prisotne, v glavnem pa menim, da se znižuje število kratkotrajnega staleža (bolniška do 30 dni) zaradi strahu pred izgubo službe. Ljudje se ne pozdravijo do konca in potem morajo čez določen čas nazaj v bolniško. Ta pa je dolgotrajnejša.«
V Območni enoti zavoda Ravne na Koroškem je 135.328 zavarovancev, od tega v izpostavi Velenje 46.586, v izpostavi Mozirje pa 16.799
vami Evropske unije kar visoka, je za delavce sicer ugodna, vendar pa je tudi eden od razlogov za to, da delavci nimajo zadostnega motiva za čim hitrejše okrevanje in vrnitev na delo. Upam si reči, da v zadnjih 20 letih v Sloveniji ni bilo operativno sposobnega ministrstva za
V velenjski izpostavi je bilo lani zaradi bolniškega dopusta izgubljenih 4,84 odstotka delovnih dni, v letošnjih osmih mesecih 4,56 odstotka; v mozirski izpostavi pa lani 3,60, v obdobju januar-avgust letos pa 3,65 odstotka
Na začetku pogovora ste dejali, da je sistem zelo slab.
»Sedanja ureditev v Sloveniji, po kateri je raven socialne varnosti v času začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni v primerjavi z drža-
zdravje. Zdravstveni sistem in s tem sistem zdravstvenega zavarovanja bi bilo treba naravnati tako, da bi nagradil delo, ne pa nedelo. Verjetno je Slovenija ena redkih držav, če ne edina, v kateri je nekdo lahko na bolniškem dopustu neomejeno dolgo. Iz lastne prakse vem, da so bili zavarovanci 15 let v bolniški s kratkimi nekajdnevnimi prekinitvami.« Kaj bi po vašem mnenju morali spremeniti?
»To vprašanje presega moj plačilni razred. To bi morali vprašati tiste, ki so za to plačani.«
■
Participacija otrok in mladostnikov
Ob 25. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah je v četrtek, 13. 11. 2014, v slovenskem državnem zboru potekala konferenca o participaciji otrok in mladostnikov. Na konferenci smo sodelovali predstavniki otroških parlamentov in Dijaške organizacije Slovenije iz vseh regij, poslanke in poslanci državnega zbora ter predstavniki strokovne javnosti. Namen konference je bil, da prek dialoga z udeleženci spodbudimo razpravo o sedanji ravni in nadaljnjem razvoju participacije otrok in mladostnikov v družbi, predvsem pa, da se sliši glas, ideje in želje otrok in mladostnikov. Večino časa je bilo prisotnih nekaj poslank in poslancev državnega zbora, ki so poslušali naše debate in predloge.
Program tega dne je bil razdeljen na uvodne govore, tri glavne dele ter zaključek z razpravo. Zasedanje se je začelo ob 9. uri, uvodni govorniki pa so bili: dr. Milan Brglez, predsednik državnega zbora, Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, ter Darja Gro-znik, predsednica ZPMS.
Prvi del razprav je potekal na temo Participacija otrok in mladostnikov v izobraževalnem procesu. Uvodničarja sta bila Nomi Hrast, predsednica 24. otroškega parlamenta, in Klemen Peran, sodelavec in nekdanji predsednik Dijaške organizacije Slovenije, nato pa je sledila razprava, v kateri smo učenci in dijaki sprejeli nekaj zaključkov. Želimo imeti možnost, da se brez strahu pritožimo ali povemo svoje mnenje ter da dobimo o njem
povratno informacijo. Menimo, da bi moral šolski sistem nameniti več pozornosti poznavanju otrokovih pravic. Ugotavljamo, da na žalost vsi mladi nimajo enakih pogojev ter enakih pravic, zato zahtevamo sistemske rešitve. Ugotavljamo tudi,
macije o njem na šolah podali socialni ter svetovalni delavci, projekt Zagovornik pa bi se lahko povezal s projektom Tom telefonom, ki je bolje poznan.
Tretji del se je nanašal na participacijo otrok in mladostnikov na
da je veliko otrok na pragu hude revščine, in menimo, da ne bi smeli varčevati pri otrocih. Ocenjujemo tudi, da mladim primanjkuje znanja o politiki ter lastni participaciji, zato predlagamo, da se v srednje šole uvede predmet »državljanstvo«.
V drugem delu z naslovom 'Participacija otrok in mladih v pravnih postopkih' sta bili uvodničarki Katarina Tomšič, predsednica Humanitarnega kluba posvojencev 'Otrok pred vrati državnih organov', ki je z nami delila osebno izkušnjo, ter Majda Struc, podpredsednica ZPMS in zagovornica v projektu Zagovornik - glas otroka. Zagovornik naj bi v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah omogočal otrokom aktivno sodelovanje v procesih odločanja. Ugotovili smo, da je poznavanje projekta Zagovornik slabo, in predlagali, da bi nam infor-
področju socialnih in političnih pravic. Vodil ga je predsednik države Borut Pahor, beseda pa je tekla predvsem o spustitvi meje volilne pravice iz 18 na 16 let. Prišli smo do ugotovitve, da bi morali v srednje šole uvesti predmet državljanska vzgoja, da bi zanimanje za politiko naraslo. Večina nas je bila za to, da z zakonom znižamo starostno mejo za volilno pravico.
Ob zaključku smo še enkrat pretehtali predloge ter napisali nekaj sklepov, ki bodo predstavljeni državnemu zboru. Kot predstavnici Savinjsko-šaleške regije sva se zasedanja udeležili učenki OŠ Gustava Šiliha Velenje Deja Poberžnik in Eva Ojsteršek z mentorico mag. Andrejo Oder Grabner in regijsko koordinatorko otroškega parlamenta Kristino Kovač.
■ Eva Ojsteršek, 9. b
Se kdaj vprašate, kako nastanejo keramične ploščice?
V podjetju Gorenje Keramika letos praznujemo 40. obletnico, zato odpiramo vrata in Vas vabimo, da vstopite v naše prostore.
Vabljeni na dan odprtih vrat, v soboto, 29. novembra 2014, od 9. do 12. ure, v vasi Gorenje.
Ob tej priložnosti bodo potekale številne aktivnosti, med drugim ogledi proizvodnje, prodajne akcije do -30% na izbrane serije v naši prodajalni.
Vodene oglede proizvodnje bomo organizirali ob 9.30 in 11. uri. Vljudno vabljeni!
Naš čas, 13. 11. 2014, barve: CM K, stran 8
112
NASI KRAJI IN LJUDJE

27. novembra 2014
OPN v Šoštanju na dobri poti
Priprava Občinskega prostorskega načrta (OPN) je izjemno zapleten projekt, v katerem je potrebno upoštevati in uskladiti določila zakona, strokovni vidik, usmeritev več desetih različnih resorjev, številne varovalne vidike in želje posameznih občanov
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 24. novembra - Občina Šoštanj, predvsem njen vzhodni del, zaradi generatorjev gospodarstva in energetike predstavlja degradirano območje velikega obsega tudi v državnem merilu. Na ta račun pa se v občini Šoštanj ustvarja - prav tako v državnem merilu - visok kapital. Ob tem se pogosto pojavljajo vprašanja, ali je Šoštanj v dosedanjem prostorskem razvoju to znal izkoristiti? Tudi če ni, nov OPN, ki je v pripravi, zagotovo bo.
prostoru,« pravi arhitektka Verona Hajnrihar z uprave Občine Šoštanj.
Energetsko mesto?
Za pripravo prostorskih aktov je bil izbran scenarij »razvoja energetskega mesta«, ki ponudi možnosti, da se v občino priseljujejo novi prebivalci, tisti, ki so zaradi poudarjenih prednosti pripravljeni sprejeti tudi okoljsko manj kakovostne dejavnike prostora.
Kot protiutež temu je poudarjen okoljsko neokrnjen zahodni del občine, termalna voda, širši
Veliko zanimanja ob razgrnitvi
Razgrnjen dopolnjen osnutek OPN so si občanke in občani z zanimanjem ogledovali vse do petka, nanj imeli konkretne pripombe, vprašanja. Zdaj se mora Občina Šoštanj opredeliti do pripomb in
Osnutek je zanimal več kot 300 fizičnih in pravnih oseb
Darko Menih: »Smo na dobri poti.«
Kako Šoštanj
narediti zanimiv?
»Šoštanj v tem trenutku potrebuje predvsem jasno razvojno vizijo, ki bo presegala reševanje težav parcialno. Zaradi močno obremenjenega okolja mora vizija vsebovati tako razvojni element, ki bo Šoštanj naredil privlačen in atraktiven, ki bo izkoristil prednosti občine in izpostavil protiutež razvrednotenemu
Viki Drev: »Izjemno prijetno smo presenečeni nad zanimanjem občanov.«
Verona Hajnrihar: »Šoštanj potrebuje jasno razvojno vizijo.«
razvoj turističnega naselja Topolšice, oživitev središča Šoštanja, ureditev brežin Družmir-skega jezera, Vile Široko z dogra-dnjo hotela v gozdu in z izgradnjo vrstnih hiš višjega standarda pod pobočjem. »Skratka, da se poleg razvoja visokega tehnološkega mesta dvigne predvsem kakovost bivanja v občini,« pa se veseli župan Darko Menih.
pridobljenih predlogov in na tej osnovi pripraviti predlog. Tega je ponovno potrebno posredovati vsem nosilcem urejanja prostora in od njih pridobiti pozitivna mnenja. »Možno je, da v tej fazi pride tudi do spremembe določenih ureditev. Skratka, pot je znana, cilj je jasen, potrebnega pa bo še nekaj časa, da bo OPN tudi sprejet,« pa dodaja Viki Drev, podžupan Občine Šoštanj. Dodaja, da je bilo v sklopu javne razgrnitve izjemno veliko zanimanja, samo na pogovor je prišlo več kot 300 fizičnih in pravnih oseb.
Korekcije zemljišč
Tretjina se jih je zanimala za korekcije zemljišč tako za individualne gradnje kot kmetijske dejavnosti. Slednje predvsem v območjih, kjer je že stavbo zemljišče in praktično ni možna gradnja novih hlevov, ki bi si jih predvsem
mlade družine želele. Lokacije bo treba iskati drugje. Pri individualnih gradnjah pa je bilo izraženih kar nekaj želja po izvzemu že obstoječih stavbnih zemljišč tudi znotraj zgoščenega naselja. To je bilo pričakovano predvsem zaradi prihajajočega davka na nezazidana stavbna zemljišča.
Bile pa so tudi pobude, kar snovalce posebej veseli, po izvzemu že predvidenih zazidljivih parcel na poplavno ogroženih območjih. »Ljudje sami ugotavljajo, da Občina ravna prav, ko izvzema zemljišča na vodno ogroženih in plazovitih območjih. Razumejo, da tam nima smisla graditi,« razlaga podžupan.
Nekatere želje pa so tudi takšne, da bi bilo potrebno postopek pono-
Izbran je scenarij »energetskega mesta«; poudarja prednosti, ki postanejo protiutež razvrednotenemu prostoru
viti. Občina se je odločila, da tega ne ponavlja več, saj ga je že dvakrat (enkrat za območje Vile Široko, enkrat za območje Družmirskega jezera). Postopek bodo zaključili s tistimi popravki, ki jih bo v tem postopku možno uskladiti.
■
Turizem postaja dostopnejši
Da bo dostopen gibalno in senzorno oviranim lažji - Napredek že viden - TIC Velenje začel dodatno izobraževanje
Velenje, 18. novembra - Velenjski TIC je pred letom dni začel projekt, imenovan »Dostopni turizem«. Z njim spodbujajo turistične ponudnike v Velenju in regiji SAŠA, da svojo ponudbo prilagajajo gibalno in senzorno oviranim obiskovalcem, pa tudi starejšim. Napredek je že očiten. V Velenju so ponudbo doslej najbolj prilagodili v Muzeju Velenje, Muzeju premogovništva Slovenije in Vili Bianci, pa tudi nekateri manjši turistični ponudniki.
Vodja velenjskega TlC-a Urška Gaberšek pravi: »Z dostopnim turizmom smo se začeli ukvarjati, ko je Evropska komisija razpisala projekt Evropske destinacije odličnosti na temo dostopnega turizma. Prej, priznam, te oblike turizma nismo poznali. Začeli smo jo tematsko proučevati in izvajati ukrepe. Doslej smo naredili že veliko, zagotovo pa nam je v veliko pomoč, da je MO Velenje občina po meri invalidov, zato je za infrastrukturo dobro poskrbljeno. Sedaj smo na vrsti ljudje, ki se ukvarjamo s turizmom, da pripravimo storitve, ki bodo osebam z omejitvami v gibalnem ali senzornem zaznavanju dostojan-
stveno in enakovredno odkrivale naše mesto.«
Vedno spoštovanje, nikoli pomilovanje
Ker so želeli, da turistični ponudniki iz prve roke izvedo, kaj si želijo in potrebujejo senzorno ovirane osebe, sploh slepi in slabovidni, so prejšnji torek pripravili delavnico za turistične delavce, muzealce in gostince. Slednji interesa zanjo žal niso pokazali, ostali pa so izvedeli veliko tudi s pomočjo slabovidne Tanje Meža, ki jim je kot domačinka povedala, kaj slepi in slabovidni najbolj pogrešajo ob obisku turističnih objektov. »Tanja nam je jasno povedala, s kakšnimi omejitvami se sooča, ko pride v turistični objekt. Izvedeli smo tudi, kaj loči, kako zaznava. Zelo pomembni so kontrasti, zelo moteč za njih pa je človeški odnos, ker jih pogosto pomilujejo. Tega ne marajo.« Korak dlje so že naredili v velenjski projektni skupini, v karteri so v okviru projekta Clir izdali serijo razglednic s podobo Velenjskega gradu, ki so močno barvno kontrastne. Preizkusili so jih pri Tanji, ki
jih je prepoznala, zaznala in pohvalila. »Potem se je sprehodila skozi celotno Vilo Bianco. Bila je dokaj zadovoljna, motilo pa jo je, da se ograja pri stopnicah ne začne tam, kjer se začne prva stopnica, kar je zanjo moteče. Pogrešala je tudi talne oznake, ki bi jih lahko zaznali slabovidni. Pohvalila je, da imamo
Urška Geberšek: »Turističnim delavcem bomo v letu 2015 pripravili tečaj znakovnega jezika, da bodo lažje komunicirali z gluhimi in naglušnimi obiskovalci.
lupo za izposojo slabovidnim, da izdajamo dokument Kam ta teden v Velenju, ki je tiskan v večji obliki z večjimi črkami. Tudi naš infotel se da povečati na zelo velik font
črk, zato je Tanja z lahkoto dobila informacije o dogodkih v dolini.« Delavnico je vodila Dominika Kori-tnik Krepelj, turistična vodnica, ki je specializirana za delo z osebami s posebnimi potrebami. Teh je v Evropi od 60 do 80 milijonov, več kot 5 milijonov jih že potuje.
»Osebe s posebnimi potrebami so prepričane, da so glavne ovire v glavah ljudi, še vedno je preveč predsodkov in stereo-tipov. Zato jih je treba vedno spoštovati, nikoli pomilovati. Odraslih ne smemo obravnavati, kot da so otroci, turistični delavci pa morajo biti strokovno podkovani za odzive na njihove potrebe,« doda Gaberškova, ki pravi, da so na delavnici izvedeli res veliko novega, zato jih bodo v TlC-u še nadaljevali. Prihodnje leto bodo pripravili tudi tečaj znakovnega jezika za komuniciranje z gluhimi in naglušnimi in druge oblike izobraževanja za turistične delavce in druge ponudnike v celotni regiji SAŠA, saj spodbujajo skupni nastop na turističnem trgu.
■ Bojana Špegel
Če človek gleda s srcem, vidi marsikaj
Violeti Potočnik Krajnc priznanje pristojnega ministrstva za dosežke na posameznem področju dela - Dobro se z dobrim vrača
Tatjana Podgoršek
Sredi prihodnjega tedna bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS na Brdu pri Kranju pripravilo prireditev in na njej podelilo priznanja ter nagrade za delo na področju socialnega varstva v letu 2014. Med dobitniki priznanja za dosežke na posameznih področjih dela za omenjeno leto bo tudi direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc.
Na prvem mestu je človek
V roke nam je segla vedno prijazna, topla, po duši mehka Koroši-ca Violeta. »To so mi »zakuhali« sodelavci in sodelavke, ko sem bila
meni, da omenjeni pri njej najbolj cenijo odprtost, njeno načelnost, dejstvo, da stoji za svojimi stališči in da težko dela proti svojemu prepričanju. »Držim se načela: če ne morem pomagati, ne smem škoditi. Verjamem tudi, da se dobro vedno z dobrim vrača.«
Če se obuješ čevlje stanovalcev, čutiš, kaj si želijo
Da bi se približali potrebam večine stanovalcev, organizirajo v domu različne oblike druženja: glasbene, lutkovne prireditve, bralne urice, ustvarjalne delavnice, festival testenin, različne tematske večere, računalniške tečaje, izlete ... »Če človek gleda s srcem, vidi marsikaj. Če se postaviš v čevlje stanovalcev,
»Za priznanje so me predlagali stanovalci in sodelavci. Da te opazi župan občine, v kateri delaš, pa iz nje ne izhajaš, tudi ni kar tako,« meni Violeta Potočnik Krajnc.
na dopustu,« je dejala po koroško brez običajnega dodatka »al«, se pri tem nasmehnila in nadaljevala: »Priznanje mi veliko pomeni, ker so me zanj predlagali zaposleni in stanovalci doma. Vsak dan me vidijo pri delu, opazili so moj trud. Hkrati ga jemljem tudi kot priznanje za strokovno delo. To priznanje in priznanje župana, ki sem ga prejela ob letošnjem prazniku Mestne občine Velenje, je zame še ena potrditev, da je naša usmeritev prava, da so v ospredju našega dela tisti, zaradi katerih smo tu - stanovalci. Če so zadovoljni oni, so posledično zadovoljni tudi sodelavci. Skupaj s slednjimi se trudimo na različne načine in z najrazličnejšimi aktivnostmi, da so deležni čim bolj kakovostne socialne oskrbe, zdravstvene nege, da se v hiši počutijo kot doma.« To, da je zanjo na prvem mestu človek, da pri svojem delu sledi načelom strokovnosti, natančnosti, poštenosti, da verjame vase in svoje znanje, je moč zaznati skoraj na vsakem koraku že ob vstopu v dom. Z energetsko sanacijo doma so uredili zunanjost hiše, nekatere stvari v njeni notranjosti, a še niti na polovici niso. Prav v teh dneh so sredi dogovarjanja o celoviti notranji posodobitvi in nadzidavi doma. »Naši cilji so pogumni in verjamem, da jih bomo uresničili,« je odločena.
Zaposleni in stanovalci doma zanjo pravijo: je energična, pozitivna, vztrajna, trdo dela. Violeta pa
čutiš, kaj si želijo. In pri tem jim gremo naproti. V dom jim pripeljemo stvari, ki se jih ne morejo udeleževati zunaj njega, odprti smo za nove ideje, izzive. Ustvarjamo skupaj, kajti zavedamo vse, da vsi stopamo po poti staranja.«
Že kot študentki ji je bilo dano delati s starejšimi osebami. Na začetku kariere se je univerzitetna diplomirana socialna delavka vpisala med ustanoviteljice skupine za samopomoč. S srcem, pravi, opravlja sedanje delo in dom za varstvo odraslih je njen drugi dom, kar dokazuje s tem, da v nekatere aktivnosti vključi še svoje starše in otroka. Žalosti pa jo, ko spozna, da vsi ljudje niso tako iskreni, kot je sama, njihovimi nameni pa vse prej kot dobri.
Prostega časa nima veliko. Izkoristi ga za spremljanje rokometnih tekem, saj je sin rokometaš, s hčerko, ki je glasbenica, za obisk glasbenih prireditev, nekaj ga ostane za moža, prijatelje. Vsak dan si vzame urico za sprehod v naravi, če tudi je to ob devetih ali desetih zvečer.
Za sogovornico so cilji prave stvari. In katere bodo te v prihodnje? »Skupaj s sodelavci in sodelavkami se bomo še najprej trudili, da bo za naše stanovalce dobro poskrbljeno. Verjame, da nam bodo tudi prizadevanja za preureditev doma v dom četrte generacije,« je sklenila pogovor Violeta Potočnik Krajnc.

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 11
27. novembra 2014
«"^ÉAS
KULTURA
9
Rajko se stara kot dober viski
Abrahama je glasbeno zaznamoval z dvodnevnim koncertom na velenjskem stadionu, 60-letnico pa v velenjskem domu kulture -Rajko Djordjevič je glasbi zvest od zgodnjih najstniških let - Še vedno poln načrtov
Velenje, 21. novembra - Rajko Djordjevič bo, kot kaže, vsak okrogli glasbeni jubilej zaznamoval glasbeno. Tudi zato, ker še vedno igra in ustvarja glasbo, tako za njegovo skupino Ave kot za druge. Med njimi je med zanimivejšimi zagotovo Lion band, ki ga sestavljajo člani velenjskega Lions kluba. »To je verjetno edina glasbena skupina, ki jo sestavljajo izključno lionisti. Posneli so tudi mojo skladbo, ki bo morda postala himna slovenskih lionistov,« nam pove Rajko, ki ga poznamo tudi kot direktorja VTV-ja, glasbenega producenta in menedžerja številnim skupinam in glasbenikom.
Že pred desetletjem je na prireditev »50 zvezd za otroke« povabil glasbenike, s katerimi je sodeloval do takrat. »Vsi so prišli, dogodek pa je bil prelomen tudi zato, ker smo takrat po dolgem premoru spet obudili skupino Ave. S tem se je za skupino, ki je bila zagotovo bolj znana v tujini kot doma, začelo novo obdobje, ki še traja.« Tudi v petek zvečer, ko je praznoval svojo
60-letnico, je na prireditev povabil številne, s katerimi je delal in še dela. Izvajali so predvsem Rajkove
sem sodeloval, se nisem zavedal, dokler nisem ob nastajanju glasbene monografije (z)Godbe Velenja
nazaj, pa vidiš, da je marsikaj ostalo. Ne nazadnje sem bil tudi organizator koncertov po vsej Jugoslaviji, na oder sem postavil skupino Šank rock, ki je danes legenda, sodeloval sem z Andrejem Šifrerjem in številnimi drugimi. Vsa leta sem tako ali drugače ostal v glasbi.« Da, tudi vsi našteti so bili v petek del Rajkove šestdesetletnice.
Rajko je prvo glasbeno skupino ustanovil že na velenjski šoli Gustava Šiliha. »V sedmem razredu smo se zbrali sošolci, se poimeno-
-A
* t" v Í $
/U v- i


raw.	v,"
T1! ** s, § «¡' i n
Ji * y . ._} . *
t * i'	- ■ »ariWZCi


) 'kt/ \ m ■ >: i
skladbe, prireditev pa je ob vodenju Vinka Šimeka zasnoval tako, da so začeli z letom 1972, s prvo skladbo skupine Ave. »Tega, koliko stvari sem počel v življenju in s kom vse
začel brskati po spominih, starih posnetkih, fotografijah. Sproti se človek ne zaveda, kaj vse se mu dogaja, priznam, da sem marsikaj pozabil. Ko obrneš zgodovino
rock'n'roll, ki mu je prilagodil tudi videz. »Z dolgimi lasmi nas v tistih letih v knapovskem mestu niso najlepše gledali. Bili smo drugačni. Sprejeli so nas šele, ko sem napisal rock skladbo o Titu in rock priredbo Bilečanke. Ob otvoritvi Titovega spomenika smo z njima nastopili na Titovem trgu. To je prebilo led,« se spominja Rajko. Spomini na
se je zalomilo, skupina je razpadla v najbolj produktivnih časih. Rajku je ostala glasbena oprema, zato je ostal v poslu. Ozvočeval in organiziral je številne velike koncerte. A ko se je Ave pred 10 leti spet sestal in se nekoliko pomladil, je njegovo glasbeno ustvarjanje dobilo nov polet, ki še traja. V začetku
Rajko Djordjevič je svojo življenjsko pot predstavil tako z glasbo kot na fotografijah, posnetkih in v pogovoru. Tako kot v njegovem življenju je bila glasba na prvem mestu. (foto:: mz)
vali Sončni dečki in prvič zaigrali na valeti osmošolcev. Posnel nas je celo radio, saj smo bili edini šolski ansambel, ki je znal kaj zaigrati.« Glasba ga je hitro zasvojila, sploh
številne
nastope skupine Ave po vsej nekdanji Jugoslaviji so prav tako zelo živi. Povezani so s številnimi anekdotami. »Kupili smo si tudi avtobus, saj smo po jugi nastopali več kot doma. Kje igramo naslednji koncert, so nam sporočali preko telegramov in poštno ležečih pošiljk, saj mobilnih telefonov še ni bilo. Bili smo res aktivni, bilo nam je fajn.« In potem
novembra so izdali single Mavrica, ki napoveduje tretjo ploščo skupine. Ta bo izšla aprila leta 2015. V petek so na koncertu predstavili še eno skladbo z njega. Do izida bodo vsak mesec med poslušalce poslali še po eno skladbo. V upanju, da jih bodo več vrteli tudi na radijskih postajah.
■ bš, foto: mz
Na kratko
V družini sem doma
Z naslovom V družini sem doma v tem tednu poteka v Sloveniji teden Karitasa s posebnim poudarkom na dobrodelnosti in pomoči socialno ogroženim. Čeprav je dejavnost te humanitarne organizacije celoletna, je običajno še več pozornosti
ter voditelja Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik. Že enajstič je prireditev organizirala Župnijska Karitas Mozirje - Šmihel v sodelovanju z Mozirsko župnijo. Ob nastopu kar 140 sodelujočih in zadovoljstvu obiskovalcev je žarela tudi najbolj
Apšner, Celjski dixieland ansambel s pozavnistom Janijem Šuligojem, folkloristi Oštarija z vodjem Janezom Oštirjem ter Harmonikarski orkester Primoža Zvira. Zbranemu občinstvu je o odnosih med ljudmi, življenju socialno ogroženih
V uvodu je zapel Sinaj, otroški pevski zbor Mozirje, z zborovodkinjo Ano Lipnik
pomoči potrebnim skoncentrirane ob naravnih nesrečah ter božično--novoletnem času.
Odmeven dobrodelni koncert v Mozirju nas je o socialnem čutu in dobroti Slovencev ponovno prepričal. Minulo nedeljo, 23. novembra, pozno popoldne se je v dvorani kulturnega doma zbrala množica ljubiteljev prijetne zabave na prireditev, ki so jo s svojo dobrodelnostjo izvedli številni nastopajoči glasbeniki
zaslužna za uspešno prireditev, predsednica Karitas Mozirje - Šmihel Alenka Brezovnik, ki se že vrsto let skupaj s sodelavci prostovoljci trudi za ljudi v stiski. Dobro zabavo so pripravili Sinaj in otroški pevski zbor, Petrovi tamburaši, skupini J.I.M.S. in Devox, ansambel Mika nas, družini Repenšek in Pogačar, pevec kaplan Klemen Jager, Majda in Marjan Petan, Kvintet Dori, Mark Tivadar s sestro Melani, sestri
in dobroti ljudi spregovoril tudi župnik Sandi Koren ter se zahvalil vsem, ki so prispevali za dobrodelni namen. Za zaključek so združeni na odru vsi nastopajoči z mladimi harmonikarji v spremljavi zapeli, da bo ena luštna noč. Karitas bo zbrana sredstva namenil pomoči potrebnim družinam in posameznikom.
■ Jože Miklavc
Več predstavitev knjig
Velenje, 27. novembra - Danes ob 18. uri bodo v velenjski knjigarni Kulturnica gostili Radovana Vla-hoviča, pesnika, pisatelja in esejista, ustanovitelja in direktorja prvega zasebnega Banatskega kulturnega centra v Srbiji. Njegove knjige so prevedene v številne svetovne jezike, v Kulturnici pa bo predstavil knjigi Nenajavljeno kot smrt in Ljubezenske in OK
zgodbe. To bo prvi v nizu zanimivih pogovorov z avtorji knjig, ki se bodo nadaljevali tudi v decembru. Že v ponedeljek, 1. decembra, ob 18. uri, ko bo Boštjan Napotnik predstavil knjigo Orodjarna - kuhinja za prave moške. Pogovor z avtorjem bo vodila Karolina Destovnik. V torek, 9. decembra, pa bodo ob 18. uri gostili očeta in sina Silva in Andraža Terška ob izidu knjig Preobrazbe Silva Terška in Brutalci dr. Andraža Terška.	■
Dve premieri
Velenje, 29. novembra - Velenjski dom kulture bo 29. novembra letos stopil v svoje 55. leto delovanja. Odprli so ga na ta dan v letu 1960 s predstavo Hlapec Jernej in njegova pravica. Obletnici v čast bo Festival Velenje to soboto, 29. novembra, pripravil kar dve premieri domačih ustvarjalcev.
Za najmlajše bodo ob 10.30 pripravili premiero predstave Svinjski pastir v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje. Pravljica v novi lutkovni predstavi sledi znani Andersenovi pravljici, režiserka Alice Čop pa jo je začinila z dodatki iz pravljice Kralj Drozgobrad bratov Grimm. V njej bosta nastopila lutkarja Vanja Kretič in Mitja Švener, ki trdno verjameta v staro ljudsko modrost: kjer je volja, je tudi pot.
V soboto zvečer ob 19.30 pa vabijo še na premiero Gledališča Velenje. Tokrat so po besedilu Velenjčana Vinka Vasleta ustvarili komedijo Nočni portir. Napisana je bila kot monokomedija, igralca Karl Čretnik in Matej Mraz pa sta dialoge za predstavo ustvarila sama iz predloge Vasletovega teksta. Pri likih sta iskala karakterje, ki so igro s sceno in kostumi napravili komično. Delo je režiral Kajetan Čop.
■
Še Razdvojeno srce
Šoštanj, Velenje, 24. novembra
- Festival Velenje je v ponedeljek zvečer v popolnoma polni dvorani Kina Velenje poskrbel za predvajanje črno-belega 60 let starega britanskega filma Razdvojeno srce (The Divided Heart, 1954), ki je bil posnet po resnični zgodbi šoštanjskega ukradenega dečka Ivana Pirečnika. Pred njim so zavrteli tudi 13-minutni dokumentarni film Pine Špegel Razdvojeno srce, ki predstavlja Pirečnikovo življenjsko zgodbo s pomočjo arhivskih
fotografij, posnetkov in spominov Ivanove sestre Marice. Zaradi velikega zanimanja bodo oba filma še enkrat zavrteli v šoštanjskem domu kulture v torek, 2. decembra, ob 19. uri. Vstop bo prost.
■
KD Gorenje v prihajajočih dneh
Gorenje - Poleg Kulturnega društva Šmartno ob Paki deluje v občini Šmartno ob Paki tudi Kulturno društvo Gorenje. V slednjem so se odločili, da bodo prihajajoče praznične dni popestrili z nekaterimi prireditvami. Tako bodo jutri (v petek) ob 18.30 pripravili v dvorani tamkajšnjega doma krajanov prireditev z naslovom Ob dolgih zimskih večerih. Na njej se bodo predstavili domači kulturni ustvarjalci. Dan kasneje (29. novembra), 6. in 13. decembra, vedno ob 17. uri, bodo organizirali ure pravljic za otroke. 19. decembra napovedujejo večer z Božičkom, 27. decembra pa božični koncert skupine Fortuna. Ta bo v farni cerkvi v Šmartnem ob Paki, začeli pa ga bodo ob 18. uri.
■
KUD Ravne z gosti
Ravne pri Šoštanju - Pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Ravne deluje več sekcij. Kaj počenejo med letom, predstavijo vsako leto
na začetku decembra družno na prireditvi z naslovom KUD Ravne se predstavi. Letos bo to v nedeljo, 30. novembra, ob 15. uri v prostoru objekta Reks v Ravnah. V goste so med drugim povabili folklorno skupino z Dobrne, Kulturnico Gaber-ke ter Oktet Zavodnje. Obljubljajo zanimivo nedeljsko popoldne in prijeten uvod v prihajajoče veseli december.
■
Les je lep ...
Velenje, 3. in 4. decembra - V
Galeriji Velenje ob letošnjem Ta veselem dnevu kulture pripravljajo predstavitev izdelave in svetovanje o zaščiti lesenih umetniških in izdelkov umetne obrti ter razstavo lesenih kipov iz zbirke Galerije Velenje. Razstava bo tudi prodajna, potekala pa bo 3. in 4. decembra med 10. in 18. uro. Poleg oblikovalcev lesa bodo sodelovali tudi Muzej Velenje, Muzej Vrbovec Nazarje, Muzej Premogovništva Velenje in Varstveno--delovni center Velenje.
■
Ko mačke ni doma
Celje - V nedeljo, 30. novembra, ob 13. uri vabljeni otroci na lutkovno predstavo Ko mačke ni doma, ki bo na osrednjem prostoru Citycentra v Celju. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je čas za lutke.	■
Naš čas, 13. 11. 2014, barve: CM K, stran 10
112
KULTURA

27. novembra 2014
Začeti ali čakati?
Obnova Galerije Velenje še pod vprašajem -Zadnjo besedo bo imel velenjski mestni svet - Namen občine je več vlagati v projekte in ljudi, manj pa v zidove
račun v letu 2015. Celoten projekt da je objekt izjemno potraten in res obnove galerije pa je vreden 1 mili- dotrajan, zato se lahko zgodi, da jon 350 tisoč evrov. Izvajalce del ga bodo morali brez obnove celo
Velenje, 24. novembra - Kdaj naj bi se začela napovedana temeljita obnova velenjske galerije, ki je zaradi dotrajanosti in energetske potra-tnosti nujno potrebna, še vedno ostaja odprto vprašanje. Želeli smo izvedeti, kje in zakaj se zapleta, najkrajši odgovor pa je - pri denarju. Tako državnem kot občinskem, saj ga je na obeh straneh premalo za vse želje in potrebe. Sploh, ker so se v upravi MO Velenje odločili, da bodo v prihodnjih letih v kulturi več vlagali v projekte in ljudi, manj pa v zidove. Sploh, ker v letu 2015 težko računajo na nova evropska sredstva, saj razpisov verjetno ne bo veliko. Če sploh bodo.
Kot je znano, je na 8. javnem pozivu Ministrstva za gospodarstvo, ki ga imenujejo tudi »bencinski« (ker so tokrat občine oddajale vloge za sofinanciranje projektov na bencinskih črpalkah takoj, ko je odbilo polnoč), MO Velenje uspela pridobiti kar 950 tisoč evrov za obnovo velenjske galerije. Vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek nam je povedal: »V prvem krogu izbire projektov galerija ni dobila sofinanciranja. Nekaj projektov je bilo potem v drugem krogu »deležnih« žrebanja. Galerija Velenje, ki smo jo prijavili kot regijsko galerijo, je bila tokrat
izžrebana. Sklep o sofinanciranju obnove smo prejeli že 15. septembra.« Do podpisa pogodbe doslej ni prišlo tudi zaradi znanih zapletov pri iskanju gospodarskega ministra,
imamo izbrane, ker je bil to pogoj za prijavo na razpis. Sedaj pa smo v dilemi. Če država v svoj proračun ne umesti teh sredstev za leto 2015, mi pa začnemo obnovo, bo delež MO Velenje kar 800 tisoč evrov. Teh za zdaj v občinskem proračunu za leto 2015 nimamo zagotovljenih. Skupaj z županom tehtamo, ali smo sposobni izpeljati investicijo, če država ne bo prispevala teh 400 tisoč evrov. Ob tem se sprašujemo, ali je obnova galerije, ki s sabo prinaša sicer nove programe in zaposlitve, prioriteta. Ali odteh-
zapreti. O tem, čemu bodo dali prednost, bo odločal tudi občinski mestni svet pri obravnavi predloga proračuna za leto 2015. To pa bo že čez dva tedna. Takrat bo tudi jasno, ali se bo obnova galerije v letu 2015 začela ali ne.
V Galeriji medtem izvajajo vse projekte, ki so jih začrtali letos in načrtujejo tudi nove za prihodnje leto. Program imajo že narejen. Kot nam je povedala direktorica Galerije Stanislava Pangeršič, so računali, da bodo galerijo z novim letom zaprli, dejavnosti pa prenesli v dru-
Kdaj bo stekla obnova velenjske galerije, je odvisno od več dejavnikov. Stavbo je močno načel zob časa, a brez krepke pomoči Evrope in države MO Velenje težko prevzame večji
finančni vložek.
so pa v četrtek, 20. novembra, od ministrstva prejeli pogodbo. »Ta je dvoumna, saj nam ministrstvo odobrava sofinanciranje v višini 550 tisoč evrov evropskih sredstev, ostali delež, torej državnih 400 tisoč evrov, pa je vezan na državni pro-
ta druge prioritete, ki jih Velenje potrebuje za podjetništvo, gospodarski razvoj in turizem. Zavezali smo se, da bomo tem področjem v naslednjih letih dali večji poudarek. Žakelj, iz katerega jemljemo, pa je žal samo eden, « izvemo. Kot tudi,
ge velenjske prostore, od Muzeja Velenje do vile Biance in v podjetje Gorenje. Če se obnova ne začne, to ne bo vplivalo na njihov program, si pa obnove izjemno želijo.
■ bš
Koleda vpisuje nove člane
Ob novem šolskem letu se je začelo se eno leto plesa, petja in zabave! Šaleško folklorno društvo Koleda ga je začelo s polno paro, saj so v slabih 2 mesecih odkljukali veliko nastopov in dejavnosti. Med drugim so nastopili na Pikinem festivalu, osvojili prvo nagrado za celostno podobo na dnevih vezil-stva v Velenju, dobili nagrado za kostume na dnevih narodnih noš v Kamniku, sodelovali na dnevu
rudarjev ... Tudi lanska sezona je bila bogata, med drugim so se za skoraj dva tedna udeležili folklornega festivala v mestu Saintes v Franciji. Ob novem šolskem letu se je nekoliko spremenilo tudi vodstvo, še vedno pa je na čelu društva Rok Vovk.
Koledniki v svoje vrste še vabijo nove člane. Vaje imajo vsak petek od 16. do 17. ure v dvorani Gaudeamus. K vpisu vabijo otroke od 3. leta dalje, da skupaj z njimi skozi igro spoznajo ples in
pesem naših prednikov. Prav tako pa vpisujejo nove člane, plesalce in glasbenike od 13 leta dalje. Poleg plesa, pesmi in novih prijateljstev obljubljajo nepozabna druženja,
potepanja, nastope na odrih po Sloveniji in tujini. Začetniki imajo vaje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob petkih od 18.30 do 20. ure.
■
Od petja do plesa
Skorno - Florjan, 20. novembra
- V polni dvorani doma krajanov Skorno - Florjan so v četrtek popoldne, prav na svetovni dan otroka, pripravili prisrčno prireditev, na kateri so imeli glavno besedo otroci. Na odru se je zvrstilo kar 63 nastopajočih, ki so pripravili 14 zelo različnih točk. Prihajali so iz vseh 15 društev prijateljev mladine, ki delujejo pod okriljem MZPM Velenje v vseh treh občinah v dolini. Društvo gostitelja dogodka so poleg pevskega zborčka predstavljale prikupne mažoretke in Harmonikarski orkester Jožeta Šumaha, Šoštanjčane je zastopal harmonikar Jan Novak. Mlada Kavčana Jaka Grabner in Maša Meh sta dokazala, da je glasba pri njih doma s pesmijo ob kitari, Škalčani pa so se predsta-
Na odru se je v 14 točkah zvrstilo 63 mladih talentov.
vili s klasično glasbo. Nastopila sta flavtistka Loti Krk in kitarist Anže Repnik. DPM Paka je za glasbo poskrbel s »Trio adijo« in dekla-macijami Pie Krajnc, nastopili sta
tudi violinistka Maruša Rednak in pevka Neža Avberšek. Šentiljčani pa so navdušili z 10-minutno igrico Zverjasec. Mlade Konovčane sta s plesno točko predstavili Pia Čre-
tnik in Urška Car. Prireditev je bila tokrat posvečena tudi 25. obletnici konvencije o otrokovih pravicah.
■ bš
ALTERNATOR
Prah te doline
Urban Novak
V neposredni bližini mestnega središča Pariza stoji s plevelom prera-ščena in zapuščena vojaška baza v nekdanji utrdbi Vaujours. Baza je od Eifflovega stolpa oddaljena le 14 km in v njej so v preteklem stoletju znanstveniki poskusno razstrelili več kot pol tone urana. Za to so potrebovali 2.000 eksplozij, ki so se dostikrat zgodile v zunanjosti. Danes je omenjena baza namenjena rušenju in pojavlja se vprašanje, ali ne bo rušenje povzročilo dviganja radioaktivnega prahu, ki bi vseboval uran. Okoljevarstveniki so v bazo ilegalno vdrli in izmerili raven radioaktivnega sevanja. Presenetljivo so našli »le« tri mesta, na katerih je radiacija povečana. Ugiba se, da je večino urana v zemlji že odneslo z zemljo in vetrovi v sosednje soseske v preteklih desetletjih. Nevedoč in ne zavedajoč se, so Parižani predelali večino radioaktivnega prahu. Ko je utrdbo želela francoska multinacionalka spremeniti v rudnik mavca, pa so se ljudje rušitvi utrdbe uprli. Strah pred oblaki prahu, morebiti polnih radioaktivnega plevela, je bil prevelik. Naša dolina na srečo ni bila nikoli podvržena poizkusom z radioaktivnimi materiali, a so v njej kljub temu prisotni radioaktivni odpadki. Odpadki, ki smo jih dolga leta vgrajevali v svoje domove in okolje. Pa ne samo v dolini. Ostanke pepela, ki so nastajali po izgorevanju lignita v TEŠ, so nekdaj uspešno vgrajevali v ceste in avtoceste po državi. Danes je te ceste izredno težko prenoviti, kljub temu da pomenijo grožnjo podtalni vodi. Nemogoče si je namreč zamisliti, da bi zaprli avtocesto mimo Vrhnike in nato odstranili nasutje, visoko verjetno med 2-3 metre, ter nasuli novo podlago. Strošek takšnega posega je enostavno prevelik in poseg nepredstavljiv. Ali pa, da bi recimo podrli EFE blok v Velenju in postavili novega? Nemogoče. Pa vendar ostaja povsod okoli nas vzidan, vgrajen, zakopan pepel lignita. Pepel, za katerega danes vemo, da je srednje radioaktiven in da ga je v velenjskih zgradbah kar precej. Spominjam se, da smo kot otroci redno poslušali poročila in opozorila pred povišanimi vrednostmi žvepla v zraku. O radioaktivnem pepelu nismo vedeli nič. Kaj imata zgodbi skupnega? Razen prisotnosti radioaktivnih elementov in njihove navzočnosti v bližini mestnega središča nič. Zgodbi se precej razlikujeta po tem, kako nanje reagira javnost. In pa predvsem, kaj javnost pri tem doseže.
Vir: Časopis Delo
Francoska zgodba se seveda še ni končala, saj ima javnost pred sabo močnega nasprotnika. Kapital. Kapital pa običajno pomeni denar in s tem moč, ki ji ljudje prej ali slej podležejo. Četudi francoska multinacionalka obljublja, da bo poskrbela za čiščenje območja, ji nihče ne verjame preveč. Dejstvo, da so desetletja dolgo vdihavali radioaktiven prah, ni pomagalo prepričati javnosti o resnično poštenih namenih podjetja.
Šaleška zgodba s pepelom, radioaktivnostjo in žveplom je rodila bolj revolucionarnega otroka. Stranko Zelenih. Stranko, kije kljub vedno večjemu pritisku industrije na okolje nekako opešala in potonila v politično pozabo. Drugih, bolj resnih in uspešnih civilnih iniciativ, ki bi se trudile za čistejše okolje, ni bilo. Malce nas je rešila evropska regulativa, ki je narekovala čiščenje izpustov in odpadkov ter smo tako postali bogatejši za čistilne naprave v TEŠ in s tem tudi za čistejši zrak v dolini. Velenje ima po svoje smolo, da je tukaj življenjski standard relativno dober in to ljudi ziba v komformizmu. In zakaj bi se torej upirali ter zahtevali spremembe, če nam je pa dobro. Okoliški kmetje so vedno z obupom zrli v rdeč pepel, ki ga je veter kljub močenju deponije pepela zanašal na njihove kmetije. Vedeli so in videli, kaj je ta rdeči prah delal na njivah in travnikih ter kako je učinkoval na živali. Danes se sicer zdi, da je industrija v dolini nekako uspela očistiti svoje odpadke. A kaj, ko bo prah po desetletjih onesnaževanj še dolgo sedal na naše okolje? Upravičeno pa je vprašanje, ali smo se kaj naučili? Ali smo kot javnost pripravljeni povzdigniti besedo, ko je na tnalu naše okolje in zdravje?

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 11
27. novembra 2014
«"^ÉAS
107,8 MHz
11
^DDJQKD IDO C£\S©RÜSDOl M©Z/Ä\lBZ
Trudi se dati dopoldnevu svojo noto
Četrtkovi dopoldnevi na Radiu Velenje so rezervirani za novinarko Bojano Špegel. »Ne vem, kako dolgo že zbujam poslušalce in poslušalke. Vem pa, da noč iz srede na četrtek prespim najslabše v tednu, ker se bojim, da bi zaspala,« pravi in dodaja. »Sem sicer jutranji človek, ki se hitro zbudi in ki mu ni težko ob 6. uri »čvekati«. Med vsako glasbo seznanim poslušalce in poslušalke z nekaterimi najosnovnejšimi informacijami, tudi s tem, ali potrebujejo dežnik ali sončna očala.
Štiri ure, ki jih preživi v radijskem studiu, ji minejo, kot bi trenil. To je čas, ki je sicer preživet, pravi, v intimnem prostoru, saj ji
Bojana Špegel
na drugi strani studia dela družbo le tonski tehnik, vendar ima občutek, da jih je veliko. »Zato tu ni rutine ali morebiti možnosti, da bi stvari vzel z levo roko. Vsaka oddaja je unikatna.« Zelo rada vanje vpleta glasbene novosti, pri katerih ji je v veliko pomoč vodja tehnike na Radiu Velenje Mitja Čretnik, s katerim običajno dežura, imata pa podoben glasbeni okus.
Poleg rednih rubrik, ki so prisotne v vsaki oddaji Radia Velenje, so četrtkovi dopoldnevi posebni zaradi policijske kronike. Gosta v studiu sta običajno predstavnika velenjske policijske postaje. Rubriko
poskuša narediti manj formalno tako, da poleg navajanja dogodkov gosta poslušalcem tudi kaj svetujeta. Četrtkovi dopoldnevi se razlikujejo od ostalih oddaj še po rubriki Olimpijskega komiteja Slovenije. V njej predstavlja skupaj s sogovornikom rekreativno -športne prireditve in dogodke, ki jih pripravlja komite. Informiranje o omenjenih aktivnostih poteka v živo. »Če je sogovornik zanimiv, rubriko podaljšam. Mislim, da smo ena redkih radijskih postaj v Sloveniji, ki še tako sodeluje z olimpijskim komitejem.«
Odprtega prostora v oddaji glede na precej polno shemo nima, a se trudi, da da vsakemu četrtkovemu dopoldnevu svojo noto.
■ tp
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MARKO VOZELJ & MOJS3 - Ljubim samo tebe
2.	TONY CETINSKI - Krik
3.	GEORGE EZRA - Blame It On Me
Marko Vozelj & Mojs3 ne počivajo, ampak delajo s polno paro. Po le nekaj mesecih skupnega delovanja na radijske postaje prihaja njihova nova pesem. Pred poletjem so nas fantje razveselili s skladbo Ribica, novo nastala balada Ljubim samo tebe pa je napoved romantičnega decembrskega ozračja, ki že trka na naša srca.
Glasbene novičke • Glasbene
novičke * Glasbene novičke

Matjaž lebdi
Kljub ponovni združitvi skupine Šank Rock, ki bo konec leta, 27. decembra, spet nastopila tudi v Velenju, njen pevec Matjaž Jelen nadaljuje promocijo svojega albuma Nov dan, ki ga je izdal ob koncu lanskega leta. Po singlih Nov dan, Brez
tebe padam in Vse se v pravo smer vrti, leto dni po izidu albuma na radijske valove pošilja že svoj četrti singl z naslovom Lebdim. Do te pesmi ima še prav poseben odnos, kajti v studiu jo je zapel "iz prve" in to je znak, da jo je takoj začutil. Besedilo, ki ga je napisal Leon Oblak, na nek način opisuje Matjaževe osebne občutke, ki jih doživlja v svojem življenju. Kljub obveznostim in nastopom s ponovno združenimi šankrocki se bo Matjaž z ekipo mladih glasbenikov do konca leta še kar nekajkrat predstavil svojim privržencem.
Alya predstavlja novo pesem in nov album
V začetku letošnje pomladi je Alya po enoletnem premoru predstavila pesem Car, ki je nasledila skladbo Zlaži se mi, najbolj predvajano slovensko pesem na slovenskih radijskih postajah v
letu 2013. V minulem tednu je Alya predstavila nov single Za naju, s katerim je hkrati napovedala tudi izid svojega tretjega studijskega albuma Car, ki je izšel ta teden. Pri novem singlu je Alya sodelovala s priznanim slovenskim producen-tom Žaretom Pakom, s katerim sodelujeta že od začetkov njenega glasbenega ustvarjanja. Nova skladba nosi prepoznaven Alyin zvok, lahkotno pesem čudovitih romantičnih spominov pa spretno spremljajo zvoki mandoline in harmonike.
Punca iz tvoje ulice
A -IV:-, h J
' ■■ - . ■ , t — 7 .j,
Mlada avtorica in pevka Anja Baš predstavlja novo skladbo z naslovom Punca iz tvoje ulice. Tudi tokrat je skladba Anjino avtorsko delo, z njo pa hkrati napoveduje svoj glasbeni prvenec, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta. Poleg aktualnega singla bodo na njem še skladbe Skušnjava, Nimaš kej in Kaj je še bolje ter njeni malce starejši skladbi S tabo in Smisel. Anja poleg ustvarjanja glasbe, ki jo vedno več ustvarja tudi za druge izvajalce, tudi slika. Na njenem facebook profilu lahko spremljate tudi njeno tovrstno izražanje, tam pa boste našli tudi aktualni videospot.
Avicii in Wyclef Jean zbirata sredstva za boj proti aidsu
Bliža se 1. december, svetovni dan boja proti aidsu. V tem času poteka še posebej veliko akcij, ki pozivajo k boju proti tej smrtonosni bolezni in k osveščanju množic o pravilnih ukrepih za zajezitev njenega širjenja. Nemalokrat v podobnih kampanjah nastopajo WYCLEF ft. AVICII znane osebnosti, med njimi tudi številni glasbeniki. Na pomoč sta letos priskočila tudi slavni švedski didžej Avicii in hai-
tijski raper Wyclef Jean, nekdanji član zasedbe Fugees, ki sta posnela skladbo Divine Sorrow, s katero bosta pomagala zbrati sredstva za boj proti aidsu. Gre za del kampanje v Afriki, kjer je ta bolezen še posebej razširjena. S kampanjo želi organizacija RED, katere soustanovitelj je Bono iz skupine U2, zbrati sredstva za osvešča-nje Afričanov.
Spev po Slakovi poti?
Velenje, 21. novembra - Naro-dnozabavni ansambel Spev iz Šaleške doline je dvanajsto leto delovanja zaokrožil s koncertom Po Slakovi poti 2014. Dogodek je napolnil Rdečo dvorano Velenje in tako potrdil priljubljenost tega sestava, ki ima svojo pot, a jo združuje z legendo narodnozabav-ne glasbe Lojzetom Slakom. Spomin na vzornika so lani zaokrožili s ploščo Spev za godca, letos pa izdali CD s priredbami najlepših dalmatinskih napevov. Na odru so se v petek zvečer poleg Speva

■ ^
m,< ,. iT	"J?
■f "	i-: r ^ 4
- <![ '

■1
zvrstili ansambli, kot so Zreška pomlad, anambel Petra Finka, Saša Avsenika, ansambel Petka, Vesele Štajerke, Modrijani, Mladi Dolenjci in Poskočni muzikantje. Moderator večera je bil Franci Podbrežnik Solčavski, svoje občutke pa so z
gledalci delili tudi člani ansambla Mare Berzelak Edo Rednak, Kristjan Kolenc, Boštjan Mežnar in vodja ansambla Erik Hribernik. Na priljubljene viže so se na odru vrteli Oglarji, folklorna skupina iz Šoštanja, pa tudi v dvorani so se zavrteli.
OneRepublic razprodali Stožice
Popularna ameriška zasedba OneRepublic je prva, ki ji je letos uspelo razprodati dvorano Stožice. Prejšnjo nedeljo zvečer je skupina iz Kolorada navdušila slovensko občinstvo, med katerim so seveda prevladovale najstnice. 12.000-glavo občinstvo so očarali z množico uspešnic, ki so izšle na njihovih treh doslej izdanih albumih. Njihovi slovenski fani tako niso bili prikrajšani za skladbe, kot so Good Life, All The Right Things, Apologize, Counting Stars in druge. Vse te skladba prihajajo izpod peresa frontmana zasedbe Ryana Tedderja, ki je veliko skladb napisal in produciral tudi za druge, zelo znane pop izvajalce, kakršni so Beyonce, Adele, Taylor Swift, Maroon 5 in celo U2.
LESTVICA
DO
GLASBE
V
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	ALENKA GODEC - Kličem te
2	NIKKA - Za tvoj nasmeh
3	FLIRRT - Idealno slovo
4	MI2 - Čista jeba
5	NIJE - Novo sonce
6	GAL GJURIN - Plešem po muziki
7	ALJA KRUŠIČ - Daj mi poljub
8	ČUKI - Bam bam bam
9	6 PACK ČUKUR - Hula hop
10	JACKSON - Čakam 3
... več na www.radiovelenje.com
\ N N N N N N N N N N N N N N N N N N N
Kako tudi ne, saj glasba združuje in razveseljuje ljudi. In to je bil in bo cilj ansambla Spev, ki je že skoraj od vsega začetka delovanja v družbi najbolj priljubljenih narodnozabav-nih ansamblov.
■ MBK. foto: A. Komprej
HAMO & TRIBUTE2 LOVE
Pred kratkim so
predstavili novo skladbo z naslovom Pol, sedaj pa na televizijo pošiljajo še njeno simpatično vizualizacijo. Gre za zanimivo videorisanko, ki s pomočjo sto na roke narisanih akrilov ponuja raznovrstno simboliko. Vse slike je narisal Hamo, v videospot pa jih je sestavila režiserka Tina Istenič.
MATJAŽ KUMELJ
Nekdanji član skupine All4Play, mister Slovenije in tudi udeleženec televizijskega šova Znan obraz ima svoj glas, predstavlja svoj prvi samostojni single. Naslov skladbe je Daj mi dan, glasbo zanjo je napisal Borut Ipavec, besedilo pa Miran Rudan.
I.C.E.
Skupina zaključuje snemanje svojega drugega studijskega albuma, ki pride na police 14. februarja 2015. Njegov
... na krotko...
izid bodo pospremili s klubsko turnejo po Sloveniji, na albumu pa bo tudi nekaj že znanih skladb, kot so Spomni se, Stara gara in Na vrh sveta.
SOPRANOS
Po baladi Isto ime skupina Sopranos predstavljajo novo skladbo z naslovom Privlačno, ki prihaja izpod peresa gonilne sile skupine Frenka Nove. Z novo skladbo napovedujejo tudi skorajšnji izid njihovega prvenca, ki bo izšel po petih letih uspešnega dela skupine.
LAČNI FRANZ
Prva nova pesem po 20-letnem odmoru Lačnega Franza je skladba z naslovom Aleluja. Pesem je seveda napisal Zoran Preden, gre pa za skladbo, ki pojasnjuje razloge za vstajenje banda in opravičuje slogan Lačni Franz je zopet mlad, s katerim se ponašajo njihovi letošnji jesenski koncerti.
Naš čas, 13. 11. 2014, barve: CM K, stran 12
112

27. novembra 2014
Lidija Rogelšek (prva z leve) in Milica Napotnik sta med drugim sokra-janki v Gavcah v občini Šmartno ob Paki in vneti planinki. Obe radi prepevata in sodelujeta v skečih. Milica ob Lidijini asistenci dokazuje Francu Kačičniku - Antiju, zapriseženemu taborniku, veteranu vojne za Slovenije, članu Območnega združenja častnikov Velenje, da je spodnje perilo lahko snežno belo tudi, če je oprano na roke. Milica Antiju: »Ne glej tako mrko pod krilo, še manj pa slikaj. To ne bo dobro za moža Jožeta niti za tvojo ženo Ivanko. Obstaja pa možnost za skupno turo po hribih ali pranje perila na roke.«
Le kaj dela doktor etnologije med starimi oblačili? Ne, ne skriva se, opazuje. Zanima ga vse, kar pripoveduje zgodbe o preteklosti. Z oblačili pa je bolj povezan tudi zaradi žene Mateje. Njen oče je namreč odličen krojač. Zato dr. Jože Hudales zagotovo ve veliko tudi o oblačilih. Tako starih kot novih.
Šivilja po poklicu Mojca Pra-protnik z Malega Vrha v občini Šmartno ob Paki ima rada izzive. Med njenimi najnovejšimi je vinogradništvo in kle-tarjenje. Svojemu svaku Petru Horvatu (vodji restavracije DK v Velenju, ki ji skupaj z ženo in Mojcino sestro Karmen pomaga v vinogradu) je jasno pokazala, kje je njegovo mesto. »Peter, ti raje skrbi za hrano, za tekoči del obroka bom pa sama. Čeprav kle-tarim zelo kratek čas, ljudje pravijo, da pri nas še nismo imeli tako dobrega vina. Še ena potrditev več, da ženske podpiramo tri vogale v hiši.«
Sijoči potni listi
Norvežani so te dni predstavili nov potni list, ki s svojim videzom kar kliče po pozornosti: platnice so povsem minimalistične, njihova barva je živo rdeča, na naslovnici pa je le norveški grb in napisa »Norge« ter »Pass«. Bolj posebna je notranjost dokumen-
voaijem prevozi do 300 kilometrov, dovolj biometana za en rezervoar pa dobijo iz petih greznic. Avtobus, ki v ozračje sprošča 30 odstotkov manj ogljikovega dioksida kot navadna dizelska vozila, bo vozil na razdalji med bristolskim letališčem in Bathom. »Avto-
Minuli teden je v Indoneziji potekalo mednarodno lepotno tekmovanje, namenjeno izključno muslimankam. Tekmovalke morajo pri omenjenem izboru nositi oblačila, ki pokrivajo vse dele telesa, razen obraza in rok. Izbirajo jih po treh kriterijih: inteligentnosti, pobožnosti in stilu. Osemnajst finalistk je moralo tako recitirati verze iz Korana, ocenjevali pa so jih tudi po njihovih stališčih o islamski veri v modernem svetu. Slavila je 25-letna Fatma Ben Guefrech, inženirka računalništva iz Tunizije, ki si je tako izborila krono na 4. tekmovanju Miss World Muslimah.
Barbika z aknami
ta: na papir so vtisnjene podobe norveške narave z gorami, ki kraljujejo nad morjem, kar prikazuje njihove tipične fjorde. Barve so neizrazite, a ob tem se pojavi velika skrivnost: če papir postavite pod ultravijolično luč, se slika popolnoma spremeni, barve dobesedno zažarijo, s čimer so oblikovalci želeli poustva-riti znameniti severni sij, ki v poletnih mesecih poskrbi, da na skrajnem severu nikoli ni popolnoma temno. »Izbrani potni list odseva norveško identiteto, hkrati pa sporoča, da je to dokument izjemne vrednosti,« so dejali oblikovalci, studio Neue Design Studio.
Avtobus pelje na biometan
Velika Britanija se lahko pohvali z avtobusom, ki pelje na plin biometan, pridobljen iz človeških iztrebkov in bioloških odpadkov. Bio-bus ali »kakabus« lahko z enim rezer-
busi, ki vozijo na plin, imajo pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti zraka v britanskih mestih. Bio-bus pa je še nekaj korakov pred njimi, saj ga polnijo ljudje, ki živijo v neposredni bližini - ali celo tisti, ki se z njim vozijo,« je pojasnil idejni vodja novega javnega prevoznega sredstva Mohammed Saddiq.
Izbrana najlepša med muslimankami
Po mnogih polemikah okog neprimernosti klasičnih lutk barbik, ki naj bi preveč idealizirale žensko telo, je prišel umetnik in raziskovalec Nickolay Lamm na idejo Lammily - gre za bolj običajno različico slovite lutke, ki je bolj zaobljena, prav tako pa ima akne, strije in celulit. Avtor pravi, da bodo
tako mlada dekleta lažje razumela, da so vsi ti pojavi nekaj običajnega in se jih ne smejo sramovati. Lamm je še prepričan, da je njegova igrača, ki stane 20 evrov, pravi odgovor na ponudbo idealizirano grotesknih lutk, ki škodujejo samopodobi mladenk.
Prva energijsko samozadostna občina v Sloveniji
Občina Šentrupert je dokazala, da je pridobivanje energije iz obnovljivih virov povsem realno - kot prva slovenska občina na tem področju je pridobila certifikat 100-odstotno samozadostne skupnosti iz obnovljivih virov. Nagrado so predstavniki prejeli v okviru mednarodnega kongresa, občina pa si je že daleč pred priznanjem prizadevala za čim bolj ekološko ravnanje. Leta 2010 so tako zgradili prvi v celoti lesen energetsko varčen vrtec v Sloveniji, konec letošnjega avgusta pa so člani občinskega
sveta potrdili Trajnostni energetski akcijski načrt. V njem je zapisano, da bo Šentrupert do leta 2020 imel za 20 odstotkov manj emisij CO2.
Zverinski rokomet
Ni bilo ravno pretirano grobe igre, a vendarle sta zadnji rokometni tekmi Velenjčanov in Celjanov veljali po svoje za zverinski. Velenjčani so premagali medvede, celjski rokome-taši pa leve.
Okrnjena vlada
Vlada nam še vedno vlada v okrnjeni postavi. Ni čudno, da nekateri pravijo, da od nje dobivamo invalidne rešitve.
Delo na ogled
Danes se mladi v več slovenskih podjetjih, tudi na našem območju, seznanjajo s proizvodnjo in možnostjo zaposlitve, če se bodo odločili za pravo smer šolanja. Upajo seveda lahko, da bodo tudi te družbe zadržale pravo smer delovanja z možnostjo zaposlovanja.
Naj bo še naše
Želimo si, da bi Gorenje še ostalo naše. Tudi tako, da bi lahko še naprej kupovali njihove kakovostne izdelke. Tudi tiste, kakršnih izdelajo zadnji čas vse več. V višjem cenovnem razredu.
Iz krize smo!
Trgovci si spet vse bolj zadovoljno manejo roke. Ljudje naj bi spet več kupovali, kar naj bi kazalo, da ljudem ne gre več tako slabo. Žal se mnogi s tako oceno pač ne morejo strinjati. Mnogi morajo še vedno živila in oblačila nabavljati na Rdečem križu ali pri Karitasu.
Sprememba
Veliko je takih, ki so si še ne dolgo tega močno prizadevali, da bi njihova kmetijska zemljišča spremenili v stavbna. Zdaj si, da bi bila spet kmetijska. Ne zato, ker bi radi kmetovali - le da ne bi toliko plačevali. Saj nepremičninski davek še ni pozabljen.
Medgeneracijsko sodelovanje
Medgeneracijsko sodelovanje je pri nas res vse bolj razvito. Upokojeni starši podpirajo nezaposlene otroke.
Ne preveč pridno
Pred letošnjo zimo si vendarle želimo, da zimske službe ne bodo preveč pridno čistile cest. Da bo na njih ostalo vsaj malo snega, saj bomo le tako dobili bolj ravne ceste. Brez udrtin in jam.
Umetno in naravno
V več krajih bodo spet kmalu odprli umetna drsališča. Kot da že ni dovolj, da nadrsamo naravno.
Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 11
27. novembra 2014
«"^ÉAS
NARAVA, ZDRAVJE
13
Implantati - zobni vsadki
Kadar govorimo o implantatih, se pri ljudeh vedno znova porajajo nova in nova vprašanja. Kaj so implantati, zakaj jih potrebujemo, kaj nam omogočajo, ali so res potrebni?
Implantati so ena redkih novosti, ki resnično omogočajo ljudem zaživeti na novo. Niti predstavljati si ne morete zadovoljstva pacientov, ki lah-
lastnih zob in nosi totalno protezo, obstaja tudi odlična rešitev vstavitve 2-4 implantatov, ki podprejo obstoječo protezo. Proteze ni potrebno zamenjati. Vanjo se pritrdijo vezni elementi, ti pa se snemno povežejo z implantati. Uporaba proteze postane podobna lastnim zobem, proteza je stabilna in ne izpada več. Zadovoljstvo je neiz-
ko ponovno grizejo, se smejijo! Brez predsodkov, brez skrbi, da bi jim izpadla proteza.
V naši ordinaciji smo oskrbeli že veliko pacientov in presrečni smo, ko jih vidimo odhajati z nasmehom. Pri implantatih gre v osnovi za zamenjavo izgubljenega zoba oz. korenine. Kadar pacient izgubi zob, je vedno razočaran in slabe volje. Sprašuje se, če je bilo to res potrebno? Včasih se res zgodi, da zoba mogoče ne bi bilo potrebno izdreti, večinoma pa so ekstrakcije zob potrebne in pripomorejo k zobnemu zdravju ostalih zob, celotne ustne votline in celega telesa.
Kadar se to zgodi, pa obstaja idealna rešitev - implantati! Trajnost implantatov je primerljiva trajnosti lastnih zob in je ob idealnih pogojih tudi 30 let in več. Implantate lahko uporabimo kot nadomestilo za posamezen zob, lahko pa se jih v povezavi z drugimi implantati ali lastnimi zobmi uporabi za premostitve večjih vrzeli ali celo kot nadomestilo vseh zob brezzobe čeljusti, pacient pa se tako reši proteze. Kadar pacient nima več
merno. Poseg vstavitve implantatov je neboleč, vse težave po posegu pa so blage in hitro minejo. Uspeh vstavitve je skoraj 100-odstoten in je daleč nad povprečjem uspeha za katerikoli poseg v ustni votlini. Uspeh je odvisen od lege implantata, količine kosti, obremenitve in najvažnejše - higiene!!!
Po vstavitvi implantatov nastopi obdobje zakostenitve, ki traja 3-4 mesece. Po tem obdobju so implantati primerni za obremenitev in dokončanje protetičnega dela. Omejitev pri vstavitvi skoraj ni. Previdnost je potrebna pri kakšnih sistemskih boleznih, močnih kadilcih... Implantatov je več različnih vrst, dimenzij, za vsakega pacienta pa se najde njemu primeren. Trenutno je na tržišču prava poplava ponudnikov implantatnih sistemov. Vsak proizvajalec kuje svoje implantate v zvezde. Večinoma takšni proizvajalci izginejo tako hitro, kot so prišli. Težave nastopijo, ko je potrebno vzdrževanje implantatov, »rezervnih« delov pa na tržišču ni več ali pa je na njih potrebno čakati več tednov ali mesecev, ker se proizvajalec nahaja
Prednosti implantatov
•	nadomestilo naravnim zobem: madomestijo naravne zobe po izgledu, občutku, funkciji, estetiki ...;
•	dolgoročna rešitev: implantati lahko ob primerni higieni in vzdrževanju v ustih ostanejo celo življenje;
•	izboljšajo življenjski stil: vzpostavijo normalne žvečne, estetske, govorne funkcije;
•	omogočajo vzpostavitev normalnega videza, nasmeha;
•	omogočajo ohranitev kostne mase: na mestu izdrtja zoba pride do močne izgube kosti. Če pred tem na to mesto vstavimo implantat, do te izgube ne pride;
•	imejte zobe v ustih, ne v lončku za protezo: implantati lahko nadomestijo protezo, higiena je enaka, kot bi imeli v ustih lastne zobe ( ščetkanje, nitkanje ...);
•	vzpostavijo normalen govor: totalne proteze s svojo nestabilnostjo ali zato, ker pokrijejo nebo spremenijo govor. Pri implantatih teh težav ni;
•	uživanje normalne hrane: s protezami postane grizenje bistveno slabše (skoraj nemogoče je uživanje solate, svežega jabolka ...), pri implantatih je prehranjevanje normalno;
•	ohranjanje lastnih zob: če manjka lasten zob, je potrebno za nadomestitev (mostiček) obrusiti dva zdrava sosednja zoba. Pri implantatih tega ni.
na - Kitajskem . Takšni implantati postanejo neuporabni in jih je pogosto potrebno zamenjati z drugimi.
V naši ordinaciji še vedno uporabljamo implantate odlične nemške znamke Bredent, ki sodijo v sam svetovni vrh. Implantati so odlična rešitev pri izgubi lastnih zob, zato so iz leta v leto popularnejši in dostopnejši.
Brez njih ne gre več.
Želim vam veliko zobnega zdravja.
■ Primož Jevšek
Naš uspeh je vaš nasmeh
PRIMODENT
Samoplačniška zobna ordinacija za implantologijo in estetsko zobozdravstvo
PRiMOZ JEVSEK
dr. dent. med.
•Ä Kidričeva 57 3320 Velenje ^ (03) 897 3501
Naravno nad prehlad
Vas praska po grlu, je vaša imunska odpornost padla? Verjetno se vas loteva prehlad, viroza ali gripa. Okrepite si odpornost na naraven način. Obvezno je umivanje in razkuževanje rok. Ne hodite v zaprte prostore, kjer je veliko ljudi.
ARNIKA odganja gripo BEZGOVO CVETJE pospešuje potenje ŠIPEK je dragocen vir C vitamina
KOPRIVA čisti organizem in kri, odstranjuje nakopičene strupe, spodbuja naravno odpornost organizma.
ČRNA META je naravno zdravilo za pljuča, pomaga pri kašlju, bronhitisu, kroničnemu vnetju grla.
Bolečina v križu, hrbtenici, kolenih, petni trn, mrzle noge, boleča palčna kost, prekomerno potenje nog, boleče in utrujene noge...
Največkrat je vzrok zgoraj opisanih težav nepravilna obremenitev stopal pri hoji!
Preverite obremenitev vaših stopal s pomočjo računalniško diagnostičnega testa.
Na osnovi rezultatov vam bomo svetovali in vam pomagali, da boste tudi vi hodili lahkotno in zdravo.
Informacije in naročila na testiranje:
041 564 470
Športni studio Sonja, Masaža in nega telesa,
Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55 b, Topolšica
KUPON CO £
v vrednosti
-------
S tem kuponom	I
je za vas testiranje stopal	|
do 31. 12. 2014 brezplačno!	|
Preverite
obremenitev stopal
Ali ste vedeli, da dnevno naredimo med 5000 in 10.000 koraki in da so lahko ti koraki tudi obremenjujoči za naše zdravje, kljub temu, da je gibanje zdravo?
Če se poglobimo . ^ v dejstvo, kaj vse
moraj o prenesti naša stopala samo v teku enega dne, se lahko
začudimo, da zdravstvene težave, ki izvirajo iz stopal, niso pogostejše: boleča stopala, utrujene, mrzle ali vroče noge, pojav petnega trna, rast palčne kosti, otiščanci, boleči gle-žnji, kolena, kolki, križ in hrbtenica vključno z ramenskim obročem.
To so lahko posledice dolgotrajnih vsakodnevnih prevelikih in neenakomernih obremenitev, ki jih naša stopala na trdih površinah, po katerih hodimo, ne zmorejo več amortizirati.
Ljudje vse prepogosto odpravljamo posledice, kar je veliko dražje in bolj boleče kot preventiva. Prave vzroke pa nemalokrat zanema-
rimo in jih ne raziščemo.
Z našim računalniškim diagnostičnim testom obremenitev stopal lahko podrobno spoznate, kje na vaših stopalih so obremenitve take intenzitete, da lahko prerastejo v vzrok za nastanek zgoraj opisanih težav.
Na osnovi teh meritev pa vam lahko v podjetju Ortopedica, d. o. o. ustrezno svetujemo in tudi pomagamo s pripomočki za zaščito vašega zdravja, ki jih izdelujemo individualno po meri.
■
Prebudimo nasmeh!
Pomagajmo vsi!
Darujmo za ureditev otroške sobe!
Že dalj časa obveščamo javnost o humanitarni akciji Lions kluba Velenje, v kateri sodelujemo tudi mediji Naš čas, Radio Velenje in VTV Velenje in v kateri ob strokovni podpori velenjskega centra za socialno delo zbiramo denar za opremo sobice trem nadobudnežem iz Velenja. Mama samohranilka je brezposelna, kljub prizadevanjem ne more svojim sončkom omogočiti, da bi spali v posteljah, kot je to omogočeno večini njihovih vrstnikov, hraniti oblačila v omarah, pisati domačo nalogo in se učiti za pisalno mizo ....
Veseli smo, ker smo v teh prizadevanjih korak dlje. Vabilu za sodelovanje se je namreč odzvala arhitektka notranjih prostorov Vesna iz skupine Atrium, ki si je ogledala sobico ter pripravila predlog, kako bi jo opremili. Do končnega cilja pa je še kar daleč. Poleg zbiranja denarja iščemo mojstra, ki bi bil pripravljen stene sobice odeti v prave barve, pa mojstra, ki bi bil pripravljen opraviti manjša dela pri ureditvi električne napeljave. Verjamemo, da naš klic k sodelovanju ne bo ostal le klic, ampak izziv, ki bo pomagal prebuditi nasmeh na obraz mamici in njenim trem otrokom, pred katere je življenje postavilo težko preizkušnjo. Pomagajmo vsi, vsak po svojih močeh, da jim bodo letošnji prihajajoči božično-novoletni prazniki vsaj še nekomu zaradi našega skupnega sodelovanja ostali še dolgo v lepem spominu.
Pomagate lahko tako, da donirate 5 evrov s sporočilom nasmeh5 na številko 1919.
Posredujete pa lahko tudi svojo pobudo, predlog, idejo
na elektronski naslov: nasmeh@lions-velenje.si ali na telefonsko številko za klice in SMS sporočila: 041 626 500.
Na voljo je tudi poštni predal: Lions klub Velenje, Rudarska 1, 3320 Velenje.
Hvala vsem, ki zmorete ta droben korak za kanček sreče v otroških očeh!
Naš čas, 13. 11. 2014, barve: CM K, stran 14
112
VI PISETE

27. novembra 2014
Medeni zajtrk in slovenska hrana
(Nadaljevanje iz 1. prve strani)
Tretji petek v novembru je namenjen tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, katerega pobudnica je bila pred osmimi leti Čebelarska zveza Slovenije, pred tremi leti pa se je slovenska vlada odločila, da bo to dan slovenske hrane. Z njim želi opozoriti na pomen hrane iz lokalne bližine, obenem pa spodbujati pripadnost do domačih proizvodov in zdravega načina prehranjevanja, h kateremu sodi tudi zajtrk. Obrok je sestavljen iz kruha, masla, mleka, jabolka in medu.
Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi in barvila, hkrati pa se zagotavlja večjo prehransko varnost v državi, opozarjajo pristojne vladne in nevladne ustanove, ki sodelujejo pri projektu. Zanemarljivo tudi ni dejstvo, da z nakupom
domače hrane podpiramo domače pridelovalce in predelovalce. V Slovenijo namreč še vedno uvozimo zelo veliko surovin za hrano, s tem pa negativno vplivamo na domače gospodarstvo, zaposlenost, prihodke v proračun, okolje.
V projekt se je tudi letos vključila večina vrtcev in osnovnih šol v
Sloveniji. Vrtci in osnovne šole v Šaleški dolini praktično sodelujejo v njem že od vsega začetka. Nekaterim otrokom in učencem so se pri uživanju slovenskega zajtrka tudi letos pridružili župani oziroma podžupani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
■ tp
Socialisti obudili regionalno zavezništvo
V Velenju je med 21. in 23. novembrom v organizaciji Mladega foruma Socialnih demokratov in pod pokroviteljstvom britanskih Laburistov potekala delovna konferenca predstavnikov podmladkov socialdemokratskih in socialističnih strank Zahodnega Balkana, na akteri so se delegacije 10 organizacij iz 7 držav dogovorile za revitalizacijo regionalnega socialističnega gibanja mladih, s ciljem krepitve vloge napredne levice pri upravljanju skupnosti, z glavno nalogo, zagotoviti nova delovna mesta, ohraniti drža-
vo blaginje ter izboljšati sodelovanje med državami, etničnimi in kulturnimi skupnostmi naše širše regije.
Srečanje sta odprla podpredsednik svetovne socialistične mladine (IUSY) Srdjan Subotic in predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne. Oba sta poudarila, da je na območju Zahodnega Balkana in bivše Jugoslavije sodelovanje med narodi nujno in mogoče ter da je mogoče vse odnose v skupnosti urejati solidarno in z zavedanjem, da je trdo delo in odpiranje novih gospodarskih iniciativ edina
možna pot iz krize. Častna pokroviteljica srečanja, podpredsednica Državnega zbora RS in poslanka Socialnih demokratov Andreja Katič, pa je udeležencem predstavila Šaleški razvojni model, ki ga Socialni demokrati v dolini izvajajo s ciljem ohraniti obstoječa in ustvarjati nova delovna mesta. Mlade voditelje podmladkov je še pozvala, naj ne ponavljajo napak svojih predhodnikov in gradijo na vzajemnem spoštovanju, sprejemanju različnosti in delu.
■ A. A.
Sadili v sadnem gozdu
Osnovnošolci iz OŠ Šalek smo se aktivno vključili v projekt medgene-racijskega učenja na Ljudski univerzi Velenje. Zavedamo se, da je izkustveno učenje izrednega pomena, zato s Centrom medgeneracijskega učenja
bra, ob Škalskem jezeru izvedli naravoslovni dan. Spoznali smo tematsko učno pot Sadni gozd, ki s pomočjo izobraževalnih tabel ob posamezni skupini sadnih vrst predstavi sadno vrsto s fotografijo od imena, značil-
učenci kot učiteljice. Vsak par po eno grmovnico. Spoznali smo, od kod prihaja sadje, in pomen uživanja sadja.
»Zgradili« smo tudi hotel za koristne žuželke, ki je primerno skrivališče za divje ose in čmrlje, zavetišče pa nudi tudi drugim žuželkam in tako poskrbi za naravno ravnotežje med insekti.Sodelovanje je bilo zanimivo,
zelo radi sodelujemo. V njem smo vključeni v različne delavnice, ki se navezujejo na mesto Velenje. Prav tako pa se radi odzovemo njihovemu vabilu in starejši generaciji dan popestrimo z igro, plesom in petjem.
Prvošolci smo v petek, 14. novem-
nosti, hranilnih vrednosti, pa vse do uporabnosti in koristnih nasvetov. Namen tega je izobraževati ljudi o pomenu samooskrbe s sadjem ter koristnosti uživanja le-tega.
Največ smo se naučili o ameriški borovnici. To smo tudi sadili tako
pestro in dinamično. Pouka v naravi ne more nadomestiti nobena še tako odlično opremljena računalniška učilnica.
■ Marjana Šeško
»Pošten« popravek in opravičilo
Toliko napak, kot se mi je prikradlo v zadnji številki Našega časa 20. novembra na strani 9, v članek »Lahko urgenca naredi še več?«, terja »pošten« popravek in opravičilo, brez izgovarjanja na kakšne škrate ...
Torej, v ekipi Nujne medicinske pomoči (NMP) Zdravstvenega doma Velenje, ki je bilo letos na
Rogli, je šesto mesto osvojila ekipa v sestavi: Andrej Lesjak, dr. med., specializant urgentne medicine, Tanja Šečurovic, zdravstvena teh-nica, in Matjaž Hrnčič, zdravstveni tehnik. Zdravnik, ki je bil v ekipi, osebno s šestim mestom ni zadovoljen.
Evropski prvaki v tekmovanju ekip NMP sta Nina Lotrič, dr.
med, specialistka urgentne medicine, in Dorijan Zabukovšek, dipl. zdravstvenik, ki sta sodelovala kot inštruktorja, poleg njiju pa še Tina Balog, dr. med., specialistka kirurgije in specializantka urgentne medicine, ter Jernej Štrasner, dr. med., specialist urgentne medicine.
■ Milena Krstič - Planinc
Pesem, druženje, obujanje spominov
V novembru smo pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj pripravili dva koncerta ob jubileju, 45-letnici delovanja zbora.
Na slavnostni koncert smo se pripravljali na krilih uspehov letos, ki je bilo prav neverjetno. Trdo delo
vztrajajo in pojejo v zboru. Tako je bronasto značko prejelo 9, srebrno 13 in zlato 6 pevcev. Trije pa so zboru zvesti že več kot trideset let in so za svoj kamenček v mozaiku Svobode prejeli častno Gallusovo značko.
ob tem zabavali, k še bolj sproščenemu vzdušju pa je pripomogel Franci Podbrežnik, ki je spretno krmaril skozi koncert in ga vsem v dvorani pomagal narediti nepozabnega.
Pevci se ob jubileju zahvaljujemo
Mešani pevski zbor Svoboda je novembrsko sivino razbil z dvema koncertoma ob 45-letnici
delovanja zbora.
nam je prineslo uspeh na dveh velikih tekmovanjih, v Mariboru in Olomoucu, zato smo na začetku predstavili tekmovalne pesmi, ki jih vsakič z užitkom zapojemo. Posebno slavnostna je bila podelitev Gallusovih značk pevcem, ki že več let
V drugem delu smo se pevci z zborovodkinjo Anko Jazbec predstavili poslušalcem s pesmimi, prepletenimi s smehom, zadregami in nepredvidenimi dogodki, ki se nam dogajajo na vajah, ob nastopih, na pripravah ... Vsi v dvorani smo se
sponzorjem in donatorjem, ki so nam omogočili pripraviti dva prijetna večera in v novembrsko sivino prinesti pesem, druženje in obujanje spominov.
■
Govori o hivu - testiraj se!
Spolnost je normalen in prijeten del življenja. Zdrava in prijetna spolnost vsekakor ne pomeni samo fizične združitve z nekom, ki vas privlači, pač pa predvsem izkušnjo, v kateri bosta oba vpletena uživala in se počutila varno. Če se podajate v spolne odnose s priložnostnimi partnerji, se morate zavedati, da takšna spolnost predstavlja visoko tveganje za prenos spolnih okužb. Torej je precej velika možnost, da dobite katero od spolno prenosljivih okužb. Če spolnost temelji na dobrem poznavanju partnerja in
zdravimo le posledice okužbe oz. simptome, ne moremo pa se znebiti samega virusa. Vsak dan se s HIV okuži okoli 16. 000 ljudi; med njimi je najmanj 7000 mladih med 10. in 24. letom starosti, kar pomeni, da se vsako minuto okuži 5 mladih ljudi. Po ocenah strokovnjakov je v svetu s HIV okuženih blizu 40 milijonov oseb. Virus ni tako nalezljiv kot prehlad. Najdemo ga v telesnih tekočinah, kot so kri, semenska tekočina, nožnični izločki, slina in materino mleko. Vse niso enako kužne, saj je virus v njih v različnih
medsebojnem zaupanju ter zvestobi, ni tveganja za okužbo. S spolno prenosljivo okužbo se lahko okuži vsaka spolno aktivna oseba, ne glede na starost, izobrazbo, socialni status ali spolno usmerjenost. Poznamo bakterijske SPO, med katere spadajo npr. klamidija, sifilis in gonoreja. Vse te so ozdravljive z antibiotiki in ob pravočasnem zdravljenju ne puščajo trajnih posledic. Druga skupina so virusne SPO, kot so na primer HIV, HPV, herpes, hepatitis. Posebnost teh je, da v večini primerov virusi po okužbi ostanejo v telesu. V takem primeru lahko
koncentracijah. Slina ga na primer vsebuje tako malo, da je verjetnost, da se okužimo s slino, izjemno majhna. HIV se običajno prenaša s spolnimi odnosi, bodisi vaginalnimi ali analnimi, možen pa je tudi prenos z oralnimi spolnimi odnosi. HIV se ne prenaša z vsakdanjimi socialnimi stiki, kot je rokovanje, s kašljanjem ali kihanjem. Vaše zdravje ni ogroženo, če delate ali živite z osebo, okuženo s HIV. Prvi znaki se pogosto pojavijo v prvih šestih tednih po okužbi. Pri velikem številu okuženih oseb se razvijejo gripi podobni bolezenski znaki in neka-
teri drugi simptomi: povišana telesna temperatura, pekoča bolečina v žrelu, izpuščaj, bolečine v mišicah, utrujenost, povečane bezgavke. Te težave običajno minejo po nekaj tednih, potem pri večini bolnikov sledi obdobje bolezni povsem brez simptomov. Trajanje bolezni od okužbe s HIV do razvoja aidsa se med posamezniki razlikuje, pri nezdravljenih osebah je to obdobje dolgo od enega do 14 let. Splošna zaščita pred SPB so vzdržnost, zvestoba dveh neokuženih partnerjev ali uporaba bariernih kontracepcijskih sredstev, od katerih je najbolj poznan kondom. Obstaja še ženska različica kondoma, ki se imenuje femidon, vendar ga v Sloveniji praktično ni moč kupiti. Kondom je edino kontracepcijsko sredstvo, ki hkrati varuje pred prenosom povzročiteljev spolnih bolezni in tudi pred nezaželeno nosečnostjo.
Od 21. do 28. novembra že drugič poteka Evropski teden promocije testiranja na okužbo s HIV, ki se mu pridružuje tudi Zdravstveni dom Velenje. Najbolj priporočljiv način testiranja je zaupno testiranje pri izbranem zdravniku, to je za pacienta brezplačno, za zdravnika pa ne predstavlja dodatnega finančnega bremena. Testiranja izvajajo po vsej Sloveniji, najbližje se lahko testirate na Centru za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec (http:// www.stop-aids.si/sl/testiraj-se). Predhodno naročanje načeloma ni potrebno, vendar se postopki v različnih ustanovah razlikujejo, zato je priporočljivo pred odhodom vseeno poklicati in preveriti, kdaj poteka testiranje, kakšen je način testiranja in ali je potrebno predhodno naročanje.
■ Zdravstvenovzgojni center Velenje, Karmen Petek, mag. zdrav. nege
Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 15
27. novembra 2014
""^AS
Znova brez zmagovalca
Nogometaši Rudarja in Celja nadaljevali imeniten niz brez poraza - V sobotnem predzadnjem krogu gostovanje pri aktualnem prvaku
Jubilejni, 65. dvoboj med lokalnima tekmecema Rudarjem in Celjem se je začel z nekaj več kot polurno zamudo. Prekinitev je povzročil manjši požar na vrhu enega od električnih drogov v bližini stadiona. Tekmovalca sta se razšla z najmanj priljubljenim izidom, delitvijo točk. Ker pa je nogomet
igra, v kateri o zmagovalcu odločajo goli, teh pa ni bilo, je medtem že pozabljena. Nogometaši Rudarja pa so gotovo že od ponedeljka z mislimi 'globoko' v Mariboru, kjer bodo gostovali v soboto. (Celjani bodo gostili Zavrč). Oboji seveda upajo, da bodo nadaljevali niz brez poraza. To je bila že sedma tekma zapored, na kateri so si priigrali vsaj točko. Še imenitnejši je celjski niz. Po soboti ob jezeru že šestnajst krogov ne vedo, kaj je to poraz.
Tudi ta dvoboj, kot v glavnem vsi med njima, je bil zelo dinamičen in gledljiv, kot je po njem menil gostujoči trener Simon Rožman. Bilo je veliko tekanja, lepih akcij. Oboji so si zelo prizadevali, da prekinejo uspešen nasprotnikov niz. Priložnosti za zadetek je bilo na pretek. Gostje so se nevarnosti pred svojimi vrati 'otresali' z osmimi odbijanji žoge v kot, gostitelji pol manjkrat. Neposredno proti vratom pa so domači poslali deset žog, gostje dve manj, mimo osem, nasprotnik pol manj. To med drugim tudi kaže, da sta morala biti vratarja Matjaž
Rozman in Matic Kotnik vseskozi zelo zbrana
Gostje so tekmo začeli zelo podjetno. So pač želeli pokazati, da so na lestvici precej višje uvrščeni kot domači. Rudarji pa so bili v uvodnih minutah dokaj nezbrani in nasprotnik je imel že po nekaj
minutah lepo priložnost za vodstvo. Napadalec Sunny Omoregie se je znašel šest, sedem metrov pred vratarjem Rozmanom, ki pa je stekel s črte in najprej žogi preprečil pot v mrežo z nogo, nato pa jo je še ujel. Sledil je (10. minuta) nov nevaren napad gostov. Njihov najboljši stre-
lec Benjanim Verbič je pobegnil v domači kazenski prostor in s približno štirinajstih metrov poskušal doseči zadetek s tako imenovanim lobom. Rozman je bil znova dobro postavljen in žogo ujel. Vroče je bilo kljub hladnemu sobotnemu popoldnevu pred domačimi vrati
ŠPORT
znova po dobrih dvajsetih minutah igre, saj so bili gostje v tem delu tekme še tretjič blizu vodstva. Po hitrem napadu po levi strani je nasprotnikov igralec Valon Ahmedi želel poslati žogo na sredino pred vratarja Rozmana. Branilec Klemen Bolha je z udarcem iz prve želel žogo odbiti v polje. Zadel jo je nekoliko nespretno, a vendar ne povsem. Poletela je nazaj, zadela je mrežico, na srečo z zunanje strani. Rudarji pravih priložnosti v prvem polčasu niti niso imeli. Bilo je le nekaj poskusov. Njihove pravilno usmerjene žoge pa so bile lahek plen za gostujočega vratarja. Drugi polčas so gostitelji začeli veliko bolj odločno in napadalno v primerjavi s prvim. Že po petih minutah so bili gledalci v zraku. Denis Klinar je prejel žogo že v kazenskem prostoru na desni strani in takoj močno streljal po tleh. Vratar Kotnik se je sijajno odzval. Žogo je odbil, priletela pa je na noge Milanu Kosicu. Nov udarec, vendar je pred Kotnikom žogi preprečil pot proti mreži eden od njegovih soigralcev. Sredi tega dela igre so si gosti priigrali najlepšo priložnost na derbiju. Rudarjevi obrambni igralci so se znašali tako rekoč v mat položaju. Po podaji Mislava Ošica, Rečana pri Celjanih, je hitri Verbič ušel Rudarjevim igralcem. Pritekel je z žogo dva, tri metre v domači kazenski prostor in zgrešil skorajda nemogoče. Upravičeno se je nato nekaj sekund držal za glavo. Po takšnih zapravljenih priložnostih je vse bolj dišalo po neodločenem izidu. Toda v izdihlja-jih tekme je bila skorajda uresničena želja rudarjev. Dragan Jelič je močno udaril po žogi z roba kazenskega prostora. Kotnik je bil znova nadvse zbran in je žogo zaustavil oziroma odbil po rokometno, z nogo. To popoldne je bil enako kot
-15
Rozman pač nepremagljiv. In tekmeca sta se razšla z enakim izidom kot v 9. krogu v celjski Areni Petrol. A ne povsem enakim. V Celju so gledalci videli vsaj zadetka, po enega v vsaki mreži. Skratka, za dober vtis so manjkali goli, saj se je zaradi njih sploh začela nogometna igra.
V	soboto z Mariborom
V	sobotnem predzadnjem krogu bodo rudarji gostovali pri aktualnem prvaku. »Vsaka tekma v Ljudskem vrtu je za gostujoče moštvo težka. Najbrž se ne moremo zanašati na to, da bodo domači po torkovem evropskem dvoboju utrujeni. Poskušali bomo igrati čim bolje in se domov vrniti neporaženi,« so tre-nerjeve želje.
Zadovoljna oba
Simon Rožman, trener Celja: »Izid ni stvaren kazalec dogajanja na igrišču. Opazna je bila napadalnost v igri, saj smo si oboji želeli zadeti in seveda zmagati. Imeli smo najmanj tri stoodstotne priložnosti, a jih žal nismo izkoristili. Najbolj pomembno je, da smo nadaljevali v svojem stilu in nadaljevali niz brez poraza. Tekma je bila všečna in to me najbolj zadovoljuje.«
Jernej Javornik, trener Rudarja: »Zadovoljen sem z igro, malo me moti rezultat, saj smo želeli zmagati. Priložnosti so se vrstile z obeh strani. Eni in drugi smo imeli dobre trenutke. Tudi na tribuni je bilo zelo živahno spodbujanje. Upam, da z neodločenim izidom nismo razočarali gledalcev.«
■ Stane Vovk
Dolga pot in časovna razlika jih nista (z)motila
Rokometaši Gorenja nadaljujejo v napornem ritmu sreda - sobota (nedelja) - Včeraj so na prvenstveni tekmi gostili Krško, v soboto v 'Rdeči' še enkrat z Rusi
Rokometaši Gorenja, slovenski podprvaki, so se zelo zadovoljni vrnili v domovino. V prvi tekmi 3. kroga pokala Evropske rokometne zveze so v nedeljo v ruskem mestu Perm premagali tamkajšnjega predstavnika Permskie medvede s tremi goli razlike. Izid je bil 37: 34, po prvem polčasu pa so bili boljši za dva gola.
Na skoraj štiri tisoč km dolgo pot do mesta ob vznožju Urala na meji med Evropo in Azijo so se odpravili v petek zjutraj prek ljubljanskega letališča do Moskve, od tam pa še skoraj enkrat toliko do končnega cilja, kjer so se morali hitro navaditi na štiriurno časovno razliko in tudi zelo nizke temperature. V nedeljo je bilo menda celo -19 stopinj Celzija.
S to zmago so si na široko odprli vrata za uvrstitev v skupinski del tega tekmovanja, ki je za Ligo prvakov drugo najmočnejše na stari celini. Zmaga pa jim je gotovo tudi precejšnja tolažba po porazu z golom razlike sredi prejšnjega tedna v prvem letošnjem
derbiju novega državnega prvenstva v Celju, kar je bil njihov prvi poraz. Povratna tekma bo soboto z začetkom ob 19. uri.
Velenjčani so tudi s pomočjo nekdanjega njihovega vratarja Vasilija Dubonosova dobro proučili igro
Rusov, predvsem pa verjeli, da so boljši. Očitno poraz s pivovarji ni pustil posledic v njihovi igri, če sklepamo po besedah trenerja Ivana Vajdla: »Bali smo se le, da zaradi dolge poti in časovne razlike ne
bomo na tekmi dovolj sveži. Pa to na nas očitno ni vplivalo. Čeprav nismo blesteli, kot smo želeli, in naša igra predvsem na začetku drugega polčasa ni bila takšna kot pred tem, smo veseli, da smo uspeli. Po zaostajanju v prvem polčasu smo hitro prišli do prednosti dveh, treh golov in drugega začeli z dvema več. Domači se še niso predali, uspeli so preobrniti izid. Toda hitro smo strnili vrste, znova prišli v vodstvo in uspeli.«
Kljub zmagi trener Vaj-dl opozarja: »Še nismo v skupinskem delu. Pred nami je še drugi polčas v naši dvorani. Pozabili bomo na prednost treh golov. Na soboto se bomo še bolj pripravili, saj smo njihovo igro spoznali v živo, poleg tega smo tekmo v Rusiji tudi posneli. Verjamem pa tudi v močno podporo gledalcev.«
Na včerajšnji tekmi 12. prvenstvenega kroga so Velenjčani gostili Krško.
■ S. Vovk
Ivan Vajdl
Roman Kavšak novi prvi nogometaš
Šoštanj, 22. novembra - Na skupščini Nogometnega kluba Šoštanj so v soboto izvolili nov upravni odbor, organe kluba in predsednika. Na čelo kluba v času, ko ta praznuje visok jubilej, 95-letnico delovanja, stopa Roman Kavšak. Na predsedniški funkciji
je zamenjal Vojka Krnežo.
Kot je na skupščini povedal novi predsednik Nogometnega kluba Šoštanj, bo delo v prihodnje osredotočeno predvsem na mlade.
■ mkp
Prvi poraz podprvakov
Velenjčani skorajda tri četrt tekme boljši tekmec, a ostali celo brez točke
Po prvem 'večnem' derbiju v sredo prejšnji teden v Celju v prvi moški rokometni ligi so ostali nepo-raženi le še aktualni prvaki, roko-metaši Celja Pivovarne Laško, ki so na osrednji tekmi 11. kroga z 32 : 31 premagali podprvake, igralce velenjskega Gorenja. Zaradi novega sistema tekmovanja ta dvoboj še ni bil odločilen za končno razvrstitev, bolj za jesenski naslov.
Ljubitelji rokometa so po pričakovanju videli navdušujočo predstavo. Udarili sta se pač najboljši slovenski ekipi.
Gostje so začeli odlično. Ves prvi polčas so bili boljši in do odmora so si priigrali že tri gole prednosti. V peti minuti nadaljevanja so dvakrat povečali prednost na pet golov (20 : 15 in 21 : 16). Domači rokometaši pa se niso predali. Velenjčanom, ki so do tedaj narekovali silovit ritem igre, so začele pohajati moči. Predvsem pred njihovimi vrati ni bilo več takšne zbranosti kot do tedaj.
Vse bolj so se pojavljale luknje, poleg tega so tudi vse teže zadevali. Domači pa so igrali vse bolje. Zlasti po zaslugi odličnega in nezadržnega Miha Zarabca, ki je dosegel kar dvanajst golov, so zmogli preobrat in sredi drugega polčasa sploh prvič povedli (25 : 24). A tekma za igralce Gorenja v tem trenutku še ni bila izgubljena. Pet minut pred koncem so bili z izidom 29 : 28 znova v rezultatski prednosti in kazalo je, da bodo dobili vsaj točko, če že ne obeh, ki so si jih do tedaj zaslužili. Toda v preostalih minutah so bili Celjani za odtenek boljši in srečnejši ter slavili z golom razlike.
Gotovo je na poraz gostov delno vplival tudi kriterij sodnikov (Hra-stničana Terška in Ljubljančana Žibreta). Na klopi so morali presedeti kar deset minut več kot domači. V začetku drugega polčasa so imeli celo slabo minuto dva igralca manj parketu. Najbolj sta sodnika dvignila temperaturo pri gostih, zla-
sti pri njihovih najzvestejših navijačih Šaleških graščakih, ko nista videla (?) nevarne igre najboljšega domačega igralca Miha Zarabca nad Mariom Šoštaričem. Velenjčan mu je ušel s krila, ko je bil v zraku, ga je domači igralec (nevarna igra) oviral, Šoštarič je padel na parket in nekaj trenutkov obležal z grimaso na obrazu. Sodnika se za to nista zmenila (!), dovolila sta, da so domačini po hitrem nasprotnem napadu zadeli. Šele tedaj sta ustavila igro in prišla k velenjskemu igralcu. Epilog: izključitev obeh. Velenjskega, ker jima je najbrž preveč vneto (nešportno) dopovedoval ali spraševal, zakaj sta se naredila 'francoza', domačega pa z zamudo (?) ... Nekateri med gostujočimi navijači so imeli razlago: zaradi nevarne igre bi si domači igralec zaslužil celo najhujšo kazen. Vsekakor pa si je zaslužil vsaj dvominutno izključitev takoj po prekršku in ne šele po golu. Potem gotovo ne bi bilo nepotrebnega prerekanja.
■ Stane Vovk
Naš čas, 13. 11. 2014, barve: CM K, stran 16
112
SPORT

2?. novembra 2014
Prva četrtina pokopala Šoštanjčane
Košarkarji Elektre tudi po sedmih krogih in šestih odigranih tekmah brez zmage ostajajo na zadnjem mestu lestvice. Prvenstvo pa je zelo izenačeno, saj za sedmim Portorožem zaostajajo le za dve zmagi, kar se do konca prvenstva lahko hitro obrne.
V soboto je v Šoštanju gostovala četrtouvrščena Rogaška. Praktično vse možnosti za ugoden izid so košarkarji Elektre zapravili že v prvi četrtini, ki so jo gostje dobili z devetnajstimi točkami naskoka (28 : 9). V nadaljevanju so varovanci Rajka Rituperja z bojevito in nepopustljivo igro sicer poskušali vse, da bi srečanje obrnili sebi v prid. Tik pred koncem tretjega dela tekme jim je uspelo zaostanek zmanjšati na dve točki, vendar so v zadnji
četrtini nato dosegli le sedem točk, gostje pa 22, tako da je zmaga odšla v Rogaško. Končni izid srečanja je bil 67 : 85.
Pri Elektri zaradi poškodbe mišice, ki jo je staknil na zadnji prvenstveni tekmi proti Hopsom, ni zaigral Urban Bukovič. To se je Šoštanjčanom na terenu še kako poznalo, kar je po srečanju potrdil tudi trener Elektre Rajko Rituper: »Rezultat ni realen pokazatelj stanja na tekmi. V usodni zadnji četrtini je nivo naše igre občutno padel, zaradi česar smo tudi izgubili tekmo. Imeli smo premalo igralcev v rotaciji. Odsotnost Bukoviča in Hasica se nam je zelo poznala. Posledica tega je bila slaba realizacija v napadu v zadnjih 10 minutah srečanja.«
V soboto čaka košarkarje Elektre
težko gostovanje v Domžalah pri ekipi Helios Suns.
Uspešne mlajše selekcije
Medtem ko ima članska ekipa Elektre rezultatsko krizo, mlajše selekcije kluba igrajo odlično. Minuli vikend so zmagali pionirji, kadeti in mladinci (ekipe U15, U17 in U19). Pionirji so bili v Ljubljani uspešnejši od Uniona Olimpije B (70 : 52), kadeti doma od Vrhnike (115 : 52), mladinci pa so se prav tako v svoji dvorani »maščevali« za poraz članov, saj so z 91 : 79 premagali Rogaško. Izvrstna sta bila Grega Bukovič in Jan Kosi, ki sta dosegla po 22 točk, oba letos redno nastopata tudi za člansko ekipo.
Pirančanke spet na vrhu
V igri Velenjčank spet preveč nezbranosti - Nadaljevanje prvenstva šele čez štirinajst dni
V prvi ženski rokometni ligi bo 8. prvenstveni krog zelo raztegnjen. Prva tekma je bila že v petek med rokometašicami Krke in Velenja, zadnji dve (Zagorje - Koper in Žalec - Krim) pa bosta šele konec tega meseca oziroma na začetku naslednjega.
Velenjčanke so na gostovanju v Novem mestu doživele nov poraz, saj tudi na tej tekmi niso bile zbrane, kot si je želela in pričakovala
trenerka Snežana Rodic. V prvem polčasu je bila igra dolgo enakovredna in šele v zadnjih minutah so si gostiteljice priigrale tri gole prednosti. Tudi v nadaljevanju so Krčanke vseskozi uhajale Velenjčankam za dva ali tri zadetke. Malo upanja -vsaj za točko - je pri gostjah zagorelo štiri minute pred koncem, ko so se približale na gol zaostanka (21 : 22) in imele celo priložnost za izenačitev. V preostalih minutah pa
so bile spet preveč nezbrane, grešile so in igralke Krke so zmagale celo z višjo razliko, kot so verjetno še nekaj minut pred koncem pričakovale.
Zaradi reprezentančnih akcij bodo tekme 9. kroga šele čez štirinajst dni. Velenjčanke bodo na lokalnem derbiju v petek, 13. decembra, gostile Celjanke.
■
V Šmartnem (še) upajo
V 2. slovenski nogometni ligi so še preostala štiri moštva sklenila jesenski del tekmovanja. V zaostali tekmi zaradi slabih vremenskih razmer preloženega 14. kroga je Krško v gosteh z 1 : 0 premagalo Šenčur, Dob pa s 3 : 1 ena novinca Tolmin.
Krčani so prepričljivo osvojili jesenski naslov. V 15 krogih so si priigrali 33 točk, kar je pet več od drugega Triglava in osem od tre-
Pokal Evropske rokometne zveze, 3. krog
Permskie medvedi - Gorenje Velenje 37:34 (14:16)
Permskie medvedi: Permski medvedi: Sorokin, Levšin, Voronin 4, Maksimov, Dementjev 2, Buzmakov, Makarov, Orlov 3, Čistabajev, Bogdanov 7, Krivenko 4, Aslanjan 11, Šindin
3,	Popov.
Gorenje Velenje: Ferlin 15 obramb, B. Buric 4 obrambe, Božovič, Medved 6, S. Buric. 1, Dobelšek, Dujmovič 9, Gams 2, Golčar, Kleč, Nosan 1, Papež 2, Skube 6, Šoštarič 3, Szyba
4,	Beciri 3. Trener: Ivan Vajdl
Sedemmetrovke: P. m.: 5 (3), Gorenje 3 (2); izključitve: P. m.: 6 minut, Gorenje12 minut
I.	NLB Leasing liga,
II.	krog
Celje Pivovarna Laško -Gorenje Velenje 32:31 (14:17)
Celje Pivovarna Laško: Lesjak (2 obrambi), Skok (8 + 1), Blagotinšek 3, Ivic 1, Žuran 1, Janc 4, Razgor 1, Marguč, Poteko 4, Miklavčič, Sliško-vic 1, Zarabec 12 (6), Kodrin, Kasal, Žvižej 5. Gorenje Velenje: B. Buric (1), Ferlin (8+2), Božovič, Medved 1, S. Buric 3, Szyba 8, Skube 7 (3), Golčar, Šoštarič 3, Papež, Kleč 4, Dobel-
tjega Tolmina ter četrtega Doba, aktualnega prvaka.
Dobljani so zelo slabo začeli novo sezono. V prvih šestih krogih so osvojili le eno točko, nato pa po zmagi v gosteh v Šmartnem ob Paki proti precej pomlajenemu moštvu v 7. krogu s 5 : 0 začeli igrati, kot se spodobi za prvaka.
Nogometaši Šmartna 1928 bodo prezimili na zadnjem mestu. Za
Tako so igrali
šek, Gams, Nosan 1, Dujmovič 3, Beciri. Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 8 (6), Gorenje Velenje 4 (3).
Izključitve: Celje Pivovarna Laško 6, Gorenje Velenje 16 minut.
Drugi izidi: Slovan - Jeruzalem Ormož 34:26 (16:13), Riko Ribnica - Krško 36:24, (18:10), Sviš Ivančna Gorica - Slovenj Gradec 2011 28:29 (12:15), Sevnica - Krka 21:28 (13:11), Urbanscape Loka - Istrabenz Plini Izola 26:20 (13:12), Maribor Branik - Trimo Trebnje 30:29 (13:15). Vrstni red: 1. Celje 11 tekem - 22 točk, 2. Gorenje 11 - 20, 3. Maribor 11 - 20, 4. Trimo 11 - 14, 5. Ribnica 11 - 14, 6. Krka 11 - 10, 7. Loka 11 - 10, 8. Slovan 11 - 10, 9. J. Ormož 11 - 10, 10. Slovenj Gradec 2011 11 - 10, 11. Sviš 11 - 6, 12. Izola 11 - 4, 13. Sevnica 11 - 2, 14. Krško 11 - 2.
Članice, 1. DRL za ženske - 8. krog
Krka - Velenje 26:22 (14:11)
Velenje: Edita Amon (11 obramb), Pajic, Gyor-ke, Tomic -, Tabakovic, Ferenc 1, Nakic Milka 4 (3), Naglič 1, Nakic Branka -, Amon Ines 7 (4), Mičic 2, Halilovic 5, Majerič 1, Finkšt 1. Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Krka 9 (11), Velenje 7 (11). Izključitve: Krka 14 minut, Velenje 14 minut. Drugi izidi: Piran - Naklo Peko Tržič 35:26 (20:11), Celje Celjske mesnine - Ljubljana 31:23, 16:8), Mlinotest Ajdovščina - Branik
predzadnjo Dravinjo zaostajajo za šest točk, za predpredzadnjim Šenčurjem pa za sedem. Zaostanek je precejšen. Vendar se še niso sprijaznili z izpadom. Kot pravijo, se bodo skušali s kakšno okrepitvijo vendarle obdržati. Včeraj pa naj bi se dokončno dogovorili, ali bo trener Oskar Drobne tudi spomladi vodil ekipo.
Prvenstvo bodo s tekmami 16. kroga nadaljevalki 15. marca.
■ S. Vovk
34:28 (20:11), , 28. november: Gen-I Zagorje -Žurd Koper, 10. december: Zelene doline Žalec - Krim Mercator.
Vrstni red: 1. Piran 8 tekem - 15 točk, 2. Krim Mercator 7 - 14, 3. Zagorje GEN-I 7 - 12, 4. Zelene doline Žalec 7 - 11, 5. Mlinotest Ajdovščina 8 - 8, 6. Celje Celjske mesnine 8 - 7, 7. Krka 8 - 7, 8. Ž.U.R.D. Koper 7 - 6, 9. Branik 8 - 4, 10. Ljubljana 8 - 4, 11. Veplas Velenje 8 - 2, 12. Naklo Peko Tržič 8 - 2.
Liga Telemach, 7. krog
Elektra Šoštanj - Rogaška 67 : 85 (60 : 63, 34 : 47, 9 : 28)
Elektra Šoštanj: Kosi 3, Zagorc 10 (1-2), Malus 21 (9-11), Lekič 8, G. Bukovič 4, Bajra-mlic 8 (1-1), Hasic, Horvat 2 (2-4), Brčina 11 Vrstni red: 1. Tajfun 14, 2. Gorsbasket (-1) 11, 3. Krka (-1), 4. Rogaška (-1), 5. Zlatorog Laško (-1) vsi 10, 6. Helios Suns (-1), 7. Portorož, 8. Šenčur Gorenjska gradbena družba, 9. Maribor Nova KBM vsi 9, 10. Hopsi Polzela (-1) 8, 11. Elektra Šoštanj (-1) 6
Kegljanje, 2 liga - vzhod 9. krog
Šoštanj: Korotan 2:6 (3187 : 3239)
Šoštanj: Fidej - 577 (1), Pintarič - 539 (0), Hasičič - 231 -Petrovič -266 -497 (0), Jug -474 (0), Sečki - 518 (0), Arnuš - 582 (1).
Plavanje
V Kranju šest zmag in državni rekord
V soboto, 22. 11., in nedeljo, 3. 11., je v Kranju potekal tradicionalni 31. Špelin in Vesnin memorial. Na dvodnevnem tekmovanju, ki je bilo za slovenske reprezentante generalka pred svetovnim prvenstvom, je nastopilo 386 plavalcev iz 32 klubov iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Srbije in Slovenije. Med njimi so zelo dobro tekmovali najboljši plavalci Plavalnega kluba Velenje. Skupno so v absolutni konkurenci osvojili 6 prvih, 1 drugo in 4 tretja mesta.
Nastja Govejšek je zmagala na 50 m in 100 m prosto ter 50 m in 100 m delfin. V disciplini 50 m delfin je z rezultatom 26,72 postavila državni rekord. Lasten državni rekord, dosežen januarja 2014, je izboljšala za 12 stotink sekunde. S svojimi nastopi je pokazala, da je pred svetovnim prvenstvom, ki bo prihodnji mesec v Katarju, v zelo dobri formi. Kristjan Meža je bil prvi na
100 m in 200 m mešano (2:06,28 - klubski rekord) ter tretji na 50 m prosto. Kaja Breznik je osvojila drugo mesto na 100 m mešano in tretji mesti na 100 m hrbtno in 200 m mešano. Tretje mesto na 50 m delfin pa je presenetljivo osvojil Aljoša Gradišek. V absolutni finale sta se uvrstila še Nuša Erjavec in Blaž Kugonič.
■ Marko Primožič
Velenjčanom kopica naslovov
Minulo nedeljo je v Ljubljani potekalo posamezno in ekipno državno prvenstvo za vse starostne kategorije v tekwondoju verzije ITF. Pravico je delilo kar 26 sodnikov.
Velenjski Taekwon-do klub Skala, ki ga vodi trener Peter Landeker, je na prvenstvu zastopalo 36 tekmovalcev, ki so osvojili kar 30 posameznih in 8 ekipnih državnih naslovov in tako, kot že nekaj let zapored, ponovno postali najuspešnejši klub v državi.
Državni prvaki so postali: Pia Landeker (deklice, forme zeleni pas), Amar Halilovič (mlajši dečki, rumeni pas), Anže Koprivec (starejši dečki, forme zeleni pas), Tai Zorko Vačov-nik (starejši dečki, forme modri pas), Jerneja Jenšterle (mladinke forme črni pas I.dan, forme črni pas II. dan in borbe -64 kg), Klemen Glinšek (mladinci, forme rdeči pas), Nejc Rakuša (mladinci, forme črni pas I.dan, forme črni pas II. dan in borbe -45 kg), Laura Volk (članice, forme črni pas I. dan in borbe -57 kg), Tanja Verboten (članice, forme črni pas II. dan in borbe -75 kg), Marko Mlina-rič (člani, forme zeleni pas), Borut Sobota (člani, forme črni pas II. dan, forme črni pas III. dan, borbe -71 kg in specialna tehnika), Anže Pečnik (starejši dečki, borbe +60 kg), Dean
Kegljanje
Šoštanj jesenski prvak
Šoštanjčani so kljub prvemu porazu na domačih stezah osvojili naslov jesenskega prvaka. Na kegljišču trgovskega centra Pilon so se pomerili z ekipo Korotana, ki je dobila domače igralce ekipe na »krivih« nogah. Domačini so srečanje začeli zelo napadalno, a točko so ujeli tudi gostje s Prevalj. Pri domači prednosti 23 kegljev je rezultat na semaforju kazal 1 : 1. Toda naslednji domači par je srečanje pričel izredno slabo, tako da je moral domači strateg napraviti menjavo, ki pa ni prinesla bistvene spremembe. Tako so gostje povedli z rezultatom 3 : 1 in imeli kar 79 kegljev prednosti. Za morebitno
Vukančič (mladinci, borbe -51 kg), Klemen Vogler (mladinci, borbe -57 kg), Luka Krel (mladinci, borbe +75 kg), Staša Lipnik (članice, borbe -69 kg, specialna tehnika in test moči), Uroš Rupreht (člani, borbe -78 kg), Matej Rezar (člani, borbe +85) in Klemen Vogler (mladinci, specialna tehnika).
Prva mesta so osvojile tudi Skaline ekipe: mladinska moška v formah in specialni tehniki (Rakuša N., Rupreht N., Zabukovnik, Vukančič, Vogler K.), članska ženska v formah, borbah, testu moči in specialni tehniki (Lipnik, Verboten, Sobota S., Rakuša
domačo zmago bi morala domača igralca v tretjem paru premagati svoja nasprotnika ter nadoknaditi razliko v kegljih. Domači ekipi je po drugem setu sicer kazalo zelo dobro, saj sta razliko zmanjšala na 30 kegljev. Tedaj pa sta se predramila igralca Korotana in nista dovolila presenečenja. Tako sta si para razdelila točki, kar je pomenilo prvi poraz Šoštanjčanov na domačih stezah. Kljub porazu je bilo v domači garderobi veselo, saj so osvojili naslov jesenskega prvaka. Sedaj čaka igralce skoraj dvomesečni premor, v katerem si bodo nabirali nove moči za drugi del tekmovanja. Ta se bo začel 10. januarja prihodnje leto. V tem premoru bodo Šoštanjčani organizirali 14. mednarodni božično-novoletni turnir (od 13. decembra do 4. januarja).	n
T., Volk, Jenšterle) ter članska moška v borbah in testu moči (Sobota B., Rupreht U., Rezar, Mlinarič, Jenšterle T.). Osvojili so seveda še kopico drugih in tretjih mest.
Pred Skalčki je še zadnja izbirna tekma za vstop v reprezentanco v letu 2014, ki jo bodo gostili kar v Velenju. 6. decembra. V Rdeči dvorani bo namreč potekal 3. Yom Chi 2014, mednarodno prvenstvo v tekwondo-ju, ki ga člani Taekwondo kluba Skala Velenje organizirajo skupaj s kluboma Unior Zreče in Sun Braslovče.
■ Taekwon-do klub Skala
Predavanje Vikija Grošlja
To soboto, 29. novembra, ob 18. uri, organizira PD Vinska Gora v Krstnikovem domu pri cerkvi v Vinski Gori predavanje alpinista Vikija Grošlja z naslovom Leto v življenju alpinista. Športni gost bo Primož Kozmus in udeleženka otroške Evrovizije Ula Ložar. Po njem sledi družabno srečanje v spodnji dvorani.
Na predavanje, ki je že osmo po vrsti in vsakokrat zelo zanimivo, vabimo tudi Vas, saj bo verjetno zadnje v tem nizu. Prostovoljna društva vse bolj »stiskajo« razni predpisi ... in vložen trud plačuje previsoko ceno ...!	■

Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 17
27. novembra 2014
""^ÈAS
SPORT IN REKREACIJA
17
Smučarski klub stopa v novo sezono
Alpska smučarska šola je poteka, načrtujejo pa tudi več dejavnosti in tekem - Letos praznujejo 45-letnico delovanja
V Velenju za vse smučarske navdušence, željne novega znanja, skrbi Smučarski klub Velenje. Klub letos praznuje 45-letnico obstoja. O načrtih smo se pogovarjali s športnim direktorjem Davidom De Costo.
tno trenirajo, takoj ko bo zapadel sneg pa se bodo podali tudi na smučišče Golte, nam je zaupal David. Poleg alpske šole klub prireja tudi dva velika smučarska tečaja. Prvi tečaj bo 4-dnevni in se bo začel 26. decembra, drugi pa bo potekal med
sejem rabljene smučarske opreme, ki ga bodo pripravili med 5. in 7. decembrom v Rdeči dvorani Velenje.
Seveda pa bodo tudi v tej sezoni pripravili več tekmovanj. Najpomembnejše bo odprto prvenstvo
David De Costa, športni direktor: »Načrtov je veliko, upam, da bo snega dovolj, da bomo vse
izpeljali.«
Kot vsako leto klub prireja alpsko šolo za mlajše in starejše, ki poteka ob torkih in četrtkih v Pesju. Trenutno potekajo suhi treningi. Za letošnjo sezono so pripravili tudi novost, saj so šolo organizirali tudi za najmlajše otroke od 2 do 4 let. Vsi, ki obiskujejo alpsko šolo, trenu-
zimskimi počitnicami in bo trajal cel teden. Vsi v klubu upajo, da jim bo vreme letos naklonjeno in da bodo lahko izpeljali tudi brezplačen tečaj na Pirglu v neposredni bližini središča mesta. Tečaj naj bi potekal dva vikenda.
Kljub se pripravlja tudi že na
Saša regije, ki ga nameravajo pripraviti okoli 8. februarja na Golteh. Sezono pa bodo, kot vsako leto, zaključili s tekmo generacij 29. marca.
■ Mš
Mednarodno prvenstvo v bridžu
Topolšica, 16. novembra - Med
aktivnosti organiziranega igranja bridža v Šaleški dolini sodi v času koledarske jeseni tudi priprava in izvedba turističnega bridž turnirja, ki je postal tradicionalen. Člani Šaleškega bridge kluba so tako v Topolšici organizirali že 13. odprto mednarodno prvenstvo v bridžu za pokal mesta Šoštanj.
Udeležilo se ga je 31 parov. Igralce iz vseh slovenskih klubov in klubov iz Hrvaške in Avstrije je pred začetkom turnirja v imenu glavnega pokrovitelja pozdravil župan Občine Šoštanj Darko Menih.
O kakovosti in moči turnirja govori dejstvo, da je od prve štiridesete-rice uvrščenih na aktualni lestvici razvrstitve najboljših igralcev Bridge zveze Slovenije nastopilo 25 igralcev, med katerimi je bilo kar 5 velemojstrov bridža, 4 mednarodni mojstri bridža, 5 mojstrov bridža in 11 mojstrskih kandidatov bridža. Na tekmovanju so nastopili tudi
vsi najboljši igralci domačega Šaleškega bridge kluba, ki je trikratni moštveni državni prvak Slovenije. Tekmovalci so na 13. odprtem
nje v vseh prvinah tekmovalnega bridža tako v licitaciji kot tudi igri pri izvajanju in v obrambi. Rezultati turnirja so bili obračunani po
parskem mednarodnem prvenstvu odigrali 15 krogov. Proti vsakemu nasprotniku so v posameznem krogu tako odigrali po 2 igri, v katerih so prikazali bogato teoretično zna-
DRSALIŠČE VELENJE
.otvoritev sobota drsalne sezone

29. novembejr 2014
[gj .	* ob 16. uri
nFind us on	■
Facebook ||"| wWW.hkV.Si
JU jjjjj. H-—Drsališče Velenje
Mitchell sistemu, tako da za dober rezultat šteje vsak posamezen vze-tek. Razlike med najbolje uvrščenimi pari so bile kljub temu zelo majhne. Naslov zmagovalca sta zasluženo osvojila igralca novoustanovljenega BK Žužemberk Bogdan Rašula in Jože Sadar z osvojenimi 540,23 MP točkami. Ob odlični igri sta bila v boju za zmago na tem turnirju tudi igralca domačega Šaleškega bridge kluba Gregor Rus in Janko Mijoč, ki sta na končni lestvici rezultatov za dobrih 17 MP točk zaostala za prvouvrščenim parom.
Med igralci Šaleškega bridge kluba velja pohvaliti še par Bojan Ambrož - Vincent Grote, ki sta osvojila 7. mesto in precej zaostala za svojimi pričakovanji, medtem ko sta bila kot najboljši tuji par na osmem mestu igralca Sanja Kum-par - Zvonko Petrovič.
■ Z. Ž.
Tekmovalni cilji ostajajo visoki
Deskar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak o novi sezoni - Nič več mladinec, zato bo konkurenca še hujša - Veliko motivacije
Velenje, 24. oktobra - Dijak Srednje šole za storitvene dejavnosti ŠCV, lani najmlajši zastopnik Slovenije na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, ni več mladoleten. Na pragu nove sezone je Tim Kevin Ravnjak 5. novembra praznoval 18. rojstni dan. Med smehom pove, da ve, da je sedaj polno odgovoren za svoja dejanja. Uspešno je opravil tudi izpit za avto, dobil sponzorski avtomobil in tako močno razbremenil starša, ki sta ga doslej največkrat vozila na treninge doma in v tujini. »Res sem hvaležen mojim sponzorjem, saj mi brez njih ne bi uspelo«. Praznoval je doma, takoj zatem pa ga je pot spet »odpeljala« v tujino, kjer trdo trenira.
Leto, ki se hitro izteka, je bilo zanj doslej izjemno uspešno, predvsem pa posebno leto. T mu je priznalo tudi njegove mesto, saj je bil že drugo leto zapored razglašen za Športnika mladinca mestne občine Velenje. »Nekaj najlepšega, kar se mi je lahko zgodilo v svetu športa, je bila udeležba na zimskih olimpijskih igrah (OI) v Sočiju, in to pri 17 letih. Mladost je bila velika prednost, saj sem na OI odhajal sproščen, vesel, predvsem željan ene velike izkušnje. Seveda pa sem želel sebi in drugim pokazati najboljše, kar znam, kar mi je na koncu tudi uspelo. Prvi cilj je bil uvrstitev v polfinale, sanjski cilj pa finale. Z osmim mestom sem vse skupaj še nadgradil in ne bi mogel biti bolj srečen in ponosen na rezultat, ki sem ga dosegel. Na tekmi sta me spremljala tudi starša, kar mi je dalo še večjo motivacijo,« nam je povedal Tim Kevin. Pa ni bil ponosen le na ta uspeh, ponosen je tudi
na drugo mesto v snežnem kanalu na mladinskih olimpijskih igrah leta 2012 in na dosežke na mladinskih svetovnih prvenstvih, na katerih je štirikrat zapored stal na zmagovalnih stopničkah. Dvakrat je bil drugi, dvakrat je stal na zmagovalni stopnički. »Letos sem kot mladinec tekmoval zadnjikrat, zato so bili dobri rezultati pričakovani. Biti zmagovalec in stati na najvišji stopnički, ob tem pa slišati slovensko himno, je nekaj izjemnega. Bil sem srečen in ponosen, svet je bil v tistem trenutku res moj.«
Vedno misli na Velenje
Letos je bil Tim Kevin tudi ambasador projekta Podpri modro. »S svojo ekipo mladih olimpijcev sem zbral največ podpornikov. Velenju smo »priborili« dve SUP-deski. S tem sem prispeval tudi k ponudbi na velenjski plaži. Projekt se mi je zdel zabaven in hkrati koristen,« doda. Izvemo, da si je lahko poletne počitnice privoščil šele konec septembra. Srečno zaljubljen je s svojim dekletom Evo dva tedna preživel na sanjskem rf	Baliju. Časa
za počitek ni več in ga ne bo vse do poletja. Tik Kevin ob
tem poudari: »Moja konkurenca je močna. Večina mojih konkurentov ima bistveno boljše pogoje za treninge kot jaz. A moja želja, da ostanem med najboljšimi na svetu, je velika, zato bom treniral in treniral. Kljub trdemu delu, odrekanju in samodisciplini, ki ga vrhunski šport zahteva, pa še vedno obstajajo trenutki na bordanju, ki me neizmerno navdušujejo in mi dajejo potrditev, da sem se v življenju odločil za pravo stvar. Zato imam tudi v novi sezoni visoke tekmovalne cilje.«
■ bš
Tim Kevin Ravnjak je na pragu nove sezone postal polnoleten. Njegovi konkurenti imajo boljše pogoje za treninge, a fant ima zelo visoke cilje. Zato trenira in trenira ...
Zanimivo tradicionalno športno srečanje
V soboto, 22. novembra, je v šolski telovadnici v Šmartnem ob Paki potekal že 10. košarkarski turnir Pod šolskimi koši. Tokratnega turnirja, ki se ponaša že z desetletno tradicijo in se zanj v sklopu praznovanj občinskega praznika trudi
pred petimi leti turnirja udeležilo kar 12 ekip.
Letošnji turnir je potekal vse popoldne, ko so se na šolskem parketu zvrstile ekipe vaških skupnosti Mali Vrh, Slatina, Šmartno, Podgora in Skorno, ki so pokazale,
minsko obeležje na prijetno druženje pod šolskimi koši. Tako so Šmarčani ponovili lanski uspeh, saj so bili najboljši tudi na 9. turnirju. Drugo mesto je osvojila ekipa Skor-na, tretje pa ekipa Podgore, ki je na tekmi za 3. mesto premagala ekipo
Osnovna šola bratov Letonja, se je udeležilo vsega skupaj le 5 ekip, kar je, po besedah ravnatelja šole in velikega ljubitelja košarke, v zadnjih letih kar stalnica, čeprav se vsako leto trudi zopet navdušiti vse vaške skupnosti, da bi s svojo ekipo vendarle sodelovale na turnirskem popoldnevu pod šolskimi koši - kot je bilo to v prvih letih, saj se je še
da se tudi v nogometnem kraju, kot Šmartno nedvomno je, zna igrati tudi košarko.
Priprave pa so se letos najbolj obrestovale ekipi Šmartnega ob Paki, saj so Šmarčani na koncu po razburljivem finalnem obračunu iz rok svetnika Občine Šmartno ob Paki Rajka Pirnata in ravnatelja šole prejeli največji pokal kot spo-
Slatin. Tako je sobotno popoldne v šmarški telovadnici minilo v znamenju košarke, prijetnega druženja, tekmovalnega duha, prijateljskega kramljanja, pogostitve v šolski kuhinji in obljube, da se vsi pod šolskimi koši srečajo tudi naslednje leto.
■ MAJ
nikoli sami
107,8
Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA

27. novembra 2014
Prepih za pet minut bo poživil
Na ugodje bivanja v prostoru vplivajo temperatura, vlaga in koncentracija ogljikovega dioksida - Pozimi je pravilno zračenje zelo pomembno
Milena Krstič - Planine
Pozimi je prijetno, če se zavijemo v topel šal, ko gremo ven, ali pa, če je temperatura v prostoru, kjer gledamo televizijo, beremo, delamo ... pravšnja, ne prenizka in ne previsoka. Temperaturo so upoštevali že v starih časih. Tako zunanjo kot notranjo. Še danes je med parametri, s katerimi se meri ugodje bivanja, na prvem mestu.
»Pozimi naj bo temperatura v notranjih prostorih, doma, med 21 in 23 stopinjami, ne glede na to, kakšna je temperatura zunaj,« svetuje Cveto Fendre, strokovnjak s področja učinkovite rabe energije. Sicer pa je primerna temperatura odvisna od prostora, v katerem smo. »Na delovnem mestu, kjer je potrebno fizično delo, ne bomo potrebovali toliko stopinj, tudi v športni dvorani, kjer standard predpisuje 18 stopinj, ne. Toliko ne potrebujemo tudi v večjih prostorih, na kakšni prireditvi, kjer se zbere dvajset, trideset ljudi ... Človek nosi med 100 in 200 vati telesne temperaturne moči in že s tem, ko vstopimo v nek prostor, posredno segrejemo prostor.«
Na ugodje bivanja v notranjih prostorih pomembno vpliva vlaga. »Standardne vrednosti se gibljejo med 35 in 75 odstotki relativne vlažnosti. Kadar je zunanja vlaga visoka, je visoka tudi notranja. Previsoke vlage se lahko rešimo samo z enim ukrepom, to je prezračeva-
njem,« razlaga Fendre.
Zračenje prostorov je povezano še z enim od parametrov ugodja bivanja, ki se ga zadnje čase vse bolj zavedamo, to pa je prisotnostjo ogljikovega dioksida. Vemo,
občutili pri 1.500 ppm.«
Meritve, ki so jih opravljali, kažejo, da marsikje delamo, se gibljemo v prostorih s 5.000 ali 6.000 ppm, kar sicer še ne pomeni neke zdravstvene grožnje. »Pomenijo pa jo vrednosti nad 10.000 ppm. Vsekakor pa lahko te koncentracije v trenutku spravimo v normalne meje, se pravi med 1.000 in 1.500 ppm, z navadnim prezračevanjem.«
Normalno prezračevanje pomeni, da odpremo okna na strežaj, in če je možno, tudi vrata in tako
Cveto Fendre: »Pravilno zračenje je pozimi zelo pomembno.«
da vpliva na globalno segrevanje zemlje, manj pa vemo o tem, kako koncentracije ogljikovega dioksida vplivajo na počutje, ugodje bivanja. Čutimo pa! »Meri se v ppm-jih. Referenčna zunanja vrednost za Slovenijo znaša med 400 in 500 ppm. Takrat imamo občutek svežega zraka. Če bomo pol ure v manjšem prostoru, bo ta vrednost zrasla tudi do 1.000 ppm, občutno pa bomo poslabšanje kakovosti zraka
naredimo prepih. »V petih minutah kažejo meritve, lahko kakršenkoli prostor očistimo ogljikovega dioksida,« pravi in svetuje Cveto Fendre in kot strokovnjak za učinkovito rabo energije doda, da je pozimi seveda treba paziti na to, da oken ne pozabimo zapreti nazaj. Tudi zato, da ne pošiljamo dragocene energije v nič.
■
Zadrege z energetskimi izkaznicami
Potrebuje jo vsak lastnik stavbe ali dela stavbe pri prodaji ali oddaji v najem
Velenje - Energetske izkaznice so obvezne že danes, po novem letu pa brez nje ne bo mogla biti sklenjena nobena prodajna ali najemna pogodba nepremičnine. Dandanes jih v objektih, tako javnih, gospodarskih kot stanovanjskih, »visi« še zelo malo. Bo kaj drugače po novem letu?
Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za
povečanje energetske učinkovitosti. Potrebuje jo vsak lastnik stavbe ali stanovanja pri prodaji ali oddaji v najem. Predložiti jo mora pred sklenitvijo pogodbe. Energetska izkaznica se izdela za stanovanjski blok ali objekt v celoti. To je tudi najbolj enostavno za tistega, ki bo prodajal ali oddajal stanovanje. A če energetske izkaznice za cel blok ne bo, ker mnogi zanjo ne bodo zainteresirani, ker stanovanj ne bodo prodajali
ali oddajali, jo bo moral tisti, ki pa to bo, pred prodajo naročiti sam. Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da taka izkaznica, izdelana za samo del večstanovanjske zgradbe, ne bo »merjena«, ampak bo to računska energetska izkaznica, ki bo tudi precej stala. Za stanovanje, veliko od 50 do 100 kvadratnih metrov, med 300 in 400 evri.
To pa je precejšen strošek, če vemo, da energetska izkaznica -v tem času poteka izdelava energetskih izkaznic za javne zavode, objekte, ki imajo površino 4.500 kvadratnih metrov - stane le od 400 do 500 evrov.
■ mkp
S smehom do
gasilskega
avtomobila
Vinska Gora, 30. novembra - Prostovoljno gasilsko društvo Vinska Gora na različne načine zbira denar za nakup novega gasilskega avtomobila. To nedeljo ob 15. uri v Krstni-kovem domu pripravljajo gledališko predstavo. Vabijo na ogled komedije Zadrega nad zadrego, zadrega iz zadrege. Vstopnice lahko dobite pri predsedniku društva ali eno uro pred predstavo.
■ bš
V Velenjki Bodi viden
Brezplačno bodo delili odsevnike
Velenje - Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu skupaj z ZŠAM in Policijsko postajo Velenje v soboto, 29. novembra, v pritličju Velenjke pripravlja preventivno akcijo z naslovom Bodi viden.
Okraden med delom
Šoštanj, 18. novembra - Med
delom je bil v torek na gradbišču bloka 6 okraden geometer italijanskega podjetja. Ostal je brez prenosnega računalnika.
Prerezal gume
Velenje, 20. novembra - V četrtek zvečer je neznanec na osebnem avtomobilu, ki je bil parkiran na parkirišču Ceste talcev, prerezal dve pnevmatiki. Lastnici je povzročil za 300 evrov škode.
Oplazil vozilo avto šole
Velenje, 21. novembra - V petek ob 11.35 je prišlo do nesreče v Spodnji Črnovi pri odcepu za Dobrno.
Neznani voznik osebnega avtomobila znamke Audi sive barve je zaradi vožnje po nepravilni strani oplazil vozilo avto šole, ki ga je vozil kandidat za voznika pod nadzorom inštruktorja.
Po oplaženju je povzročitelj nesreče odpeljal naprej proti Celju. Za njim še poizvedujejo.
Delovna nesreča pri čiščenju gozda
Šoštanj, 22. novembra - V soboto dopoldan se je pri čiščenju gozda na območju med Lajšami in Zavo-dnjami zgodila delovna nesreča. Ogled kraja je opravila ogledna skupina SKP Celje.
38- in 31-letna moška sta čistila gozd, ki ga je poškodoval žled. Med vleko hlodovine z vitlom se jima je smrekov hlod zagozdil v zemljo, od tam pa ga je odbilo proti mestu, kjer je stal 39-letnik, in ga zadel v glavo.
Hudo poškodovanega - pri delu ni uporabljal čelade, so z reševalnim vozilom prepeljali na zdravljenje v Bolnišnico Celje. Okoliščine nesreče in sum kaznivega dejanja
Namen akcije je spodbuditi pešce, da v večernem in nočnem času uporabljajo odsevna telesa (kresničke, trakove, brezrokavnike). Obiskovalcem bodo odsevni-ke tudi brezplačno delili.
Z akcijo bi jih radi ozavestili o
povzročitev splošne nevarnosti še preiskujejo.
V krožišču
poškodoval
elemente
Velenje, 22. novembra - V soboto zvečer so šli policisti po obvestilu občanke v Pesje, kjer je v krožišču na Partizanski cesti neznani voznik zaradi neprilagojene hitrosti poškodoval plastične elemente krožišča. Pri tem je izgubil registrsko tablico. Povzročitelju bodo naknadno napisali plačilni nalog.
Tat izkoristil odsotnost
Velenje, 22. novembra - V soboto okoli 13. ure je neznanec izkoristil krajšo odsotnost stanovalke hiše na Jerihovi, prišel skozi odklenjena balkonska vrata vanjo in odnesel prenosni računalnik.
tem, da je dobro označen pešec med hojo ob neosvetljenih cestah ali pri prečkanju ceste veliko varnejši. Vozniki ga opazijo že na oddaljenosti 136 metrov. Tako lahko še pravočasno upočasnijo vožnjo, se umaknejo proti sredini vozišča oziroma zaustavijo pred prehodom za pešce.
■ mkp
Zagorelo pri kaminu
Velenje, 23. novembra - V nedeljo je na Stanetovi zagorelo v stanovanjski hiši pri kaminu. Tuja krivda je izključena. Škode je za okoli 1.000 evrov.
Gorsko kolo dobilo noge
Velenje, 23. novembra - V
nedeljo med 13.30 in 15. uro je neznanec na hodniku stolpnice na Kardeljevem trgu ukradel zaklenjeno gorsko kolo znamke Schwinn ZDA rdeče in črne barve.
Pretočil iz traktorjev
Velenje, 24. novembra - V ponedeljek zjutraj so policisti obravnavali vlom v ograjenem območju bazne postaje na ugrezninskem območju v Prelogah. Neznanec je vlomil v rezervoarje na štirih traktorjih in delovnem stroju in vzel okoli 400 litrov dizel goriva.
Tatovi se pripravljajo na zimske razmere
Kar nekaj pnevmatik menjalo lastnika
Velenje, Šmartno ob Paki, 18. novembra - Pred poslovnimi prostori zasebnega podjetja v Šmartnem ob Paki je neznanec v torek vzel štiri rabljene pnevmatike Continental.
V četrtek je v skupni garaži na Kardeljevem trgu 1- 3, neznanec s tam parkiranega avta odmontiral vsa štiri platišča s pnevmatikami Goodyear. Vlomilec v garažo na Stantetovi, pa je na silo odprl kovinska drsna vrata in s tam parkiranega avtomobila odmontiral dve platišči s pnevmatikami Sava.
Ta ponedeljek, 24. novembra, okoli 23. ure, pa so policisti šli v podzemno garažo na Kardeljevem trgu 1 - 3. Občan jih je obvestil, da sta neznanca z avtomobila odmontirala dve platišči s pnevmatikama Sava Eskimo S3. Policisti za zdaj niso mogli drugega kot o tem obvestiti lastnika avtomobila.	■
Iz policijske
V banki se ni obnašal prav
Velenje, 18. novembra - V torek popoldan se je v poslovalnici Hypo banke na Šaleški cesti moški nedostojno vedel do uslužbenca. Posredovali so policisti, ki so mu za kršitev napisali plačilni nalog. Ga bo tudi poravnal pri njih?
Napadel najemnika
Topolšica, 18. novembra - V torek ponoči se je stanodajalec v stanovanjski hiši v Topolšici fizično lotil najemnika. Ker policistov ni čakal, bo plačilni nalog prejel po pošti.
Znanec naj bi ga
Velenje, 20. novembra - V četrtek ponoči je občan prijavil policistom, da ga je v lokalu Kristina napadel znanec. Telesnih poškodb mu ni povzročil, policisti pa okoliščine še preverjajo.
Opito in poškodovano odpeljali v bolnišnico
Velenje, 22. novembra - V soboto v jutranjih urah so v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje nudili zdravniško pomoč mlajši ženski. Od tam so jo zaradi poškodb prepeljali v bolnišnico. Policisti se z njo o tem, kje in kdo ji je poškodbe povzročil, zaradi močne opitosti niso mogli pogovoriti, kasneje so zvedeli, da jo je v lokalu Ritmo caffe napadel znanec. Okoliščine še preiskujejo.
Ne varnostnik ne policist mu nista bila kos
Velenje, 22. novembra - V soboto ponoči je pred vhodom v bar Max na Šaleški cesti razgrajal in se nedostojno vedel do varnostnikov vidno pijan moški. Preden so na kraj prišli policisti, so se z
njim ukvarjali že varnostniki. Ni pa se »dal« niti policistom, a ti so ga pridržali do streznitve. Plačilni nalog, ki so ga tudi napisali, pa bo najbrž tudi kar zajeten, saj so zaračunali štiri prekrške.
Zasegli avto
Zaradi kršenja cestnoprometnih predpisov so velenjski policisti v ponedeljek vozniku zasegli avto.
Vredno pohvale
V	sredo, 19. novembra, je uslužbenka Abanke policistom izročila bankovec, ki ga je pred bankomatom našla njihova stranka. Lastnik lahko bankovec prevzame na Policijski postaji Velenje.
V	petek, 21. novembra, pa je policistom občan izročil več sto evrskih bankovcev, ki jih je našel v reži bankomata v Mer-cator Centru v Velenju. Lastnika čakajo pri policistih.
Postanite naročnik
j
j 11
\
A
k
TgTmMiulEtiHiS Pokfičite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Naš čas, 11. 12. 2014, barve: CM K, stran 19
11. decembra 2014
«"^ÉAS
UTRIP
19
Škalski pionirji državni prvaki
Črenšovci, 21. novembra - Zadnji mesec je za gasilsko mladino minil v znamenju tekmovanj v kvizu. Začelo se je v Škalah, kjer je 8. novembra tekmovalo 37 ekip iz Gasilske zveze Šaleške doline, ki so se pomerile v teoretičnem gasilskem znanju in praktičnih vajah poznavanja gasilskega orodja in opreme. Najboljše tri ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je v Škalah potekalo teden dni kasneje. Minulo soboto pa so se mladi gasilci pomerili še na državnem tekmovanju. Tokrat je bilo tekmovanje v Črenšov-cih, GZ Šaleške doline pa so na njem zastopale štiri ekipe. Med 33 ekipami pionirjev so člani PGD Škale zasedli odlično 1. mesto, člani PGD Loko-vica pa so postali državni podprvaki. Med 33 ekipami mladincev je PGD Lokovica zasedla 12. mesto, med 31 ekipami pripravnikov pa ekipa istega gasilskega društva 9. mesto.
■ bš
Gasilci iz GZ Šaleška dolina so na državnem tekmovanju v kvizu dokazali, da gasilstvo
obvladajo tako teoretično kot praktično.
Zbirajo filmsko in video gradivo
Letos so se v Šoštanju več kot uspešno odvrteli že tretji Šoštanjski poletni filmski večeri (ŠPFV). Projekcije izbranih starih in novih filmov, videov in filmskih zapisov o Šaleški dolini so v organizaciji Muzeja usnjarstva na Slovenskem, enote Muzeja Velenje, in Studia Mozaik gledalce še posebej navdušili. Malce drugačen pristop, predvsem pa izbor in raznolikost filmov za različne generacije ter spremljajoče popestritve (razstava, degustacija, plesni in odrski nastop, povezovanje,
pogovor ...) je bilo tisto, kar je dodatno pritegnilo in dva večera napolnilo dvorano šoštanjskega kulturnega doma. Zato so se odločili, da filmske večere nadaljujejo v drugačni podobi in jih zastavijo tematsko, po sekcijah, povabijo zanimive goste, popestrijo s spremljajočimi aktivnostmi in zaokrožijo v celovit kulturno-filmski dogodek. Predvsem pa želijo spodbuditi občane, da v tem projektu sodelujejo tudi sami. Zato vabijo vse k ustvarjanju video zapisov in filmov o današnjem
času. Podob, zgodb, zanimivih ljudi in dogodkov, vrednih filmskega zapisa, je nešteto. Posnamete jih lahko tudi z mobilnimi telefoni, tablicami ... K ustvarjalnosti še posebej vabijo mlade, pa seveda šolske krožke, društva, zavode ... V Muzeju in Studiu Mozaik vam bodo pomagali pri njihovi pripravi za filmsko premiero na velikem platnu. Seveda pa so izjemno dragoceni tudi starejši filmski zapisi, ki jih morda imate. Zbiranje je časovno neomejeno. Za pripravo in predstavitev v naslednjem letu pa pričakujejo, da jih boste nekomu od zgoraj omenjenih oddali do 31. maja prihodnje leto.	■ Bojana Planina
Zgodilo se je ...
od 28. novembra do 4. decembra
-	28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje občinske uprave;
-	28. novembra 1974 so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramičnih ploščic;
-	po smrti šoštanjskega župana Bogdana Meniha je v Šoštanju 28. novembra 1999 potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana; v drugi krog sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopušar, ki je z zmago v drugem krogu postal župan Šoštanja;
-	29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom počitka za 50 oskrbovancev;
-	29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja nadvse
svečano odprli dom kulture;
-	29. novembra 1976 so v bolnišnici Topolšica predali namenu preurejeno zgradbo Planike;
-	1. decembra 1935 je v Šaleku umrl slovenski komponist, pevovod-ja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski;
-	2. decembra 1998 je umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju;
-	4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev; na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; na god sv. Barbare so že pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela
Tovarna Gorenje v Gorenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
prost dan, ki se je začel z mašo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Škalah (namesto orgel je pri maši igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri že bili oblečeni v slavnostne rudarske uniforme, in končal na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem; prazničen dan so v Velenju zaključili s plesom v Rakovem hotelu.; na zvonu škalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: »Sv. Jurij varuj škalske te župljane, in sv.
Barbara rudarje tebi vdane.«;
- 4. decembra 1994 so bile prve lokalne volitve v občinske svete in volitve županov; v občini Šoštanj je že v prvem krogu volitev za župana zmagal Bogdan Menih, v mestni občini Velenje sta se v drugi krog volitev za župana uvrstila Srečko Meh in Anton de Costa, v občini Šmartno ob Paki pa dr. Jože Robida in Ivo Rakun; v Velenju je v drugem krogu zmagal Srečko Meh, v Šmartnem ob Paki Ivo Rakun.
■ Damijan Kljajič

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
autoglinšeh
Stanko Glinšek, s.p.. Skale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si
Tel.: 03 891 30 30, GSM 041 776 059
Avtoličarstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice * Vulkanizerstvo * Nadomestno vozilo * Menjava stekel
DRQG£RU£.
f^UTY fc4RftJMÉRU€ \Ja/ORLD
iziemñajBeñajSarilñegj
107 8 letenje
m
oroskoo
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Počutili se boste, kot da ste padli v gnezdo med dvema ognjema. Malo bo bolelo, malo peklo, predvsem pri duši. Dobesedno grdo se boste obnašali do vseh okoli sebe, saj bo nepravo počutje vplivalo tudi na odnose z bližnjimi. S takšnim pristopom se boste zagotovo marsikomu zamerili, česar se trenutno še ne zavedate. Tudi čudni pogledi in molk vam ne bosta zadostno opozorilo. Vedeli boste le, da vreme In mrki, predvsem pa vse krajši dnevi, ne vplivajo dobro na vas. Utrujeni in brezvoljni boste predvsem proti večeru, sploh, če boste sami. Samoto pač vse slabše prenašate. Tudi zato, ker preveč razmišljate o njej in se ob
tem smilite sami sebi.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Vaše počutje bo v naslednjih dneh močno odvisno od vremena, čemur se boste čudili celo vi. Bolj kot ne vas ne bo spravljalo v dobro voljo. Partner bo vsak dan postajal bolj nestrpen, ker se vama še ni uspela uresničiti velika želja, pa čeprav sta se oba trudila. Zato majhni prepiri vse bolj pogosti. Ti vas bodo dodatno utrujali, prav bežali boste v osamo, ki jo tako In tako potrebujete. In to vedno bolj pogosto. Nekaj časa boste še tiho poslušali, tu in tam kaj odgovorili, potem pa vam bo čisto vsega zadosti. Ko vam bo prekipelo, boste kričali. Predvsem pa boste s svojim odzivom prestrašili ne le partnerja, ampak tudi prijatelje. Skrbelo jih bo za vas. A vam ne bo mar. Želeli si boste le, da bi končno lažje dihali, brez skrbi, kaj vam bo prinesel naslednji dna.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Razganjalo vas bo tako od energije kot od volje do dela. Žal boste med redkimi, zato zna biti to naporno za vašo okolico. Polni boste tudi novih idej, uspešno izpeljane pa vam bodo tudi vračale energijo in veselje. Spoznali boste, da vas imajo nekateri za nevarne, sploh, ker sami nimajo ne idej ne volje in ne želje, da bi delali toliko kot vi. Pazite se tistih, ki vamodkrito zavidajo, pa tudi tistih, ki za zdaj še molčijo, a veste, da jih vaše početje moti. Doma pa se lahko sprostite. Partner vas bo razvajal in oboževal. Ne le, da mu boste hvaležni, vračali mu boste dvojno. In ja, mnogi vam bodo zavidali tudi vajino srečo. Kot da ste zadnje čase obdani s povsem napačnimi ljudmi, kajne? Le zakaj je tako. Odgovora ne bo lahko poiskati.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Po dolgem času ste bili veliko doma, na toplem, kar vam je celo zelo odgovarjalo. Tudi zato, ker veste, da se bliža veseli december, ki bo letos poln zabav in druženj. Če se boste le odločili, da se odzovete vabilom nanje. Tik pred zdajci si zadnje čase vse prevečkrat premislite, zato vas mnogi nimajo več za zanesljivega. Vam pa je vseeno. Odločili ste se, da boste živeli tako kot paše vam in ne tako, kot od vas pričakujejo. To bo veljalo tudi za partnerja, ki tega res ne bo vesel. Ukvarjali se boste predvsem z delom, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja, ampak le vaše fizične sposobnosti. Glava bo polna težkih misli, zato bo to vaš ventil do sprostitve. In to uspešen.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Približuje se obdobje, ki zna biti precej naporno tudi za vas. Intega se že vnaprej bojite. Tolažili se boste na različne načine, še največkrat s tem, da se boste kmalu lahko več ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. V pozitivnem smislu, saj boste po dolgem času zase naredili veliko več. Načrtno in premišljeno. In to kljub pomanjkanju časa, kar boi za vas uspeh več. Dokazali boste, da še vedno velja rek, kjer je volja, je tudi pot. Rezultati vam bodo dali nov polet in željo po še več in še bolje. Kar pa sploh ne bo slabo. Počutje bo za ta letni čas, ko vsi okoli vas tarnajo nad kratkimi dnevi in pomanjkanjem energije, odlično. Tudi virusi vam ne bodo mogli do živega.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Bolj, ko bo zunaj mrzlo, bolj, ko bo dišalo po snegu, bolj si boste želeli, da jesen in zima čim prej mineta. V naslednjih dneh pa se vam bo kar nekajkrat, poleg mraza v dušo naselila otožnost. Še sami ne boste vedeli, kaj je pravi vzrok zanjo, a tako bo. Sreča je, da imate tako dobre prijatelje in družinske člane, ki vas znajo razvedriti in vam tudi vrniti voljo do življenja. Tudi tokrat bo tako. Že ob koncu tedna boste pozabili na težave. Tudi zato, ker se boste nagradili z darilom, o katerem ste dolgo sanjali. Čeprav ob nakupu ne boste brez slabe vesti, vam bo prinesel veliko veselja. Čeprav boste morali zaradi tega pri drugih stvareh zatiskati pas, boste zadovoljni. S sabo in svojimi odločitvami. Zdravje bo dobro, majhne težave bodo hitro izzvenele.
Zdelo se vam bo, da se s partnerjem oddaljujeta, pa še sami ne boste vedeli, zakaj. Morda je vzrok tudi v vas, čeprav tega nočete videti. Lahko, da ste prezahtevni, zato se je začel umikati v svoj svet in bežati od obveznosti, ki mu jih nalagate. Teh pa je bilo v zadnjem času več kot po navadi. Poskusite s prijaznostjo in hudomušnostjo rešiti rahlo načeto zvezo, saj se bo sicer kriza v naslednjih tednih močno poglabljala. Sploh, ker bosta oba še nekaj dni zelo malo doma. Dela boste imeli ogromno, še več pa bo slabe volje, ki jo bodo povzročali tisti, ki svojega dela ne bodo opravili do dogovorjenega dne. Zdravje? Bleščeče ne bo, slabo pa tudi ne. Isto velja tudi za finance.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
November se hitra izteka, kar pomeni, da se bliža čas veselja In veselega pričakovanja. Tega pa letos sploh še ne čutite. Toliko dela boste imeli, da ne boste okoli sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko, če bi bolje odprli oči in si vzeli več časa za svet okoli vas, spoznali z nekom, ki bi vam lahko v življenju še veliko pomagal. Tako pa je veliko vprašanje, če boste v naslednjih dneh, tudi, ko bo gneča preteklost, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. Med njimi so predvsem vaši najbližji, ki si včasih sploh ne upajo več poseči v vaše življenje. Ob tem pa jih močno skrbi, da ne boste pregoreli. Pomirili jih boste le, če se boste spremenili. Začnite takoj.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Spet se bo izkazalo, da Imate prav, ker se največkrat zanašate le nase. VI boste svoje delo korektno opravili, nasprotna stran pa ne bo pokazala nobenega navdušenja. Še manj, sploh ne bo odziva nanj. Čeprav veste, da se ljudje tako pogosto obnašajo, vas bo tokrat to močno jezilo. Bolj kot sicer. Reševalo vas bo to, da si boste vsaj zvečer znali vzeti čas zase In za svoje telo, s tem pa se bo umirila tudi duša. Nič vam ne bo pretežko, edina težava zna biti manjša zdravstvena težava, ki jo boste končno odpravili v nekaj naslednjih dneh. Muči vas že nekaj tednov, a ko bo odpadla skrb, da gre za kaj hujšega, bo hitro bolje. Partner vam v soboto pripravlja lepo presenečenje. Prijatelji tudi. Pokažite jim, da znate ceniti njihov trud.
Kozorog od 22. 2. do 20.
Največ skrbi vam bodo v naslednjih dneh povzročale finance. Denarja, ki ga pričakujete že nekaj časa, še vedno ne bo od nikjer. Vsaka napakica na finančnem področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Predvsem pa ne verjemite več obljubam dolžnika in ne zapravljajte, dokler denar ne bo v vaših rokah. Sicer se zna zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi. Naj vam bo to tudi dober nauk za prihodnost. Marsikdo bo o težavah molčal, nekateri pa se boste zaupali partnerju. Ta bo imel popolno razumevanje za vas. In skupaj bosta našla tudi pot iz nastale situacije. Čeprav se bo zdelo slabo, vaju bo to tudi povezalo. Ker je v slabem vedno nekaj dobrega.
Vodnar od 21. do 19.
Sploh ne boste vedeli, kaj se zadnje čase dogaja z vami. Nemirni boste, v vas se bo naselil neprijeten občutek živčnosti, ki se ga ne boste znali otresti. Spoznali boste tudi, kako dolge so lahko noči. Čeprav slutite, kaj delate narobe, pot iz osebnega pekla ne bo lahka. Poskusite si pomagati s povsem naravnimi metodami, če ne bo šlo, pa nikar ne oklevajte z obiskom pri zdravniku. Še bolj pa vam bo pomagal popoln odklop v času, ki ga ne boste preživljali v službi, saj vam ta ne pomeni več tako velikega izziva, kot vam ga je. Skorajda vam gre že na živce in v tem je lahko tudi vzrok vseh težav. Najslabše, kar lahko naredite, je popolna pasivnost. Ta bi vas znala potegniti v malodušnost. Sonce bo sijalo na finančnem področju. Ostalo vam bo več kot ste računali.
Ribi od 20. do 20.
V naslednjih dneh boste res lahko zadovoljni sami s sabo, saj bo odziv na vaše delo več kot pozitiven. To vas bo celo malo presenetilo. Pohvale boste deležni tudi od tistih, ki jim gredo lepe besede težko iz jezika. Tega boste toliko bolj veseli, ker bo to dokaz več, da vam je res uspelo. A s tem ne boste dobili volje, da se takoj lotite novega projekta. Želeli si boste počitka. In odklopa. In ljudi, ki jih imate radi in vamto čustvo vračajo. Ni jih prav veliko, so pa tisti toliko več vredni. O nekom, ki vam je že dolgo blizu, boste v soboto dobili povsem drugačno sliko. K sreči še pravi čas, da ne boste naredili velike napake. Družina bo tudi zaradi tega prihodnji teden vaš varen pristan, ki vam bo pomenil vse na svetu. Partner ne bo imel nič proti.
Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 18
20
TV SPORED
«"^ÉAS
27. novembra 2014
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
27. novembra	1	28. novembra	1	29. novembra	1	30. novembra	1	1. decembra	1	2. decembra	1	3. decembra
TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT tvsloT TVSLOT TVSLOT
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Turbulenca
11.05	Odprta knjiga: Koran
12.00	O živalih in ljudeh, tv Maribor
12.25	Na vrtu
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito, ponov.
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Ljudje podeželja: Ko veš kaj ješ,
dok. ser.
15.55	Sončni mlin, ris.
16.00	Pim in Pom, ris.
16.05	Vse o Rozi, ris.
16.20	Firbcologi, odd. za otroke
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Ugriznimo znanost
17.55	Osmi dan
18.30	Infodrom
18.35	Živalski čira čara, ris.
18.40	Bacek Jon, ris,
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.25	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet
00.30	Ugriznimo znanost, odd. o znan.
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
TV SLO ^
06.00	Otroški kanal
07.00	Otroški program
sledi	Kanopki, ris.
07.05	Luka, reševalni čoln, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Pipi in Melkijad, ris.
07.20	Viki Vjak, ris.
07.25	Žanov svet, ris.
07.35	Pujsa Pepa, ris.
07.40	Medvedek, ris.
07.45	Svet živali, ris.
07.50	Pim in Pom, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Male sive celice, tv kviz
08.45	Infodrom
09.00	Zabavni kanal
10.45	Dobro jutro
13.15	Točka, glasb. odd.
14.50	Posebna ponudba
15.25	Evropski magazin
15.40	Točka preloma
16.20	Ljudje in zemlja, tv Maribor
17.20	Mostovi Hidak
17.50	Zgodovina sveta, 6/8
18.45	Žrebanje Deteljice
18.55	Nogomet, evrop. liga, Rijeka :
Standard, prenos z Reke
20.55	Sodobna družina (III.), 7/24
21.20	Clara, koprod. film
23.05	Točka, glasb. odd.
23.55	Zabavni kanal
06.05 Odmevi
06.55 Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35 Ugriznimo znanost
11.05 Prava ideja!
11.55 Sveto in svet
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Ljudje podeželja: Lisin mlin
15.55 Mali kralj, ris.
16.00	Vipo, ris.
16.15 Kapitan Sabljezobi, vladar
sedmih morij, 9/26
17.00	Poročila, vreme, šport 17.25 Slovenski magazin
17.50	Ljudje podeželja: Oscipek,
18.00 Izjemne dogod. Sama Foxa, 26/26 18.25 Infodrom 18.35 Mili in Moli, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Med valovi, tv Koper 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal 07.00 Kanopki, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Pipi in Melkijad, ris. 07.20 Viki Vijak, ris. 07.25 Žanov svet, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Medvedek, ris. 07.45 Svet živali, ris. 07.50 Pim in Pom, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Firbcologi, odd. za otroke 08.25 Infodrom, ponov. 08.35 Impro tv: Violeta Tomič in
Marjan Šarec 09.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd. 13.55 Osmi dan
14.25 Pogovor o Vitomilu Zupanu,
dok. portret 15.15 Pričevalci: Tone Mlakar 17.40 Mostovi Hidak 18.15 Nogomet: vrhunci evrop. lige 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 Pod streli - novinarji v vojnah,
dok. odd. 20.55 Zavod za zaposlovanje, 4/6 21.20 Popravljena krivica, 6/6 22.10 Lovci, šved. film 00.00 Lovci 2, šved. film 02.05 Točka, glasb. odd. 02.55 Zabavni kanal
06.00	Kultua
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz Školjke: Bine
07.20	Vetrnica: Se plazim kot polž
07.25	Pozabljeni igrači, ris.
07.35	Hura za Hopka, ris. nan.
08.00	Studio Kriškraš: Mumija
08.25	Ribič Pepe, ponov.
08.45	Firbcologi: O kolcanju
09.15	Male sive celice, kviz
09.55	Infodrom
10.10	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 26/26
10.50	Razkrivanje preteklosti, 10/12
11.25	Zgodovina sveta: Doba
plenjenja, 5/8
12.15	Avtomobilnost, ponov.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Tednik
14.25	Prava ideja!
14.50	Med valovi, tv Koper
15.20	Sladkorčki, film o sladkorni
bolezni tipa 1
15.55	Vodni krog Bleda, dok. odd.
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Zgodovina sveta, 7/8
18.30	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moja Slovenija, družinski kviz
21.40	Kupčija, am. film
23.10	Poročila, vreme, šport
23.45	Skrivnost jezera, 2/6
00.45	Ozare
00.50	Dnevnik, ponov.
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO T
07.30 Tarča 09.35 Slovenski utrinki 10.10 Osmi dan 10.40 Umetnost igre: Portret Vlada Novaka, dobitnika Borštnikovega prstana za življenjsko delo 11.15 Polnočni klub: Življenje z
razvajencem 12.30 Klic dobrote, posn. 14.30 Alp. smuč., magazin 15.00 Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov.
15.55 Nogomet, prva liga, Celje :
Zavrč, prenos iz Celja 17.50 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja
19.25 Alp. smuč., sp, smuk (M),
prenos iz Louisa 20.55 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2.
vožnja 21.45 Aritmija
22.15 Aritmični koncert - T.M.S. crew 23.20 Bleščica, odd. o modi 23.50 Med valovi 00.20 Zabavni kanal
02.55 Zabavni kanal
Zabavni kanal
nan pop	ijljij
|	J	07.00 Oto čira čara
h /an oii 7 nam riQ	mm i/___isi.: ■
i 06.00 Zapleši z nami, ris.
06.15	Mini Looney tunes, ris.
06.40	Balonar Oskar, ris.
06.55	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
07.20	Lepo je biti sosed, nan.
08.15	Queen Latifah show, am. ser.
09.10	Tv prodaja
09.25	Barva strasti, meh. nan.
10.20	Tv prodaja
10.25	Sila, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Vrtinec življenja, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Kosti, nan.
13.55	Lepo je biti sosed, nan.
14.50	Queen Latifah show, am. ser.
15.45	Barva strasti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.20	Epilog
22.20	24ur zvečer
22.50	Kosti, nan.
23.45	Rizzoli in Isles, nan.
00.35	Na robu znanosti, nan
01.25	24ur, ponov.
02.25	Zvoki noči
©
Zapleši z nami, ris.
06.15	Mini Looney tunes, ris.
06.40	Balonar Oskar, ris.
06.55	Skrivnosti Silvestra in
Tweetyja, ris.
07.20	Lepo je biti sosed, nan.
08.15	Queen Latifah show, am. ser.
09.10	Tv prodaja
09.25	Barva strasti, nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Sila, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Vrtinec življenja, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Kosti, nan.
13.55	Lepo je biti sosed, nan.
14.50	Queen Latifah show, am. ser.
15.45	Barva strasti, nan.
16.45	Sila, nan.
1 7.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nad. nan.
17.55	Vrtinec življenja, meh. nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.20	24urzvečer
21.50	Bolje ne bo nikoli, am. film
23.15	Eurojackpot
23.20	Bolje ne bo nikoli, nad. filma
00.30	Še malo ženske vzgoje, am. film
02.10	24ur, ponov.
03.05	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Pop corn: Dadi Daz, Aleksander Mežek
11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00 Videospot dneva
12.05 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Čas za nas
18.40 Regionalne novice
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05 Videospot dneva
19.10 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Naj viža: Okrogli muzikanti, ans.
Mladi godci 21.15 Regionalne novice 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila
©
09.00 Dobro jutro, informativna
07.00	Oto čira čara
07.01	Kopalčki, ris. 07.15	Meteor, ris. 07.30	Smrkci, ris. 07.45	Čebelica Maja, ris. 08.00	Wendy, ris. 08.25	Ninja želve, ris.
08.50	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
09.15	Winx klub, ris.
09.40	Pravljična šola, ris.
09.45	Tenkai vitezi, ris.
10.10	Gormiti 3D, ris.
10.35	Tv prodaja
10.50	Moj očka, tabornik, am. film
12.25	Tv prodaja
12.40	Downton Abbey, ang. nan.
14.00	Gospa Eastwood z družbo, am. ser.
14.30	Slovenija ima talent, ponov.
16.25	Nebeška vrata, am. film
18.20	Gorazdova slaščičarna
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.20	Tisoč besed, am. film
23.05	Moja nova pištola, am. film
01.00	Zaveza molka, am. film
02.40	24ur, ponov.
03.40	Zvoki noči
09.40
10.30	Oglasi
10.35	Naj viža: Okrogli muzikanti, ans.
Mladi godci
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.10	Videospot dneva
12.15	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mis maš
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Mura Raba TV
19.25	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice: z
avtoštopom po Evropi
21.00	Regionalne novice
21.05	Iz našega arhiva: Ljubljana po Londonu - Koncert A. Mežka
22.25	Iz oddaje Dobro jutro
23.55	Videospot dneva
00.00	Videostrani, obvestila
10.00
8.55 Napovedujemo
"'5 maš: Kavčnikova domačija Ustvarjalne iskrice (95): Miklavžev krožnik Oglasi
10.05 Popotniške razglednice: Jordanija
11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30 Videospot dneva
11.35 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Čas za nas: Zimovanje RJZ
18.40 Mura Raba TV
19.10 Videospot dneva
19.15 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 2252. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.35 Kultura, informativna oddaja 20.40 Koncert Dražena Zečiča 21.40 Aktualno: Kaj je HOSPIC? 22.40 Jutranji pogovori 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
Ljudje in zemlja, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport
07.00	Živ žav
sledi	Mali kralj, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Viki Vijak: Spanec
07.20	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.30	Vse o Rozi, ris.
07.35	Živalski čira čara, ris.
07.40	Minuta v muzeju, ris.
07.45	Larina zvezdica, ris.
07.55	Svetovalka Hana, ris.
08.05	Vesela kmetija, ris.
08.10	Mucika, ris.
08.20	Mili in Moli, ris.
08.35	Oblakov kruhek, ris.
08.45	Adi v človeškem telesu, ris.
08.50	Zoran in Žarko, ris.
09.00	Olivija, ris.
09.10	Knjiga o džungli: V pasti, ris.
09.20	Timoteihodi v šolo, ris. nan.
09.45	Pim in Pom, ris.
09.50	Minuta v muzeju
09.55	Tabaluga, ris. nan.
10.20	Danov Dinosvet, 9/26
10.45	Z nitjo povezane, etnološki film
o idrijski čipki
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha 12.00 13.00
13.25	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
14.55	Ljudje podeželja: Oscipek, 4/11
15.15	Niagara, am. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Nedeljsko popoldne z Ulo
18.35	Eko utrinki
18.40	Mucika, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Naš vsakdanji kruhek, 8/18
20.25	Doktor Martin, 8/8
21.25	Intervju
22.15	Drugo življenje macesna, dok. odd.
22.45	Poročila, vreme, šport
23.10	Zakaj demokracija?: Opazujemo
vas - Egipt, dok. odd.
00.05	Slovenski magazin
00.30	Dnevnik, ponov.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
TV SLO ®
08.05 Globus
09.00 Slovenski magazin
09.30 Turbulenca: Kaj se zgodi, ko se
upokojimo? 10.00 Ugriznimo znanost 10.40 Rad igram nogomet 11.15 Glasbena matineja: Slavnostni koncert ob 70-letnici Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel Ajdovščina 13.10 Avtomobilnost 14.05 Avtomobilnost, ponov. 14.05 Konjeništvo, preskakovanje
zaprek, prenos iz Celja 15.25 Biatlon, sp, otvoritev sezone, mešane štafete, prenos iz Oestersunda 17.00 Športni izziv, ponov. 17.30 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja,
prenos iz Aspna 18.55 Alp. smuč., sp, SVSL (M),
prenos iz Lake Louisa 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja,
prenos iz Aspna 21.45 Ruski oporečnik, dok. odd. 23.00 Nad mestom se dani, igrani film 23.30 Aritmija, ponov. 00.00 Aritmični koncert - T.M.S. crew,
ponov. 01.00 Zabavni kanal
06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha: Jezuiti 11.10 Pogled na ... Jožef Tominc: portret očeta, dok. odd. Ljudje in zemlja, tv Koper Dnevnik, vreme, šport
12
13.00
13.35 Polnočni klub: Življenje z
15.0
razvajencem Poročila
15.10 Dober dan, Koroška 15.45
podeželja: Na planini Zaprikraj, dok. ser. 15.55 Tabaluga, ris. nan. 16.20 Studio Kriškraš: Mumija 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Duhovni utrip 17.40 Odprta knjiga: Mahmud Darviš:
Opisovanje oblakov 18.00 Podoba podobe: 65 let
Posavskega muzeja Brežice 18.30 Infodrom 18.40 Pujsek Bibi, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi
23.05 Podoba podobe: 65 let
Posavskega muzeja Brežice 23.30 Slovenska jazz scena: Jazz Club
Gajo quintet 00.15 Duhovni utrip, ponov. 00.30 Dnevnik, ponov. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Trčendol: Ferdo v vodnjaku, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Pipi in Melkijad, ris.
07.20	Viki Vijak, ris.
07.25	Žanov svet, ris.
07.35	Pujsa Pepa, ris.
07.40	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Pim in Pom, ris.
08.00	Živalski čira čara, ris.
08.05	Infodrom
08.15	Med štirimi stenami, dok. film
08.30	Kaj pa ti misliš?, pog. o dok.
filmu
08.35	Enajsta šola
09.00	Zabavni kanal
11.00	Dobro jutro
13.15	Točka, glasb. odd.
14.45	Med valovi
15.30	Intervju
16.30	Dober dan, Koroška
17.10	Slovenci po svetu
17.40	Prava ideja!
18.10	Pod streli - novinarji v vojnah,
dok. odd.
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	25 let akcije Sever, prenos
21.00	Dediščina Evrope, 5/6
21.50	Čisto tako, samo drugače, nem. film
23.30	Odprta knjiga, ponov.
23.50	Točka, glasb. odd.
0.40	Zabavni kanal
07.00
07.01 07.15 07.30 07.45
08.55 09.15 09.20 09.45 10.15 10.30 12.15 12.30 13.50
14.20 16.15 18.00 18.55 19.00 20.00 22.00
pop pop
nTn a;™ ¿u™	____■ ......
OTO čira čara Kopalčki, ris. Meteor, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Legende Chima, ris. Ninja želve, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Pravljična šola, ris. Tenkai vitezi, ris. Gormiti 3D, ris. Tv prodaja
Zahvalni dan z družino, am. film Tv prodaja
Downton Abbey, nan. Gospa Eastwood z družbo, am. ser.
Romanca ob jezeru, am. film Princ in jaz 4, am. film Gostilna išče šefa 24ur vreme 24ur
Slovenija ima talent Norčije z Dickom in Jane, am.
Drobižki, ris.
06.05	Hobonavti, ris.
06.15	Mini Looney tunes, ris.
06.40	Legende Chime, ris.
07.05	Ročne spretnosti z g.
Mojstrovalcem, ang. ser.
07.25	Lepo je biti sosed, nan.
08.20	Queen Latifah show, am. ser.
08.15	Tv prodaja
09.30	Barva strasti, nan.
10.30	Tv prodaja
10.45	Sila, nan.
11.40	Tv prodaja
11.55	Vrtinec življenja, nan.
12.50	Tv prodaja
13.05	Norčije z Dickom in Jane, am.
23.45 Zapleši z menoj, am. film 02.05 24ur, ponov. 03.05 Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kavčnikova domačija 09.40 2251. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek
10.20 2252. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Župan z vami: Franc Zdolšek,
župan Občine Laško 12.00 Iz našega arhiva: Ljubljana po Londonu - Koncert A. Mežka 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Videostrani,
obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Europa Direct 18.40 Ustvarjalne iskrice: stojalo za svinčnike (94): Obroč za lase 19.00 Pop corn: Dadi Daz, Aleksander
Mežek 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: Okrogli muzikanti, ans
Mladi godci 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu 21.50 Dotiki gora: Savica 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila
14.50 15.45 16.45 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00
21.50 22.45 23.15 00.10 01.00 01.50 02.50
Queen Latifah show, am. ser. Barva strasti, nan. Sila, nan. 24ÜR popoldne Sila, nan.
Vrtinec življenja, nan. 24ur vreme 24ur
Gostilna išče šefa, veliki finale v živo
Gasilci v Chicagu, nan. 24ur zvečer Kosti, nan. Rizzoli in Isles, nan. Na robu znanosti, nan. 24ur, pon. Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2252. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Zobotehnik,
zobozdravnik 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Branko Petre,
župan Občine Vojnik 21.00 Regionalne novice 21.05 Graška gora poje in igra - 1. del 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 22.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Duhovni utrip
10.55	Z nitjo povezane, etnološki film
o idrijski čipki
11.50	City folk: Barcelona
12.20	Podoba podobe
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha: Jezuiti
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Eko utrinki
16.00	Musti, ris.
16.05	Viki Vijak, ris.
16.15	Maks in Rubi, ris.
16.25	Ribič Pepe
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Globus
18.30	Infodrom
18.40	Olivija, ris.
18.45	Luka, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pokličite babico, 1/10
20.50	Pariz, prestolnica plesa, dok. odd.
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus, ponov.
23.35	Pričevalci: Peter Komovec
01.55	Posebna ponudba
02.20	Dnevnik, ponov.
03.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.35	Infokanal
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Posebna ponudba, izob. odd.
11.00	Osmi dan
11.55	Pariz - prestolnica plesa, dok. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Ljudje podeželja: Bioregija
Ramsau
15.00	Veliki malčki, ris.
16.05	Male sive celice, tv kviz
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Točka preloma
18.30	Infodrom
18.40	Oblakov kruhek, ris.
18.45	Minuta v muzeju, ponov.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Zapelji me, slovenski film
21.30	Od električarja z ljubeznijo,
igrani film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Točka preloma
23.35	Turbulenca, svet. odd.
00.05	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Infokanal
TV SLO T TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Otroški program
sledi	Kanopki, ris. 07.05 Trčendol, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Pipi in Melkijad, ris.
07.20	Viki Vijak, ris. 07.25 Žanov svet, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris.
07.40	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris. 07.55 Pim in Pom, ris
08.00	Živalski čira čara, ris. 08.05 Studio Kriškraš, ponov.
08.30	Zgodbe iz školjke: Bine
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni kanal
11.30	Dobro jutro 14.25 Točka, glasb. odd.
15.30	Bleščica, odd. o modi 16.05 Glasnik, tv Maribor 16.35 Mostovi Hidak 17.25 Moja Slovenija, družinski kviz
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Odkrito
20.50	Avtomobilnost
21.20	Angele in Tony, franc. film
23.40	Glasbeni večer
23.10	Točka, glasb. odd.
00.00	Zabavni kanal
06.00 Otroški program sledi Kanopki, ris. 07.05 Trčendol, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Pipi in Melkijad, ris. 07.20 Viki Vijak, ris. 07.25 Žanov svet, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Medvedek, ris. 07.50 Svet živali, ris. 07.55 Pim in Pom, ris. 08.00 Živalski čira čara, ris. 08.05 Ribič Pepe 08.20 Sejalci svetlobe: Kolo 08.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.40 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Nedeljsko popoldne z Ulo 14.10 Evropski magazin 14. 25 Rad imam nogomet 14.55 Plavanje, sp, prenos iz Dohe 17.45 Biatlon, sp, posmazeno (M),
vključ. v prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Nogomet, evrop. vrhunci 21.20 Bleščica, odd. o modi 21.50 Oda prešernu, slov. film 23.35 Točka, glasb. odd. 00.20 Zabavni kanal
pop pop
06.05 06.15 06.40
07.05
07.25 08.20 09.15 09.30 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 13.55 14.50 15.45 16.45 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.05 22.55 23.25 00.20 01.10 02.00
Drobižki, ris. Hobonavti, ris. Mini Looney tunes, ris. Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
Ročne spretnosti z g. Mojstrovalcem, ang. ser. Lepo je biti sosed, nan. Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Sila, nan. Tv prodaja
Vrtinec življenja, nan. Tv prodaja Kosti, nan.
Lepo je biti sosed, nan. Queen Latifah show, am. ser. Barva strasti, meh. nan. Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nad. nan. Vrtinec življenja, nan. 24ur vreme 24ur
Preverjeno
Skrivnosti mojih žensk, am. film
24ur zvečer
Kosti, nan.
Rizzoli in Isles, nan.
Na robu znanosti, nan.
24ur, ponov.
Zvoki noči
Drobižki, ris.
06.05	Hobonavti, ris.
06.15	Mini Looney tunes, ris.
06.40	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
07.05	Ročne spretnosti g.
Mojstrovalca, ang. ser.
07.25	Lepo je biti sosed, nan.
08.15	Queen Latifah show, am. ser.
09.10	Tv prodaja
09.25	Barva strasti, meh. nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Sila, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Vrtinec življenja, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Kosti, nan.
13.55	Lepo je biti sosed, nan.
14.50	Queen Latifah show, am. ser.
15.45	Barva strasti, meh. nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nad.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Špangleščina, am. film
22.25	24ur zvečer
22.55	Kosti, nan.
23.50	Seznam strank, nan.
00.40	Na robu znanosti, am. nan.
01.30	24ur, ponov.
02.30	Zvoki noči
©
.55 Napovedujemo Î.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Oglasi
10.35 Župan z vami: Branko Petre,
župan Občine Vojnik 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka:
barvita jesen 18.40 Oglasi
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2253. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.35 Kultura, informativna oddaja 20.40 Športni torek 20.45 Svetovalna oddaja 21.10 Graška gora poje in igra - 2. del
22.20 Iz oddaje dobro jutro 23.50 Videospotdneva 23.55 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35 2253. VTV magazin, regionalni
- informativni program
11.10	Kultura, informativna oddaja 11.15 Športni torek 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Svetovalna oddaja 12.15 Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (96): beležka
Kdo praznuje
18.20	Žogarija (7) 18.45 Regionalne novice
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Aktualno
21.00	Regionalne novice 21.05 Pop corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 21
27. novembra 2014
""^ÉAS
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
ZELEZNIKAR, Zoran: Spregledano poslanstvo spolnosti
od - Odrasli / 17 - Etika
Avtor Zoran Železnikar nam je tokrat postregel s knjigo, ki buri duhove. Sooči nas s spoznanjem, da je naše znanje o spolnosti in z njo povezanih pojavih zelo pomanjkljivo. Predstavlja nam spolnost kot energijo, s katero razpolagamo, a je zaradi nepoznavanja ne znamo izkoristiti sebi v prid in ravnamo z njo zelo neodgovorno. Ustrezna spolnost je najboljši način za zdravljenje telesa, zagotavljanje njegove vitalnosti in naš psiho-fizični razvoj. Spolni odnos, nekoč veličastno dejanje, namenjeno doseganju telesno-duhovnega blagostanja in napredka, je po spolnem padcu postal zgolj dejanje za potešitev spolne sle in razplod po živalskem vzoru. Takšna spolna praksa se nam zdi popolnoma normalna, čeprav zaradi nje plačujemo visok davek. V knjigi je predstavljen namen prave spolnosti to, da se moški in ženska v spolnem aktu v žaru spolnega ognja prerodita in z visokimi frekvencami spolne energije z radostjo in ljubeznijo napolnita sleherno celico njunih teles. Ko se naučimo spolni ogenj obvladovati z ljubeznijo, lahko z njim ustvarjamo prave čudeže.
CHASE, Emma: Ujeta v mrežo
od - Odrasli / 312-311.2 -Družbeni romani
Zgodba te pritegne, saj jo pripoveduje moški in to ne katerikoli moški, temveč bogat, samovšečen ženskar, ki živi le za posle in seks. V svojem pripovedovanju ne skopari s pikantnimi podrobnostmi in pikrimi pripombami, ki jih iskreno posreduje bralcem.
opomnik na to, da imamo štedilnik, ponev, nož, pečico, palični mešalnik, kuhalnico in sploh skoraj vsa orodja za preprosto in okusno kuharijo po navadi že čisto pri roki, le zgrabiti jih je treba in z njimi pripraviti nekaj dobrega. In si za vse vzeti tudi čas. Kot mnogi pravijo, zna samo Napotnik v kuharijo zamotat življenjske modrosti.
PODGORŠEK, Mojiceja: Tačka in čuden dan
ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji
Tačka je mala zajčica, ki se prebudi v dan, za katerega bi lahko rekli, da ni običajen. Je zelo čuden. Najprej se nanjo razjezita mama in oče, zaradi razbitega kozarca in ker ni nabrala regrata. Kasneje se skrega še s prijateljico Repko. Zajčica je zelo žalostna in misli, da je nihče ne mara. Vsa obupana tava po gozdu, kjer sreča različne živali. Najprej veverico, ki potrebuje pomoč, ta pa ji podari objem, nato ježa, ki ji pove, da jo ima rad in polha, ki jo poljubi. Vsi so ji naklonili tudi prijazne besede in Tačka kmalu ugotovi, da dan sploh ni tako slab. Tudi sama steče domov, kjer svoji družini in
Ampak Drewu se vse postavi na glavo, ko spozna zapeljivo lepotico, za katero se izkaže, da je nova poslovna partnerica v njihovem podjetju. Žal pa Katherine ni mar za njegovo očarljivost in postavljanje, zoperstavi se mu pri vseh poslovnih izzivih, kar Drewa še bolj podžiga. Ponoči mu njena postava buri duhove, zaradi katerih ne more spati, čez dan pa mu njena pamet »kravžlja« živce. Vse se zaplete, ko se Katherine razide s svojim dolgoletnim zaročencem in postane prosta za Drewa. Jo bo izkoristil in bo postala ena izmed črtic v njegovi beležki ali bo osvojila njegovo srce? Vprašanje vsega pa je, kaj je ubogega moškega spravilo v posteljo? Gripa ali zanimiva spoznanja ...
NAPOTNIK, Boštjan: Orodjarna
od - Odrasli / 641 - Priprava jedi
"Optimisti imajo v rokavu vedno spravljeno domislico ali dve, s katero te znajo prepričati, da je vse skupaj čisto okej in da je vsaka, še tako zoprna, grenka ali kisla stvar za nekaj dobra."
To je ena izmed mnogih misli, ki spremljajo vrhunske recepte v knjigi Orodjarna. Knjiga je nadaljevanje predhodne kuharice za moške, v kateri avtor ponuja na vse strani sveta segajoč izbor receptov tako za znane jedi, kot so tatarski biftek, goveji karpačo ali idrijski žlikrofi, seveda po njegovo, kot tudi za čisto svoje recepture, številne s samosvojimi imeni, kot so na primer bli-žnjična rižota, pomfri, goveji 16.30, jag-jog in čoko šmorn, kar vse dobesedno pričara v svoji vse prej kot razkošni kuhinji. Sicer pa si je knjigo bolj kot zbirko receptov z duhovitimi komentarji vred zamislil kot
prijateljem sporoči, da jih ima rada. Zgodba naše male bralce uči, da se je o težavah potrebno pogovarjati in da se da s prijazno besedo, objemom, poljubom rešiti marsikaj. Dan pa tudi ni več tako čuden. »Ljubezen se vedno zadržuje nekje v bližini in samo čaka, da jo povabimo v goste.«
DUNCAN, Isadora: Moje življenje
od - Odrasli / 929 - Biografije
Avtobiografija Isadore Duncan je izpoved, v kateri brez predsodkov opisuje tako svoje najlepše, kot tudi najtežje trenutke svojega življenja. Pripoved je zelo osebna in morda tudi zato še danes izjemno živa, zajame pa celoten lok od otroštva do dvajsetih let prejšnjega stoletja. Na čuten in svojevrsten način nam predstavlja svoj ples, ki je tudi glavna sestavina njenega življenja. Vanj se je zaljubila že kot deklica, ki je vedno in povsod rada plesala. Živela je v umetniški in obubožani družini brez očeta, ki jo je podpirala in spremljala na njeni poti. Imela je razburljivo in pestro življenje z mnogimi vzponi in padci, ki so ji vedno dali nov zagon za ustvarjanje in delo. Družina se je iz Amerike preselila v London, kjer se je Isadora seznanila s starogrško umetnostjo. Ta je pomembno vplivala na njen plesni slog, zgrajen na samosvoji teoriji gibanja, njeni zaščitni znaki pa so postali tunika, bose noge in preproste modre zavese kot scenska kulisa. Sprva se je le stežka prebijala, potem pa s svojimi nastopi po Evropi in kasneje v Sovjetski zvezi vse bolj osvajala strokovno in laično občinstvo, dokler se ni zavihtela v sam svetovni vrh. Prijateljevala je s številnimi znanimi umetniki. Rodila je tudi tri otroke, vendar so vsi umrli, kar jo je pahnilo v obup, poleg tega pa so jo prizadele tudi težave s šolami, ki jih je ustanovila, neuspešne ljubezenske zveze ter nenehni finančni problemi. Nadejala se je, da si bo z objavo spominov nekoliko finančno opomogla in napisala je svojo biografijo. Sama pa je tragično končala svoje življenje , saj si je med vožnjo s kabrioletom zlomila tilnik.
■ AKOL
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 27. november
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev prvega Bosansko-slovenskega slovarja 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert Tanje Sonc (violina) in Petyje Mihneva (klavir) (Abonma Klasika in izven)
Petek, 28. november
17.00 OŠ Škale
Izdelava adventnih venčkov in novoletnega okrasja 20.00 Havana bar Velenje
Vstop v veseli december 21.00 eMCe plac
Hip hop koncert Tekochee Kru s posebnim gostom
Sobota,
29.	november
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Vila Mojca Velenje
15. Novoletni darilni bazar 9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Dom kulture Velenje Svinjski pastir, premiera Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Restavracija pod Jakcem
Županov sprejem za velenjske krvodajalce 18.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma pokala EHF RK Gorenje Velenje: Permskie Medvedi (RUS) 18.00 Krstnikov dom v Vinski Gori Predavanje Vikija Grošlja Leto v življenju alpinista 19.30 Dom kulture Velenje
Komedija Nočni portir, premiera Gledališča Velenje 21.00 eMCe plac
FIFA, športna stavnica
Nedelja,
30.	november
15.00 Krstnikov dom v Vinski Gori Komedija Zadrega iz zadrege, zadrega nad zadrego 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Brezplačno vegetarijansko kosilo za vsakogar
Ponedeljek, 1. december
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev knjige Boštjana Napotnika Orodjarna - kuhinja za prave moške 19.00 Dom kulture Velenje
Dobrodelna predstava Nočni portir, komedija 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: velenjska premiera slovenskega filma Gozdovi so še vedno zeleni
Torek, 2. december
10.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00 Galerija Velenje Arhitekturni kotiček 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Mojca Velenje
Torkova peta - Veseli december je tu!
Sreda, 3. december
10.00 Velenjski grad
Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje in v Hiši mineralov (Ta veseli dan kulture) 10.00 Galerija Velenje
Prodajna razstava Les je res lep) (Ta veseli dan kulture) 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Velenjski grad
Zaključek razstave izdelkov in fotografij VDC Dobrna (Ta veseli dan kulture) 17.00 Knjižnica Velenje
Zabava z Zvezdano in Urško, pravljične ure 17.00 Šolski center Velenje, avla Elektro in računalniške šole Dobrodelni bazar dijakov 19.19 Knjižnica Velenje
Delavnica Osebnostna rast in samozdravljenje
ŠOŠTANJ
Četrtek, 27. nov.
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična ustvarjalnica 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepeti pod Pustim gradom
Petek, 28. november
8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo go. Melito Praznik
Sobota, 29. nov.
9.00 Ploščad pri Muzeju usnjarstva Katarinin sejem
Nedelja, 30. nov.
15.00 REKS Ravne
KUD Ravne se predstavi z gosti 16.00 Trg bratov Mravljak Advent v Šoštanju
Torek, 2. december
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Predvajanje celovečernega britanskega filma Razdvojeno srce
Sreda, 3. december
10.00 Vila Mayer
Ta veseli dan kulture - brezplačen ogled Vile Mayer in njenih zbirk
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 27. november
18:00 dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba 19:30 dvorana Marof Pilates
Petek, 28. november
17:00 dvorana Marof
Delavnica izdelave adventnih venčkov 18:30 Kulturni dom Gorenje
Prireditev Ob dolgih zimskih večerih
Sobota,
29.	november
10.00 Kleti odprtih vrat (Mihael Fajfar, Slatina; Anže Podgoršek, Mali Vrh)
10:00 Hiša mladih
Odprtje razstave ob 10. Obletnici Fan cluba Ane Drev 17:00 Kulturni dom Gorenje
Pravljične urice 17:45 pred občino ŠoP
Blagoslov adventnega venčka 19:30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališka skupina Ljutomer, Fadil Hadžič: Politična poroka, režija: Srečko Centrih (gledališki abonma)
Nedelja
30.	november
X Kleti odprtih vrat (Mihael Fajfar, Slatina; Anže Podgoršek, Mali Vrh)
Ponedeljek 1. december
16:00 dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina)
19:00 Hiša mladih
Svetniška pisarna
20:15 Kulturni dom Gorenje Zumba
Torek, 2. december
18:00 Marof - zgornja dvorana Joga
18:00 Dvorana Marof
Tečaj družabnih plesov
19:30 Dvorana Marof - sejna soba Šiviljski tečaj
Sreda, 3. december
16:30 prireditveni prostor ob Hiši mladih Miklavžev sejem
16:30 Marof - zgornja dvorana Plesna šola Spin
Lunine mene
CITY CENTER Celje
•	Od 22.11. - 5.12., velika nagradna igra ob otvoritvi prenovljenega centra. Poiščite letake v novih prodajalnah!
•	četrtek, 27.11., od 14.00 -19.00, Biotržnica, od 28.11., Božično-novoletni sejem
•	Petek, 28.11.od 14.00, Kmečka tržnica
•	Nedelja, 30.11,11.00, Pravljične urice, Čavknjena čarovnica, ob 13.00, Lutkovna predstava, Ko mačke ni doma
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
IGRE LAKOTE: UPOR, l.del
The Hunger Games - Mockingjay: Part 1 (ZDA). ZF akcijska avantura, 125 minut. Režija: Francis Lawrence. Igrajo: Jennifer Lawrence, Josh Hutcherson, Liam Hem-sworth, Woody Harrelson, Philip Seymour Hoffman, Donald Sutherland, Sam Claflin, idr.
Sobota, 29.11., ob 20.15 Nedelja, 30. 11., ob 18.00
Katniss Everdeen se, potem ko je za vedno dobesedno izničila koncept Iger lakote, znajde v 13. okrožju. Pod vodstvom predsednice Coin in ob nasvetih zaupnih prijateljev se Katniss poda na reševanje Peeta in naroda, ki ga je ganila s svojim pogumom. Katniss in narod čakajo težki časi, ki pa bodo preoblikovali prihodnost ... Zgodba se začne s Katniss, ki se po razdejanju jubilejnih iger zbudi v svetu, za katerega sploh ni vedela: v temačnem tajnem okolju domnevno uničenega 13. okrožja. Kmalu izve za grozljivo resničnost: 12. okrožje je zravnano z zemljo, Peeta pa je zajel predsednik Snow in mu pere možgane...
PINGVINI Z MADAGASKARJA 2D in 3D
The Penguins of Madagascar (ZDA) Animirana komična pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 91 minut Režija: Eric Darnell, Simon J. Smith. Slovenski glasovi: Jan Bučar, Andrej Murenc, Lija Pečnikar, Igor Potočnik, Uroš Smolej, Boris Kerč, idr.
Petek, 28. 11., ob 18.00 3D
Nedelja, 30. 11., ob 16.00 3D - otroška matineja
Ponedeljek, 1. 12., ob 18.00
Moštva izjemnih vohunov se ne rodijo - izležejo se. Dože-nite skrivnosti največjih in najbolj zabavnih tajnih ptičev iz posla mednarodnega vohunstva: Kapitan, Kovalski, Riko in Pešak; kot elita med najbolj elitnimi združijo moči s prefinjeno tajno organizacijo Severnik, ki jo vodi postavni korenjak, agent Zaupno. Družno morajo zlohotnemu dr. Oktavijanu Špricu preprečiti, da uniči svet, kakršnega poznamo.
BUTEC IN BUTEC DA
Dumb and Dumber To (ZDA) Komedija, 110 minut. Režija: Bobby Farrelly, Peter Farrelly. Vloge: Jim Carrey,Jeff Daniels,Angela Kerecz, Kathleen Turner, Laurie Holden, Paul Blackthorne,idr.
Sobota, 29.11., ob 18.00 Nedelja, 30. 11., ob 20.20
Natanko dvajset let je minilo, kar smo nazadnje opazovali Lloyda in Harryja, kako se gresta slepe miši, in spremenilo se je prav vse - razen njunih inteligenčnih koeficientov. Harry, ki potrebuje novo ledvico, izve, da ima hčerko, in mora zato Lloyda prebuditi iz »kome, v katero ga je spravila Maryjina zavrnitev, ter se z njim podati na pot, da hčer prosi za pomoč. Iskanje križem kražem po ZDA v norih prevoznih sredstvih ju iz umobolnice - kamor spadata - vodi na srečanje največjih svetovnih genijev.
NI JE VEČ
Gone Girl (ZDA) Psihološki triler, 145 minut. Režija: David Fincher. Igrajo: Ben Affleck, Rosamund Pike, Neil Patrick Harris, Missi Pyle, Tyler Perry, Kim Dickens, Lee Norris, idr.
Petek, 28. 11., ob 20.00
Nick Dunne ravno na obletnico poroke prijavi policiji izginotje svoje žene Amy. Pod pritiskom policije in medijev se začne rušiti Nickov vzorni ugled. Zelo kmalu njegovo čudno, nerazložljivo vedenje privede vse okoli njega, da si postavljajo isto vprašanje - ali je Nick Dunne ubil svojo ženo?
ŽENSKA, KI SI JE OTRLA SOLZE
The Woman Who Brushed Off Her Tears (Makedonija, Nemčija, Slovenija, Belgija) Drama, 1103 minute. Režija: Teona Strugar Mitevska. Igrajo: Victoria Abril, Labina Mitevska, Jean Marie Galey, Arben Bajraktaraj, idr.
Petek, 28. 11., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 29. 11., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 30. 11., ob 19.00 - mala dvor.
Ženska, ki si je otrla solze, je notranje popotovanje po
čustvenem svetu obeh protagonistk, dveh zelo različnih mater: zato, da preživita, mora ena kaznovati, druga pa sprejeti vsakodnevno kaznovanje. Zgodba o notranjem besu in trpljenju tihega nasilja, ki ga mora ena od obeh žensk pozunanjiti, da lahko upraviči svoj obstoj. Druga ženska se mora boriti proti tradiciji, patriarhatu ter verskim in etničnim oviram samo zato, da bi lahko bila z moškim, ki ga ljubi, in da bi lahko spet združila svojo družino. Ti dve ženski z različnih koncev sveta vplivata na življenji ena druge na zelo presenetljive načine.
AMAZONIJA
Amazonia (Francija, Brazilija) Družinski avanturistični dokumentarec brez dialogov, 83 minut. Režija: Thierry Ragobert
Nedelja, 30. 11., ob 17.30 - mala dvorana
Režiser navdihujočega dokumentarca Beli planet nas tokrat vabi v osupljivi amazonski pragozd, kjer se po strmoglavljenju letala znajde zvedava kapucinska opica Sai. Ker se je rodila v ujetništvo, se mora povsem na novo naučiti osnovnih naravnih zakonitosti džungle, ob srečevanju z najrazličnejšimi živalmi pa počasi pričenja spoznavati, kdo je sovražnik in kdo prijatelj. Toda največja dogodivščina je tik pred vrati, ko se mora podati na dolgo popotovanje in najti nov dom in sovrstnike.
GOZDOVI SO ŠE VEDNO ZELENI
Die Wälder sind noch grün (Avstrija, Slovenija) Drama, 107 minut. Režija: Marko Naberšnik. Igrajo: Martin Kri-stian Hodko, Michael Kristof, Clemens Aap Lindenberg, Simon Šerbinek, idr.
Ponedeljek, 1. 12., ob 20.00 - filmsko gledališče
Režiser slovenskih filmskih uspešnic Petelinji zajtrk in Šanghaj predstavlja tragično vojno dramo o nesmislih in zablodah prve svetovne vojne. Leta 1917 hrib Rombon predstavlja pomembno obrambno točko soške fronte, toda po italijanskem topniškem napadu preživita le težko ranjeni stotnik Jan in koroški vojak Jakob. Ker jima je ukazano, da ne smeta zapustiti postojanke, hkrati pa se ne moreta nadejati okrepitev, kolebata med vprašanjem vojaške časti in željo po vrnitvi domov.
Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 18
22
OBVESCEVALEC
«"^ÉAS
27. novembra 2014
Nagradna križanka »Beli zajec«
v
Prihaja nova Škoda Fabia
Ob dvajsetletnici sodelovanja s Škodo vas pričakuje prenovljen salon PSC Praprotnik
Škodin salon PSC Praprotnik v Velenju je gotovo eden tistih, v katerem ti zaigra srce. Kar preverite kdaj, če ni res! Škoda Praprotnik je družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo. Vodijo ga sami člani družine, sinova Vlado in Nejc Praprotnik ter hči Monika Praprotnik Konečnik.
Iz avtoservisne delavnice so s trudom, doslednostjo, poštebnstjo do kupcev in dobaviteljev prerasli v pooblaščenega trgovca in serviserja vozil znamke Škoda. Z njo sodelujejo že dve desetletji. Ob tem jubileju so pred kratkim
povabili kupce v renovljen prodajni salon s svežim videzom. Najbolj so ponosni na priznanje Trgovec leta, ki so ga prejeli kar trikrat, leta 2008,
2010 in 2013, vsa leta pa so prejemniki priznanja za strokovnost in usposobljenost osebja v servisnem oddelku.
EPP
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 13. novembra 2014, so:
•	Andrej Sopolšek, Kosovelova 2 c, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Anton Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj (polnilec za mobilni telefon v vozilu);
•	Avgust Špilak, Tomšičeva 35, 3320 Velenje (torbica za mobilni telefon).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL SONY
Upravna enota
Velenje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTUHIBIHI
Pišek Jožef, roj.1958, Žalec, Šempeter v Savinj. dolini, Pod Smrekami 11; Kregar Veronika, roj.1935, Rogaška Slatina, Krpanova ulica 6; Lempl Ana, roj. 1950, Velenje, Šalek 16; Koprivc Jožef, roj. 1938, Velenje, Cesta V/14; Žohar Ivana, roj. 1942, Velenje, Kersnikova cesta 17; Ževart Miran, roj. 1962, Velenje, Konovska Cesta 40; Šilih Karol, roj. 1926, Velenje, Podkraj pri Velenju 7a; Brglez Slavko, roj. 1920, Velenje, Graškogorska cesta 31.
107.8 MHt
Radio Velenje

" US sK< »t" •SINCE 2 0 0 5 ■
Beli zajec sport -Trgovina za šport
na prostem Prihova 56, Nazarje GSM: 040 431 540 Delovni čas: pon - pet: 9.00 - 18.00, sob: 8.00 - 12.00
Smo športni ŠPORTNI SPECIALISTI, ker dobrine, ki jih lahko kupite v naši trgovini, sami preizkusimo in to omogočamo tudi svojim strankam, saj imamo na Golteh testni center za smuči VOLKL ter v Nazar-jih in na Golteh kolesa GHOST in NAKITA.
Zastopamo odlične blagovne znamke kot so: kolesa GHOST, Nakita, smuči VOLKL, smučarske čevlje Dalbello in Tecnica, palice Komperdell, očala Bolle, Alpina, čelade Alpina, obutev za šport in prosti čas Salomon, ter konfekcijo, Toper, Ziener, Salewa....
Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	vikend paket za dve osebi v apartmajih Kristina - Beli zajec (2 nočitvi)
2.	Šola carving smučanja za 1 osebo (2 uri) (Hotel Golte - šola smučanja Beli zajec)
3.	Najem smučarske opreme za 1 dan za 1 osebo (Hotel Golte - Šola smučanja Beli zajec)
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Beli zajec«, najkasneje do ponedeljka, 8. decembra. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

m * Í
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 27. novembra
6.0
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 28. novembra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 29. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 30. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 1. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 2. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 3. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaci je Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24 do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 17. do 23. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 17. do 23. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 27. 11. 2014, barve: CM K, stran 23
OBVESCEVALEC
23
27. novembra 2014

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
nudimIBI
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
mali OGLASI
SADIKE vrtnic (domača vzgoja) in ciprese thuja smaragd, od 40 cm do 200 cm, prodamo. Dolinšek, gsm: 041 354 575, tel.: 03 5870 600 JABOLČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
iživali
oznan-
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
PRIDELKII
SENO v kockah in okrogle bale ter žganje prodam. Gsm: 051 388 847 SLIVOVKO, ruske keglje in napravo za obuvanje nogavic za starejše, prodam. Gsm: 031 408 849
PRAŠIČA težkega 190 kg, krmljenega z domačo hrano in 40 silažnih bal prodam. Gsm: 031 810 364 POLOVICO prašiča, krmljenega z domačo hrano, prodam. Gsm: 041 929 803 PRAŠIČE za zakol, izredno lepi in mesnati, krmljeni z ekološkimi žiti, prodam. Lahko tudi polovico. Gsm: 041 936 919 PRAŠIČA težkega okoli 160 do 170 kg prodam. Tel.: 03 5874 036
Ivozila
OPEL Astra Caravan 2.0 DTI Comfort, letnik 2004, registriran do 01/2015, redno servisiran, prodam. Gsm: 031/205-004
KUPIM avto volkswagen touran ali citroen c4 picasso. Gsm: 040 202 181 SUZUKI svift 1.3, prvič reg. 9/2000, 1. lastnik, 4 vrata (zadnja dvižna), pogon na 4 kolesa, avtomatski vklop, primeren tudi za invalida, prodam. Tel.: 02 8855 534, gsm: 041 814 613 CITROEN Xsara Picasso Elegance plus, letnik 2007, 1.6 bencin, prev. 108.000 km, 2. lastnik, servisna knjiga, slov. vozilo, zelo dobro ohranjen. Cena 4300 evr. Ogled v Velenju. Gsm: 041 632 374
ODDAMO PROSTORE SKUPNE POVRŠINE 250 m2 V NAJEM
Prostori so primerni za mirno proizvodnjo, skladišče, ipd.
Več informacij na: http://ks-velenje.si/skale (razpis) ali na GSM 051 649 167.
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
898 17 50
epp@nascas.si
nikoli sami
107,8
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o„ Komika 48, Velele
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje v centru Velenja, na odlični lokaciji, 87 m2, zgrajeno 1961, 4/5 nad. Cena 70.000 evr.
3-sobno stanovanje v Velenju, na Foitovi, 73 m2, popolnoma obnovljeno 2008, 2/11 nad. z vso opremo zelo ugodno. Cena do 80.000 evr.
vec na
www.habit.si
DEŽURSTVA
[zdravstven!
[domSeliešjeII
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.
jekarnagelenii
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00
do 14.00, telefon 898-1880.
izobozdrivnikj
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
29. - 30. 11. - Renata Lamot, dr. dent. med.
SITŽRINARSKB
postajah
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm
031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
ponedeljek, sreda, petek 15.00 -17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00
^ÉJf
HBEK CUBCADET JtrL 7h s.nežna ,re;a «mB KUN 524HDSWE < ' t W	I
"^r	SD 2109E nH
motor MTD SriowThorX80 motor Cub Cadet ThorX 90, 277 crrf, širina 66 cm, elektro 375 cm3, širina 66 cm elektro zagori, preatave 6 naprej/2 nazaj zagori, preatave 6 riaprej/2 nazaj
motor B&S snow series max 1450, 305 cm3, širina 68 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj
PRODAJALNA LATKOVA VAS
PAN TIM d.o.o. Latkova vas 81 d, SI - 3312 Prebold Slovenija T: 03 777 U 23 M: 051 665 566 E: trgovinaSuniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.00-11.00
Miklavžev popust! ^
l\ x
Profesionalno In s plototo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi valih najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacl|e
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelltvljo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
Za vedno se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, tast in dedi
JANEZ KRAŠOVEC
(1940-2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so toplo spregovorili na pogrebni slovesnosti, župniku Tonetu Krašovcu, Mešanemu pevskemu zboru in organistu župnije Šentjanž na Vinski Gori, Godalnemu kvartetu korunštrajh, Lovskemu športnemu društvu Vinska Gora, rodbini Krašovec, še posebej Petru in Rudiju, ter vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč, podporo, sožalje
ter darovano cvetje in sveče.
Hvala za izraženo spoštovanje in ljubezen.
Žena Magda, hči Mateja in sin Samo z družinama
Ni res, da je odšel -nikoli ne bo! Uroš je ujet v naša srca, z najlepšimi spomini in vsak naš korak bo spremljal v tišini.
Sporočamo vam žalostno vest, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj v 39. letu starosti zapustil naš dragi
UROS BENDA
(1975-2014)
iz Rečice ob Savinji.
Žalujoči vsi njegovi
Bilo je samoumevno, da smo se pogovarjali, skupaj razmišljali in se smejali. Vse je bilo samoumevno, samo konec ne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
JOŽETA KOPRIVCA
iz Velenja 30. 7. 1938 - 16. 11. 2014
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu pomagali v težkih trenutkih in s toplo besedo tolažbe izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi
zadnji poti.
Žalujoči žena Ivanka, hčerki Mojca in Metka z družinama
ZAHVALA
V žalosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi
SLAVKO BRGLEZ
10. 10. 1920 - 19. 11. 2014
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,	Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom
a nate spomin	in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna
bo večno ostal.	zahvala Pogrebni službi Tišina, govorniku g. Semetu, harmonikarju in
izvajalcu Tišine.
Vsi njegovi
Naš čas, 13. 11. 2014, barve: CM K, stran 24
Prihajä'advent,
jjj jj|f i	#
' > " n i v«w
pred božičem
V devetih podružničnih cerkvah ključarji spletajo vence - Dvignjeni nad trg bodo krasili mesto
Šoštanj - Prihaja advent, čas pred božičem, ki se začne četrto nedeljo pred praznikom in konča na božični večer 24. decembra. Predstavlja čas pričakovanj in priprav na božične praznike.Simbol adventa
so venčki s štirimi svečami, ki krasijo cerkve in domove. Prvo svečko na adventnem vencu prižgejo na prvo adventno nedeljo, letos je ta 30. novembra. Vsaka od štirih nekaj simbolizira: prva pričakovanje ali
v t t
upanje, druga mir, tretja veselje in četrta ljubezen.
V	Šoštanju imajo dogodki, povezani z adventnim časom, tradicijo. Že od leta 1990 jih organizira Turistično olepševalno društvo Šoštanj in tudi letos bo tako.
V	devetih podružničnih cerkvah šoštanjske fare sv. Mihaela ključarji že pridno spletajo vence, ki bodo dvignjeni nad trg krasili Šoštanj štiri adventne tedne. Sredi trga bo postavljen glavni venec, na katerem bodo vsako nedeljo prižgali po eno lučko.
Osrednji dogodek bo v nedeljo ob 16. uri, ko bo ob prepevanju adventnih pesmi mešanega pevskega zbora Svoboda vence blagoslovil dekan Jože Pribožič in spregovoril o pomenu adventnega časa. Župan Darko Menih bo za vse občane prebral adventno poslanico ter simbolično prižgal prvo adventno lučko. Turistično olepševalno društvo pa bo poskrbelo, da bo na stojnicah venčke možno tudi kupiti ter se ogreti z dišeče omamnim kuhanim vinom in čajem. Predsednik društva Peter Radoja pa bo ob tej priložnosti povedal, ali je v Šoštanj tudi letos povabil Miklavža.
■ mkp
Venec priprvljajo Gavčani in Vrholani
Šmartno ob Paki - Že nekaj let zapored Turistično društvo Šmartno ob Paki v sodelovanju z odbori vaških skupnosti v občini poskrbi, da je središče lokalne skupnosti okrašeno tudi z adventnim vencem. Na priložnostni prireditvi v soboto, 29. novembra, po večerni maši (predvidoma ob 17.30)
bodo za okrasitev z adventnim venčkom poskrbeli krajani vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh. Blagoslovil ga bo dekan in šmarški župnik Ivan Napret, turistični zanesenjaki pa bodo poskrbeli za tople napitke.
■ tp
Advent tudi v Topolšici
Topolšica, 22 in 23. november - Kreativni atelje Langus je minulo soboto in nedeljo v svojih prostorih v Topolšici pričaral pravo adventno zgodbo z druženjem, toplimi napitki, vročim in dišečim 'šmornom' in izdelki, po katerih je znana blagovna znamka Langus. Že enajstič sta Brigita in Tomaž s svojo družino in prijatelji, različnimi ustvarjalci, želela prijazno opozoriti na čudoviti čas pričakovanja, ki je lahko pristno samo, če ga preživljamo v
toplem, iskrenem okolju svojih dragih. Z edinstvenimi adventnimi venčki in aranžmaji, po katerih je znana družina Langus, jih lahko še lepše in bolj prijazno.
Poleg kreativnega ateljeja Langus so se v teh dveh dneh predstavili še ustvarjalci Domen Potočnik, Romana Kolenc, Jožica Pohole, Valerija Miljančič Lazič in Mojca Kolenc, zadovoljni gostje pa so v pravljično urejenem ateljeju lahko okušali ne samo ponujane dobrote, ampak toplo adventno veselje.
■ MBK
Ukradeni bratje Tajnik
Po spletu okoliščin, je mati s pomočjo Rdečega križa, po dveh letih preživetih v Auschwitzu, uspela najti svoje otroke in se z njimi vrniti domov
Šoštanj - Danes, 27. novembra, ob 18. h, bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju gostje Klepeta pod Pustim gradom bratje Ludvik, Venčeslav in Gvido Tajnik, ukradeni otroci, ki so bili rojeni pri »Tučmanu« v Ravnah pri Šoštanju.
Življenjska zgodba bratov Tajnik je podobno kot zgodba svetovno najbolj znanega ukradenega otroka Ivana Pirečnika, rojenega v Šoštanju, čigar zgodba je bila poustvarje-na v britanskem filmu Razdvojeno srce (1954) in v romanu Antona Ingoliča Deček z dvema imenoma
(1955) in drugih ukradenih otrok, pretresljiva.
Njihov oče je bil zaradi sodelovanja s partizani leta 1942 zaprt in kasneje kot talec ustreljen v Celjskem piskru. Mati je bila odpeljana v Auschwiz. Brate so iz zbirnega in razločevalnega centra v Celju odpeljali v prehodno taborišče Frohnle-iten v Avstriji, jih ločili po starosti, nato pa odpeljali v Himmelberg v Nemčiji. Po dveh letih, ki jih je njihova mati preživela v taborišču, je po spletu okoliščin, s pomočjo Rdečega križa, uspela najti svoje
otroke in se z njimi konec leta 1944 vrnila domov.
Kot pravi Miran Aplinc, ki bo
vodil nocojšnji klepet z brati Tajnik, je bilo ukradenih slovenskih otrok, ki so jih v 2. svetovni vojni odpeljali na »prevzgojo« v nemška taborišča 654, danes jih živi še blizu 200. Nekateri so bili del programa Lebensborn, nekatere so posvojili Nemci, za nekaterimi pa se vse do danes sled še ni našla.
■ mkp
Katarinin sejem
Šoštanj - V soboto, 29. novembra, med 9. in 13. uro bo na prostoru pred Muzejem usnjarstva na Slovenskem potekal letošnji Katarinin sejem. Poleg predstavitve društev bo na stojnicah mogoče poskusiti in kupiti marsikaj, kar se nam zdi, da je v decembru
nepogrešljivo. Sejem bo spremljal bogat kulturni program. Med drugim bodo nastopili pihalni orkester Zarja Šoštanj, mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj, folklorna skupina Oglarji in ženski pevski zbor Planike iz Raven pri Šoštanju.
■ mkp
Rakove goše ni več
Velenjski mestni svet je z odlokom, sprejetim marca 2011, Rakovo 'gošo' spremenil v stavbno zemljišče - Tam naj bi zgradili 8 individualnih hiš - Stanetova cesta naj bi dobila pločnik
Velenje, 21. novembra - S tem, ko je velenjski mestni svet marca leta 2011 potrdil Odlok o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje, so dali zeleno luč odstranitvi tako imenovane Rakove goše. Zanjo naj bi takrat podjetje Pilon, ki je v lasti Tomaža Ročnika,
dreves. To je predvidel že odlok.
Novi lastnik bi se lahko za odstranitev dreves, ki so bila precej bolna, kar velja predvsem za smreke, odločil že prej. A se je letos. Prejšnji teden so drevesa, med njimi je bilo tudi veliko zdravih mogočnih hrastov, padla. Po načrtih naj bi na
Na lastnino 6 od 8 parcel je vpisano njegovo podjetje Toming Consulting in ne Pilon, ki je sicer od 6. novembra 2014 v prisilni poravnavi. Dve parceli pa sta že dobili nova lastnika. Ena je v lasti ljubljanskega gradbenega podjetja Daning, druga pa v zasebni lasti.
Odkar so drevesa v Rakovi goši padla, je prostor videti povsem drugače, golo. Ostal pa je
štirimetrski zeleni pas ob vrtcu Mojca.
odštelo 460 tisoč evrov. Kupnina je bila previsoka za MO Velenje, zato se je ta predkupni pravici odrekla. Svetniki spremembi odloka takrat niso nasprotovali. Resnici na ljubo je bil gozd zadnja leta vse bolj zanemarjen in tudi žrtev vandalov, ki so uničevali igrala in klopi v njem. Čistili so ga le še krajani mestne četrti. Vseeno pa je sedaj, ko je gozd padel, praznina v prostoru velika. Da o tem, da je izginil še en majhen košček zelenih pljuč Velenja, niti ne govorimo. Ob vrtcu Mojca so obdržali le 4 metre širok zeleni pas
tej lokaciji postavili 8 manjših hiš, Stanetova ulica nad gozdom pa bi dobila pločnik. Ta je res potreben, saj je cesta tam ozka, številni rekre-ativci pa to pot ubirajo na poti proti rekreativnim površinam ob velenjskih jezerih. Kot so nam povedali na MO Velenje, pločnika ne bo financirala občina, ker ne sme posegati v zasebno lastnino, ampak naj bi ga ob urejanju izvoza iz novega naselja uredil investitor novogradenj v Rakovi goši. Po podatkih v zemljiški knjigi pa Tomaž Ročnik ni več lastnik celotnega območja.
Dovoz v novo naselje, kdorkoli ga bo že gradil, bodo po zazidalnem načrtu uredili s Šlandrove ceste pod sedaj že bivšim gozdičkom, prebivalci v četvorčkih pod njim pa so ob sprejemanju odloka izrazili željo, da jim uredijo parkirišča, če bo cesta s pločnikom segla na površino, ki jo sedaj uporabljajo za parkiranje.
Ker se očitno lastništvo spreminja, pa je veliko vprašanje, ali bodo zaveze o ureditvi obeh poti koga še sploh zavezovale.
■ Bojana Špegel
Narava »odnesla« novi skakalnici
Denar porabili za sanacijo plazov na grajskem hribu - Ni še gotovo, če jih bodo postavili v letu 2015
Velenje, 24. novembra - V naslednjih dneh bo končana sanacija plazov na obeh brežinah grajskega hriba. Prvi del, pod stopnicami, ki vodijo na grad, so končali že sep-
tembra, drugi, kjer naj bi v prihodnje postavili dve skakalnici, pa je tik pred dokončanjem. Obnova je velenjsko občino stala 300 tisoč evrov, se je pa občina tudi po trditvah geologov odločila prav, da je najprej poskrbela za sanacijo plazov. Bilo bi precej neodgovorno, če bi se pred sanacijo odločili za postavitev dobrih 400 tisoč evrov vrednih skakalnic na tako negotovem terenu, sploh, ker je narava vedno bolj nepredvidljiva.
Je pa vprašanje, kdaj bo prišlo do gradnje skakalnic; ta je bila prvotno načrtovana letos. Trenutno naložbe
še niso uvrstili v občinski proračun za leto 2015, odločitev, ali jo bodo, bo padla v naslednjih dneh. Dejstvo je, da je letos denar, ki je bil namenjen za postavitev skakalnic, »odnesla« narava. Težava je še ena; Fundacija za šport je MO Velenje odobrila 60 tisoč evrov nepovratnih sredstev za novi skakalnici. Sedaj se bodo morali odločiti - ali se tem sredstvom odpovejo ali pa v proračunu zagotovijo 340 tisoč evrov, kolikor ocenjujejo, da bo delež občine pri tej investiciji. Odločili se bodo v naslednjem tednu.
■ bš
Sedaj je jasno; sanacija grajskega hriba je bila nujna. Žal ni bila poceni, saj so zanjo
namenili 300 tisoč proračunskih evrov.