28. štev.
V Kranju, 13. julija 1901
II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. 'JSSZJtZ
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. S 1. julijem je potekla naročnina vsem onim, ki so bili naročeni za pol ali četrt leta; zatorej jih uljudno prosimo, da nam te dni d o -pošljejo nadaljno naročnino, da se jim list po preteku naročnine ne ustavi.
Deželnozborske volitve.
(Dopis z dežele.) Z nekako napetostjo pričakujemo Gorenjci bodočih deželnozborskih volitev. Že zdaj se pripravljajo vsakovrstni
faktorji na to, da zagotove svojim opravičenim in neopravičenim težnjam gotovo zmago. Med tem, ko drugi kujejo in ugibljejo našo usodo, dremljemo gorenjski kmetje in spimo spanje pravičnih. Razkosani hitimo nekateri za liberalno, drugi za klerikalno stranko in brezdelno pričakujemo, kaj ukrene ta ali ona stranka v našo korist ali škodo. Kar nam bodo dali, požrli bodemo mirno, potem bomo pa zopet zabavljali, seveda le za kulisami, na dan si pa ne bomo upali.
Klerikalni aparat za prihodnje volitve je prav izvrsten. Vsak župnik in kapelan — in te ljudi imamo v vsaki fari na Gorenjskem — že sedaj delata najbrž pod istino časne in pretvezo večne kazni na to, da dobimo v deželnem zboru zopet zastopnike, ki se ne bodo branili kmetskih žuljev, pač pa dela. Že sedaj gledajo na to, da volilce pripravijo v bližino pekla, da jim pokažejo od blizu peklensko trpljenje, katero jih zadene, če bi slučajno volili drugače, kakor bo zapovedal od sv. duha razsvitljeni gospod iz Ovijačeve hiše.
Med tem, ko ti «gospodje* v svoji plačani brez-delnosti delajo in kujejo že sedaj načrte, da dobe v svoje roke nekaj mandatov več, kakorj so jih imeli dosedaj — se nam zdi, da narodna stranka spi*) in se prav malo meni za ogromno delo, katero jo pričakuje, če hoče, da bode ohranila ob novem letu še to, kar ima dosedaj. Ne govorim za mesta, ker izobraženi meščani že vedo, kaj delajo; tam je narodni stranki lahko delo. Toda na kmetih! Na milost in nemilost izročeni smo
*) Opomba uredništva: Kolikor nam znano, vrši v tem oziru izvrševalni odbor narodne stranke svojo dolžnost. Kandidatje se bodo pa menda postavili le v okrajih, kjer je kaj upanja do zmage.
blagoslovljenim požeruhom in njihovim brezobzirnim šefom. V vsakem župnijskem okraju so po božjih in državnih zakonih neomejeni gospodarji, da ne rečem samostojni tirani, ljudje, ki imajo svojo kožo zavarovano po državnih in cerkvenih zakonih od vseh štirih strani, od zgoraj se pa itak nobene kazni ne boje. S takimi ljudmi se nam je boriti za svoje blagostanje. Ljudstvo je fanatizirano in drvi slepo v svojo nesrečo, ker nima nikogar, da bi ga svaril in vlekel proč od prepada. Narodna stranka je po svojih načelih edina, ki more pomagati z napornim delom, da se sedanje naše stališče ublaži; toda stranka, ki ima na svojem praporu znak prostosti, prosvete in neodvisnosti, ta stranka se je stisnila sedaj v ožji krog svojih somišljenikov, ven med prosto ljudstvo, med narod pa ne gre. Narod vas pričakuje, vi ste pa doma! Nasprotniki imajo na razpolago vsa mogoča sredstva, da obdrže svoje tiranstvo, kmet jim sicer ne zaupa, toda boji se jih in ta bojazen je ono, kar provzroča, da se jim vse klanja, da si ne upa nikdo nastopiti odkrito za svoja sveta prava proti krvnikom. Godrnjanje je že glasno, a časne in večne kazni zatro vsak upor.
Ven, ven, narodna stranka, na kmete! Odpirajte ljudem oči! Pokažite dejansko, da se ne bojite nikogar, žrtvujte se za prosveto in izobraževanje naroda. Le na ta način bo mogoče omejiti tiranstvo, razrušiti jarem, pod katerim ječi sedaj v nevednosti zatirani kmet.
_ Gorenjski kmet.
Kaj bo, kaj bo!
(Gospodarska in politična vprašanja z ozirom na kmetski stan.)
Dalje.
Nekaj tisoč Slovencev si tudi na Nemškem služi kruh v rudnikih in premogokopih, a skoro vsi ti naši rojaki so izgubljeni za naš narod, ker se bodo v teku večletnega bivanja med Nemci popolnoma ponemčili, postali naši narodni sovražniki in njih potomci več ne bodo vedeli, kje so bili doma njihovi pradedje in kakšen jezik so ti govorili v svoji prvotni domovini. Lahko se pa tudi zgodi, da nemška vlada iztira vse Slovence iz svojih nemških krajev nazaj na avstrijska tla, ne meneč se zanje, kaj bodo tu delali, jedli in pili. Na Pruskem vsako leto izženo več avstrijskih Slovanov in ta navada se bode počasi razširila po vsem Nemškem; kajti tam se domače ljudstvo silno hitro množi in kmalu se bode samo komaj preživelo v svoji domovini. Zakaj bi mu toraj še tuji Avstrijci delali napotje in provzročali pomanjkanje! Vsaka vlada pa je dolžna, da v prvi vrsti skrbi za svoje državljane, inozemce pa kolikor mogoče odriva. In to razume nemška vlada
252
mnogo bolje nego avstrijska, ki hladnokrvno gleda skozi prste na nemške, laške in mažarske puntarje ter jim lahko-mišljeno prizanaša in, ako le more, nekaznovana pušča njih politična hudodelstva; a zvestim in udanim državljanom slovanske narodnosti stopa na prste ter jim pri-krajšuje njih najsvetejše in najopravičenejše pravice kakor huda mačeha svoji pastorki. Zaradi tega sta postala Nemec in Lah vsemogoča v Avstriji. Slovanske državljane smeta sramotiti in napadati na najsurovejši in najpodlejši način, javno smeta prepevati izdajalske protiavstrijske pesmi in ošabnim Nemcem je celo dovoljeno v državni zbornici v navzočnosti najvišjih cesarskih svetovalcev pretiti s pruskimi topovi! O, Avstrija, kam si zašla, kam boš prišla?! In kako svobodo in kake dobrote vživajo v Avstriji tisti inozemski kričači, hujskači, ogledu hi in postopači, ki prihajajo iz Nemčije in Italije k nam dražit in izzivat miroljubne Slovence ter jim spodkopavat potrebni kruh! Vse drugače pa se godi v Avstriji inozemskim Slovanom, ako pridejo čez avstrijsko mejo pogledat naše slovanske kraje in običaje! Ponoči ali pa zjutraj na vse zgodaj zaropočejo pod težko oblastveno roko in po telovadsko hitro morajo planiti iz postelje in takoj, da se skoraj obleči ne utegnejo, morajo urnih krač odkuriti s svetlim orožjem okrašenim stražnikom na — ljubljanski «rotovž», pa magari, če je tak »nevaren* tujec tudi le reven slikar Žmitek — iz Krope na Gorenjskem! Dovolj diši po nevarnosti, ako zapiše v knjigo tujcev, da prihaja iz Petro-grada na Ruskem. V Avstriji je še enkrat toliko Slovanov kakor Nemcev in bi morali biti po vsej pravici njeni gospodarji; a avstrijski Slovani v svoji skromnosti in pohlevnosti niti ne mislijo na to, temveč le zahtevajo opravičeno enakopravnost z Nemci, to je tiste pravice kakor jih imajo Nemci. V avstrijskih ustavnih zakonih je tudi zajamčena enakopravnost vsem avstrijskim narodom, ali v resnici je ta enakopravnost le na papirju in avstrijski Slovani so enakopravni z neslovanskimi avstrijskimi narodi samo pri plačevanju davkov, a še takrat jim pristranski tuji uradniki v nekaterih krajih z vso brutalnostjo maše usta, ako spregovore v svojem materinem jeziku. To se zlasti dogaja Slovencem v Trstu in v Istriji. Ce bi bili avstrijski slovanski narodi složni in edini med seboj, bolj narodno probujeni in zavedni ter
PODLISTEK Častni občani.
(Slika iz sedanjosti. Kaže kmet Jur.)
Cvet občinskih veljakov sedi na lesenih klopeh, krog po steni pa vise vsakovrstni svetniki.
Izbrani možje so to, izbrani od občine, da jo vodijo v modrosti in nesebičnosti. Danes je seja občinskega odbora, in to so možje svetovalci in odborniki, sami pravi, pristni, nepokvarjeni gorjanci, katerih še ni oblizala prokleta liberalna kultura.   Važne stvari imajo na dnevnem redu.
• Jaka, ti si prodal svinjo», pravi Aleš, «danes boš pa dal za pijačo, čeprav svinja crkne.»
• Hudič naj vzame svinjo in mesarja, 2 gld. mi je odtrgal, ker je bila — — —»
«To nič ne de, bo pa lažje izhajal.*
• Možje*, de župan, «seja se je že pred pol ure pričela.*
• Brž povej, kar misliš, jaz sem že žejen in mislim, da drugi tudi, kajne, možje, včeraj sta dala sv. Peter in Pavel vsak za on bokal, danes bo pa Jaka dal, ker je svinjo prodal.«
• Možje,* nadaljuje župan, «po vseh občinah okrog in okrog imajo dovolj častnih občanov, le naša občina, čeprav je na ravnem, dosedaj še ni dobila nikogar, ki bi hotel sprejeti od nas častno občanstvo. Poznam gospoda, ki se povsod sili v ospredje in gotovo ne bo odklonil tudi našega odlikovanja.*
bi tudi le take zastopnike pošiljali v deželne in državne zbore, lahko bi po teh dosegli mnogo več pravic in tudi osvoboditev iz nemške odvisnosti. Ali kako bi mogla biti sloga med raznimi slovanskimi narodi, ko je že vsak posamezen slovanski narod razdeljen na več strank, katere se sovražijo in koljejo med seboj z največjo brezobzirnostjo. Največkrat nemška avstrijska vlada sama umetno zaneti in podpihuje take politične boje med avstrijskimi Slovani, da jih more potem, ko so razdvojeni hujše tlačiti ter lažje zavračati njih opravičene zahteve. Iz nasprotstva do Slovanov se je tudi zvezala z Nemčijo in Italijo, kateri državi sta najsovražnejši Slovanom in najbolj lačni naše slovanske, obenem avstrijske zemlje. Ti čudni zaveznici že dolgo let delata skrivaj in očitno vsakovrstne načrte, priprave in poskušnje, da bi razširili svoje ozemlje na škodo Avstrije. Toda naši nemški državniki se nič ne zmenijo za to pretečo nevarnost, četudi jih Slovani večkrat prijateljsko opozarjajo nanjo ter jim očitajo, da se igrajo z dvema potuhnjenima mačkama. Veseli so, da morejo s pomočjo teh svojih, četudi neodkritosrčnih zaveznic uničevati podložne Slovane! Gotovo tudi sami sprevidijo, da bi bila zveza z mogočno Rusijo, ki je zvezana s Francijo in z vsemi slovanskimi državicami na Balkanu, mnogo naravnejša in koristnejša za Avstrijo in bi bila potem ta tako močna in zavarovana, da bi ji ne mogle niti združene velesile Nemčija, Anglija in Italija odtrgati nobene dežele. Ali nemško srce in nemška kri jim kaj takega ne dopustita. Raje puste državo v nevarnosti, da razpade! Oh, uboga, uboga Avstrija, ubogi njeni Slovani! Mi Slovenci smo med vsemi in tako tudi med avstrijskimi Slovani najmanjši narod in vsako leto se v obmejnih pokrajinah mnogo naših rojakov potopi v nemškem in italijanskem morju. Potujčijo se in postanejo naši sovražni narodni odpadniki. Tako je nas vedno manj in v nekaj stoletjih ne bode o Slovencih ne duha ne sluha več, ako se pogubonošne razmere med nami kmalu korenito ne predrugačijo! Pre-drugačiti pa jih moremo le sami s tem, da naše kmet-sko in delavsko ljudstvo navdušimo za narodno stvar ter ga tudi politično izobrazimo, da ne bode več pošiljalo v državni in deželni zbor samih brezdomovinskih klerikalcev, katerim ni nič za naš jezik in za naš naroden
• Kaj nam treba častnih občanov?* zavpije Aleš, • mislim, da sem jaz eden najčastnejših, ker plačujem davka kakor kranjski tehant.*
•Ravno tehanta sem jaz mislil, pa zakaj?*
Vsi se spogledajo, zakaj naj bi kranjskega dekana volili častnim občanom.
•Ali vi ne veste, zakaj bomo tehanta volili častnim občanom*, popraša še enkrat župan.
Jaka: «Mi že ne vemo.*
• Jaz tudi ne vem*, odgovori župan, «to pa vem, da je tehant en fajn gospod in zato je vreden, ker je fajn gospod in naše fare tehant, da je tudi naše občine časten občan. Ali potrdite?*
• Le brž skomandiraj! Jaka, ali boš dal za en liter?» hiti Aleš.
• Že dobro*, odzovejo se drugi, «saj tehant so fajn gospod, naj pa bojo še naš časten občan!*
• Možje,* oglasi se Peter z Gore, «iz naše fare pa imamo tudi enega gospoda, ki je v Ljubljani za korarja tam pri lemenatu, saj ga poznate Pogačarjevega gospoda, ta ima denarja ta; pravijo, da toliko, da ga je moral na Dunaj v hranilnico poslati, ker ga v Ljubljani nišo mogli pospraviti. Volimo še tega korarja častnim občanom.*
Župan: «Meni je prav, naj pa še Vam bo.» Aleš: «Ce bo dal kaj za pijačo, naj pa bo.> Župan: «Sprejeto.* Se nadaljuje.
obstanek, temveč iščejo povsod le svojih osebnih koristi, se nemožato plazijo okrog nemških ministrov in jim izdajajo naše ljustvo in naše kraje, da bi se jim bolj prikupili ter lažje izposlovali kako pomoč in podporo za raznovrstne politične limanice, katere nastavljajo nevednim kmetom po vsem Slovenskem! Slovenci moramo pošiljati za svoje zastopnike na Dunaj le take može, ki so prešinjeni prave nesebične narodne ljubezni in so vedno pripravljeni pametno in neustrašeno potegniti se za pravice in koristi našega naroda! Le po takih zastopnikih bomo Slovenci mogli enkrat doseči vsaj to, da bomo postali na svoji zemlji svoji gospodarji, a ne nemški sužnji! In takrat bodeš tudi ti, zatirani slovenski kmet, lahko po-nosnejše dvigal glavo, imel boš veselejše in srečnejše dneve in če boš prišel v kako stisko, ne bode ti več treba v strahu in trepetu trkati na vrata trdosrčnega tujca ali domačega klerikalnega oderuha in skopuha ter tista zapuščati z brezupnim vzdihom:   «Oh, kaj bo,
kaj bol» _ Se nadaljuje.
V Kranja, 13. julija. Deželni zbor kranjski. Šesta seja. Govorilo seje mnogo o bohinjski železnici. Poslanec Ažman je nasve-toval več resolucij, od katerih so bile sprejete samo tri.
— Sedma seja. Poslanec Šubic obširno razpravlja o prošnji cestnega odbora v Skorji Loki, da bi se uvrstila okrajna cesta med Škofjo Loko in Kranjem med deželne ceste. Sprejeto. — Odobrila se je preložitev okrajne ceste med Spodnjimi in Zgornjimi Gorjami. — V tisti seji je poslanec Lenarčič vsestransko in temeljito pojasnil kmetijske razmere v deželi. Poživljal je vlado, naj kaj ukrene glede izseljevanja, ker primanjkuje delavnih moči. Poslanec Šubic je predlagal, naj deželni odbor v bodoče loči vodovodne načrte, katerih se je nabralo kakih 300, v neizogibno potrebne in samo koristne. — V osmi seji se je dovolilo pogorelcem v Velikem Mraševem 3000 kron podpore. -- V deveti seji se je sklenilo izreči, da smatra deželni odbor zgradbo mostu čez Savo pod vasjo Breg za neobhodno potrebno in da jo hoče podpirati.
— V deseti seji se je prošnja kmetijskega društva v Cerkljah za podporo za popolnitev mlekarne odstopila deželnemu odboru, da dovoli primerno podporo, a s pogojem, da se v Cerkljah ustanovi samostojna od kmetijskega (konsumnega) društva neodvisna mlekarna.
Češki deželni zbor je sklenil direktne volitve, kakršne imamo na Kranjskem.
Umrl je nagloma tretji nemški kancelar knez Hohenlohe, star 82 let, v Ragazu v Švici, kamor se je šel zdravit.
Dopisi.
Iz Tržiča. Duh napredka sili vedno naprej in prodira, četudi počasi, a gotovo celo v najoddaljenejše gorske kote. Celo oni, ki se zgražajo nad vsakršnimi novotarijami, ne bodo mogli dolgo klubovati napredujočemu duhu. Ko je gospod Lončar, posestnik hotela Radecky, vpeljal električno luč v svoje prostore, tedaj so nekateri dvomili o tem podjetju. Toda g. Lončar se ni ustrašil teh dvomljivcev, temveč v resnici izpeljal električno napravo, ki ne daje luči samo njemu, temveč tudi našemu trgu. Ko je namreč ponudil občinskemu odboru, da rad odstopi luč v porabo, je temu predlogu občinski odbor z veseljem pritrdil. V to potrebna dela je izvršila dunajska električna družba Union Tržič razsvetljuje ponoči čvetero obločnic in okoli 50 žarnic. Električna luč je za naš trg gotovo velikega napredka. — Gradnja novega poštnega poslopja le počasi napreduje, najbrž vsled težavne dobave gradbenega materijala. Pričakuje pa se vendar, da bo kmalu pod streho. — Učiteljstvo tukajšnje ljudske šole namerava dne 29. t. m. prirediti veliko slavnost v proslavo 70. rojstnega dne našega cesarja.
Iz Gorij. Žalostna novica je šla v petek 5. julija po. naši fari od ust do ust, da se je Marovtov doktor na Bratovlji peči ponesrečil. Že en teden poprej se je govorilo, da se je izgubil, kar se ni obistinilo, sedaj pa je bila resnica. Ponesrečeni dr. Ivan Jan, znan bralcem « Gorenjca* po njegovi spomenici in nekaterih dopisih, je bil jako nadarjen mož. Rojen je bil leta 1856 v Pod-
253
homu tukajšnje občine. Po dovršenih jpravoslovnih študijah je vstopil k finančni prokuraturi, l. 1892 pa je prevzel službo magistratnega tajnika v Ljubljani. Lani je bil radi živčne bolezni trajno upokojen. Od takrat je bival vedno tu. Lani se je pozdravil popolnoma v samoti na planini «Klek». A letos spomladi se je začela bolezen radi raznih ne p rili k, ki so ga zadevale, zopet kazati. Najhujši udarec pa mu je dal oni surovi napad v «Domoljubu*. Šel je zopet iskat zdravja na «Klek», kjer je pa našel smrt. V torek 2. julija so ga začeli pogrešati, v petek ga je videl pastir ležati v 300 metrov globokem prepadu pod Bratovljo pečjo, v soboto so ga prepeljali domov in v nedeljo slovesno pokopali. Bralno in gasilno društvo in neštevilna množica ljudstva ga je spremila na zadnjem potu. Ni misliti, da bi bil sam skočil v brezno. Skoraj gotovo je počival nad breznom, kjer je odložil palico, telovnik in nahrbtnik. V spanju se je nagnil v prepad ali pa se mu je pri pogledu v globočino v glavi zvrtelo. Pokojnik je bil blag in nesebičen človek. Vsakemu je z največjim veseljem postregel in pomagal. Skrbel je bolj za druge kakor zase. Koliko je imel opravila kot tajnik tukajšnje kmetijske podružnice, vedo vsi Gorjanci a prav bodo cenili njegove zasluge šele po njegovi smrti. Delal je tudi razne prošnje in rekurze na oblastva. Posebno v sadjarstvu, v katerem je bil on strokovnjak, je Gorjancem pomagal z besedo, izgledom in dejanjem. Na domačem domu in v domači vasi je v tem oziru vse preobrnil in prenaredil. Skrbel je, da so sadili prave vrste jablan in hrušk, pa je tudi vsakemu sam rad sadil, precepljeval in obrezoval drevesa in zato ni zahteval nobene hvale, nobenega priznanja, še manj zaslužka. Njegovo delo se bo poznalo še čez 50 let. Mir in pokoj njegovi plemeniti duši!
Iz Oerkljan.   Naš slavni občinski odbor se pre-mnogokrat odlikuje z raznovrstnimi kozli, h katerim mu seveda pomore njegov pravi šef profesor novomeški, ud krajnega šolskega sveta, strmolski eksgrajščak i. t. d. Po njegovem nasvetu se pripeti skoro pri vsaki seji kaj njemu podobnega. Pri zadnji seji slavnega odbora je tisti sklenil soglasno imenovati šest novih častnih občanov,   ki  so si baje pridobili neizmernih častnih zaslug posebno za cerkljansko občino.   Prvi, seveda le pro forma, imenovani častni član je preč. gospod knez in škof dr. Ant. B. Jeglič, ki si je stekel za našo občino ogromnih zaslug z  —  otvoritvijo  lanskega misijona. Častni občan, kranjski dekan Koblar ima tudi mnogo zaslug, katere lahko išče z lučjo ob belem dnevu, pa še — ene ne najde. Gospod kanonik Andrej Kalan ima neštetih zaslug z osemmesečnim ležanjem v naši fari in z obedi, na katere se je povabil sam gosp. c, kr. profesor i. t. d. Posebno zaslužen je dr. Ivan E. Krek, ki si je pridobil mnogo zaslug z dvorjansko posojilnico in hranilnico, duhtečo sirarno z živim sirom in še ne rojenim, vendar že uspavanim konsumom. Gospod Martin Pogačar ima pač neštetih zaslug za gospoda profesorja, ker mu je baje posodil nekaj tisočakov. Davorinu Jenkotu, slov. skladatelju, pač ne more nihče odrekati častnih zaslug za slovensko domovino, pa upajmo, da vendar ne vzprejme te izjemne časti, ki mu jo vsiljuje njegov nečak v spo-razumljenju zvestih svojih garjevih in gorjanskih ovčic. Gotovo diše temu večnemu ženinu lepi strijčevi tolarčki. Vsem drugim občanom se pač čudno dozdeva, da se naš slavni odbor ne domisli naših častitih gorjanskih gospa in gospic, katere so si baje več zaslug iztekle pri ljubeznjvem eksgrajščaku. Razumno je, da se gospodje ne lotijo dr. Žlindre, kajti ta se je baje zameril veliki dvorijski buči v  denarnih zadevah.  Pozor, Cerkljanci! Sezite v žep, prinesite vsak en desetak za prekrasne diplome našim prezaslužnim častnim občanom.  Ako res stopi prezaslužni gosp. prof. Kazimir pl. Strmolski v zasluženi pokoj — evo Vam najboljšega cerkljanskega župana — a soglasno.
Z Bleda. Naši komsumarji imajo srečo. Znano je, da so prodajah zastrupljeno vino. Zaradi tega so bili pri radovljiškem sodišču Obsojeni tn sicer pri nas na denarno globo 200 kron i» t4 dnevni rapor. Oni so se pritožili pri deželnem sodišču, katero jim je kazen znižalo
na tri ozuoma na dvadnovni zapor. Kaznovani so pa bili tudi pri kr. okrajnem glavarstvu zaradi neopravičenega vino toča na 1<H) kron, oziroma. 10 dni zapora. Rekurirali so na deželna vlado in glej! zopet izvanredpe sreče. Vlada jih je kazni popolnoma oprostila zaradi pomanjkanja kaznive podlage. Naši,! svedre) so b# tako kunstni, da so še c. kr. vlado premotili, Rekli so v rekursu, da sp odborniki vino, katero ima zadruga v zalogi, samo pokušali. Vlada jim je verjela in rekla, da se ta resnična okornost — pokušanje vina — ne more smatrati kot obrtni vinotoč v smislu zakona, zaraditegaje razveljavila spodbijano razsodbo. Cela naša občina dobro ve, da obstoji svedrška gostilna. Dostikrat smo te prestopke z dokazili naznanili na višjo oblast. Vlada pa svedercem verjame, da vino le pokušajo, ne nam, ki smo Že večkrat dokazali, da brez pravice točijo in prodajajo vino. Vlada premehko nastopa nasproti svedrcem, ki prestopajo zakone in so še davka prosti; trgovcu pa, ki je močno obdavčen, še ne verujejo. Morebiti bi kazalo trgovcem, da bi napravili skupno en konsum in filijalke, potem bi jim ne bilo treba nič davka plačevati.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Voditeljem okrajnega glavarstva v Kranja je
imenovan c. kr. deželnovladni tajnik v Ljubljani, gospod Alfonz Pire.
Osebne vesti. Referentom c. kr. deželne komisije za kmetijske zadeve je imenovan g. vladni svetnik Ludovik marki Gozani. — G. Iv. Fink, davčni oflcijal v Kranju, je imenovan davkarjem, in davčni adjunkt v Kamniku, g. Jakob Drol, pojde kot davčni kontrolor na Brdo, g. Uršič, kontrolor na Brdu, pa pride v Kranj. — Imenovani so gg.: Felicijan Aprissnik iz Trsta pravim gimn. učiteljem za Kranj, Viktor Jaklič, učitelj v Št. Vidu in Franc Ma-rolt, učitelj v Lukovici, učiteljem na novo ustanovljeni mestni šoli v Ljubljani. — Premeščen je profesor gosp. dr. Leopold Poljanec iz Kranja v Maribor. — Predsednikom notarske komore je bil voljen vsled smrti pokojnega Gogale g. notar Ivan Plantan. — Nameščen je na župnijo Preddvor g. Matevž Jereb, župnik v Št. Janžu. — Okrajni komisar Anton Klein v Kamniku je prideljen k deželni vladi v Ljubljani. — Okrajni komisar dr. Avgust vitez Banizza v Kranju je prestavljen v Kamnik. — Deželnovladni konceptni praktikant dr. Viktor Vincenc Schvvegel je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Kranju. — Promoviran je bil dne 9. t. in. na dunajskem vseučilišču g. Joško Vilfan doktorjem prava, danes pa je postal g. J. Demšar iz Železnikov doktor vsega zdravilstva. Čestitamo !
Koblar — deželnozborski kandidat. Cerkljanski občinski odbor, ki je sestavljen iz samih analfabetov, je na ukaz znanega profesorja Jenkota imenoval poleg drugih slavnih mož tudi našega tehanta svojim častnim občanom — bržkone radi velikih zaslug, katere si je stekel Koblar za cerkljansko občino. Kakor se kaže, je zlezlo to častno občanstvo dekanu v glavo in vzbudilo iznova Koblarjevo častihlepnost. Poroča se nam na 'reč, da hoče Koblar v jeseni nastopiti kot klerikalni dei mo-zborski kandidat za mestno skupino Kranj - Loka! Z oziroin na vsestransko priljubljenost dekanovo in njegove znamenite uspehe pri državnozborskih in občinskih volitvah je ta kandidatura vsekako izborna ideja. Kdo pa mu zato kaj more?
Občinski odbor kranjski je imel včeraj svojo prvo sejo. Zttpan ces. svetnik Savni k pozdravi novoizvoljeni občinski odbor. Poživlja odbornike, da naj podpirajo z vsemi silami občinsko predstojništvo, kajti le združenimi močmi bo mogoče delovati za blagor, napredek in razvoj mesta Kranja. Pravi da odbor ne more lepše pričeti z delovanjem, kakor či se v tem trenutku spominja Onega, ki je s svojim geslom »viribus unitis* vsem svetel vzgled vztrajne delavnosti presvitlega cesarja Franca Jožeta I. Odbor zakliče cesarju navdušeno trikratni «Slava!» — Nato naznani župan, da se je izvoljeni občinski odbornik Ign. Fock odpovedal odborništvu. Odbor sklene odpoved vzeti na znanje in na izpraznjeno mesto poklicati na-
m^tnjka^ej:, w. Da -f|<*iU pri Mp^hjf^^M namestniki enako glasov, odloči Jxeo; za, gornja, Peč-njjta. $a precjlog'oabprpik&'F^ £ , odsek po sedem članov, mtermezz^, ( katerega je prpvj&oču Ujed voUtvijoJ odseskov pooblaščene^ yiri|is& K.VPpllaka,^^ porpč^ipp^v nastopni potici!',*,— ,fro$i^;X Celestine* da. {niy.se muJ da za eao leto v najem 100 kvadratnih metrov občinskega pašnika pod čraštejem, se izroči stavbenemu odseku z naročilom, da naj se pogodi s prosilcem in da naj o tem poroča župan v prihodnji seji. — Ko se še reši nekaj prošenj za vzprejem v občinsko zvezo, zaključi župan sejo. — Takoj nato so se konstituirali odseki. Finančni odsek izvoli načelnikom dr. V. Štempiharja (namestnik F. Sajovic), stavbeni F. Sajovica (namestnik C. Pire), policijski C. Pirca (nam. dr. Fr. Prevc), tržni F. Krennerja (nam. J. Rakove), ubožni J. Kovača (nam. M. Matiašič) in vodovodni dr. E. Savnika (nam. dr. V. Korun).
Koblar v občinskem odboru. Pooblaščenec virilista K. Pollaka je imel v včerajšnji občinski seji svoj prvi «debut*. Takoj po sprejetem predlogu, da naj se sprejme odpoved I. Focka in naj se na njegovo mesto pokliče namestnik, je začel Koblar prodajati svojo pravniško modrost. Odbornik C. Pire ga pouči, da naj se v prihodnje oglasi k predlogom, predno se bo o tistih sklepalo. Pri volitvi odsekov je Koblar naletel prav pošteno. Večini občinskega odbora seveda ni prišlo niti na um, da bi sprejela koga iz opozicije (3 virilisti in 2 pooblaščenca) v kak odsek, kajti ti ljudje so pokazali tudi po dovršenih občinskih volitvah, da jim je edino na tem, da bi zavirali delovanje občinskega odbora in izvestno bi tako delali tudi v odsekih. Pri volitvi v ubožni odsek se razkorači voditelj kranjskih malkontentov Koblar, obžaluje, da se pri sestavi odsekov ni oziralo na opozicijo. On, pravi, da bi bil rad v ubožnem odseku. Upal je, da se bo z ozirom na pomirjajoče besede županove postopalo drugače. Odbornik Pire se čudom čudi, da prihajajo iz ust pooblaščenca virilista K. Pollaka tako mile besede. Za časa volitev in po volitvah so nasprotniki, zlasti s svojimi lažnjivimi dopisi v »Slovenskem Listu* zoper župana in stari odbor učinili vse mogoče, da so se nasprotstva po nepotrebnem poostrila. Opetovano so pokazali, da jim ni kar nič na resnem delu. To se je tudi videlo pri volitvi v občinsko predstojništvo. Prepričanje, da so prišli nasprotniki v odbor le delat zgago. Če bi se bilo večini le sanjalo, da imajo nasprotniki le količkaj resne volje, bi se bila tudi nanje ozirala. Ker Pire imenuje Koblarja vedno le pooblaščenca Pollakovega, se Koblar razjari in pravi, da je to izzivanje, kajti on je odbornik. Pire obžaluje, da ne more temu pritrditi, kajti Koblar ni kar nič drugega kakor pooblaščenec Karola Pollaka in on ga bo vedno imenoval «gospoda pooblaščenca gospoda virilista Karola Pollaka*! Ko župan pripomni, da ima Koblar kot župnik itak pristop v ubožni odsek, izjavi virilist c. kr. notar A. Šlamberger, ki je bil tudi predlagan za člana v ubožnem odseku, da ne more sprejeti te časti, kakor bi bil sicer rad sodeloval z vso vnemo. On ne mara sedeti v istem odseku z župnikom Koblarjem, ki je, kakor znano, re-dakter »Slovenskega Lista*, onega lista, ki piše tako surovo in podlo, kakor morejo pisati le lopovi (medklic: in pobalini!) Njega je neopravičeno napadel »Slovenski List* kot c. kr. notarja. Le obžaluje, da takrat ni nastopil sodnim potom. (Koblar kliče: »Pa nastopite!*) Glede na vse to odklanja članstvo v ubožnem odseku. Pooblaščenec Koblar izjavi, da ni več urednik »Slovenskega Lista*, kar mu pa seveda nihče ne verjame, temveč čuje se medklic: »In pod vašim imenom prihajajo v »Slovenski List* tiste umazane notice in lažnjivi dopisi iz Kranja!* Mi vemo, kaj bi bili v tem slučaju storili na Koblarjevem mestu, Pollakovega pooblaščenca pa ni mnogo ženirala ta čudna ovacija. Čast! Virilist K. Florian dobi grajo radi nekega neparlamentarnega medklica napram odborniku Pircu. Florian dotični izraz lojalno prekliče. Sploh moramo priznati, da se je tudi sicer obnašal Florian veliko lepše kakor njegov prijatelj po-
oblaščenec Koblar. Koblar je svojim nastopom dokazal, da mu res pristoja vodstvo nad stra*ke, %a^ršhaje ona kranjskih ma^fe^toyri^jaD1Je flprajnčil nade, katere smo vanj stavili! "iilJBklflJlJOh&agi leti
naaiji in o^eh ljudskih šolah*     H\nd&a ,  toisi (Wsqi
-VoJaSke VMti.-^- poznim; ~ vajam- "domaČi
pespolk št. -hiiz«u^..^olk( iz/!^^>&':avgil^
preko Železne Kaple, Jezerskega, Preddvora v Kranj, kjer se prično dne 15. avgusta brigadne vaje. Odtod gre vojaštvo preko Škofje Loke na Notranjsko. Drugi del vojaštva pride preko Celja in Vranskega v Kranj.
Prijazna opomnja. Slavne čitatelje «Gorenjca* opozarjamo, da ne zamude ogledati si c. kr. eraričnega mostu v Kranju, ki je zdaj v najbujnejšem cvetju. Ker pa se ni bati, da bi kmalu odcvetel in izgubil svoj krasen nakit, lahko stori to vsak ob priložnosti. Star in trohljen les prav redkokdaj cvete, a kadar cvete, takrat tem dalje, kar že mnogo let opažamo na kranjskem mostu.
V dijaški kuhinji v Kranju se je izdalo meseca junija 1.1. 2043 kosil in 1952 večerij ter plačalo 642*84 kron. Podpirani dijaki so prispevali 106 K.
• Tretji promenadni koncert bo jutri v nedeljo na glavnem trgu. Spored je naslednji: 1. «Der stramme Reservist*, koračnica. 2. Horn: Veselje turistov, valček. 3. Skrivanek: Požarna bramba, polka. 4. Iv. pl. Zaje: U boj! 5. Schneider: Gebeljnak, koračnica.
Izlet na Črno prst, ki ga je priredila tukajšnja planinska podružnica dne 29. in 30. t. m. smemo prištevati najlepšim in najbolje uspelim vseh dosedaj prirejenih izletov. Udeležilo se ga je 17 članov podružnice, zlasti bodi pohvaljen mnogobrojno zastopani nežni spol. V Podnartu so se pridružili še trije člani iz Tržiča. Na naročenih skupnih vozeh odpeljala se je družba kljub nastali nevihti iz Lesec v Bohinj, kjer je bila gostoljubno sprejeta v znani gostilni gospoda Janeza Mencingerja. Po kratkem odmoru napotila se je proti Orožnovi koči, kamor je dospela po dobrih dveh urah hoda. V koči seje razvila kaj živahna zabava, solo-pevci priznane veljave so tekmovali med seboj, dvospevi, trospevi in četvero-spevi šaljivih in resnih narodnih pesmi ter razne burke in zabavljice so zabavale družbo pozno v noč tako iz-borno, da še spanec ni prišel do svoje navadne pravice. Ob polštirih je dospela vsa družba po poldrugi uri hoda na vrh ter se najprvo divila čarobnodivnemu sončnemu vzhodu, kateri je bil res tako krasen, kakor se malokdaj vidi; potem pa je občudovala krasno panoramo, katera se tu nudi očem. Triglavsko pogorje v vsi svoji krasoti, Julijske alpe, kamniško, loško in tolminsko pogorje, katerih nižji vršaci so se dvigali še iz morja megle liki mali otoki, to vse videti v čarni razsvetljavi vzhajajočega sonca ostane gotovo vsakemu v nepozabnem spominu. Predno pa je družba odšla raz vrh, razpršila se je megla v dolini in očem gledalca se je odprl razgled po sočnatozelenih dolinah in dolinicah, iz katerih zelenja so se krasno dvigale male naselbine in vasi, v vznožju pa je lesketalo čisto ko ribje oko divje romantično bohinjsko jezero. Ko se je vrnila družba v Bohinjsko Bistrico, po-mudila se precej časa v prej imenovani gostilnici, se okrepčala in potem podala na vozeh k jezeru. Mnogo izletnikov, kateri še niso videli bohinjskega jezera, Čudilo se je njega krasoti in dosti je bilo čuti glasov začudenja. Posebno nam je omeniti izborno pripravljenega in naj-okusneje serviranega obeda v hotelu za turiste pri sv. Janezu, kateri bi lahko tekmoval z nafinejšimi dunajskimi kuhinjami glede kakovosti, glede nizkih cen pa ga lahko vsakemu priporočamo. Dobri obed in pijača sta vplivala najboljše na celo družbo, kajti resen govor sledil je za-bavljivo šaljivemu in težkim srcem se je ločila družba v naj-poznejšem času, da pride pravočasno na vlak. Tudi med
256
vožnjo je bilo videti z veselih obrazov, da se vse do*wVo zabava in «fa Je '4^HiF^fo<fr^*mvJt^dletom. Čestitamo pa podružnici osobito na tom, da je znala vzbuditi Med narodnim ženstvom kranjskega mesta toliko zanimanja do turistike in da jih je toliko izvežbako, da se večini izmed njih tu* večjih tur ni treba bati. Prihodnji izlet na Triglav se pravočasno objavi. - Procesije svetega, leta se prav pridno prirejajo. Od cerkve do cerkve hodijo pobožni in radovedni ljudje, molijo in opravljajo tako, kakor je pri takih priložnostih navada. Fantje se ponavadi pri večjih cerkvenih slavno-stih in žegnanjih malo stepejo in si nekoliko puščajo. To je prišlo v modo sedaj tudi pri procesijah sv, leta. Zadnji čas naklestili so Lužanci Olševčane, ker so prišli zadnji za procesijo na Luže. — Lepo so počastili sveto leto. Govori se, da je županov svetovalec posredoval, da dobe za to slavno katoliško delo vsak par porcij ričeta.
V Cerkljah so se stepli po procesiji med seboj in so dobili v nagrado za to nekaj postov od c. kr. okrajnega sodišča v Kranju, da bo zasluženje tem popolnejše. Tudi od drugih strani se čuje, da prav pridno opravljajo/ fantje pobožnosti sv. leta in se za nameček medsebojno bičajo s koli in noži. Vse mora biti, če ne pa ni popolnih odpustkov.
Obesil se je dne 1. t. m. v gozdu «Planjava* pri Šenčurju delavec Jurij Smeje iz Vog^jan. Smeje je precej rad srkal žganje.
V Smledniku je napadel 22 letni Franc VVeithauser orožnika Franca Prohavskega in mu iz rok iztrgal sabljo. Orožnik je naposled vendarle izvil napadalcu sabljo in aretiral "VVeithauserja, ki pa se je tako nerodno obnašal, da se je sam nabodel na bajonet in se težko ranil. VVeithauser je sedaj zaprt.
V Železnikih je v četrtek zjutraj nenadoma umrl g. Luka Košmelj, župan, trgovec in posestnik, v starosti 41 let. Pokojnik je bil kremenit značaj, ljubezniv mož in zvest somišljenik narodne stranke. Zapustil je vdovo in petero otrok. Žemljica mu bodi lahka!
Dr. Ivan Jan — ponesrečil. Za zadnjo številko smo prepozno prejeli v soboto popoldne pretresujočo vest, da je zvest prijatelj in sotrudnik našemu listu g-dr. Ivan Jan, ljubljanski magistratni tajnik v pok., padel na planini «Klek» raz Bratovjjo peč in obležal mrtev v 300 metrov globokem prepadu. V današnjem dopisu «Iz Gorij* je obširneje popisano delovanje blagega pokojnika. Naj v miru počiva zlata duša!
50 let učitelj. Gospod Josip Mesner, nadučitelj v Komendi, bo letos obhajal petdesetletnico, odkar je postal učitelj. Gospod Franc Raktelj v Ljubljani pa je pred kratkim obhajal tudi petdesetletnico svojega učite^jevanja.
V Mengišu se je pri nekem posestniku izvalila gos, ki ima štiri noge in štiri repetavke.
V Kamniku je bil dne 7. t. m. izvoljen na tri leta predsednikom krajnega šolskega sveta g. Fr. Šubelj, trgovec v Kamniku, podpresednikom župnik g. Fr. Rihar.
Kamniški salonski orkester priredi v nedeljo dne 14. julija 1901 koncert na vrtu g. Kenda v Kamniku. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina 80 vin. Cisti dohodek je namenjen kamniškim ubogim.
Križem sveta.
Postava proti kajenju. Japonska vlada je izdala postavo, po kateri se prepoveduje kaditi osebam, ki Se niso 20 let stare.
\Jizitnice in kuverte 0 m po zelo nizkih cenah
priporoča Jv. J>r. Sampret v JCranju.
glavnim šolskim vodstvom na gorenjskem/
Pri naročevanju šolskih tiskovin naj se blagovolijo slavna šolska vodstva obračati na
• •    i » ■ «0i*^r^r^ra Se m';ino priporoča z odličnim spoštovanjem
tlSkamO V KranjU. T| J„. j>r. Sampret, tiskar v Kranju.
mV ! ,:
256 >b       - i
Tedenski sejem ▼ Kranju dne 8. t. m.
Prignalo seje 206 glav goveje Živine, 10 telet, 60 prašičev, 175 ovac, 41 kozlov. 60 kg: pšenice K 7*75, prosa K 7*—, ovsa K 7'—, rži K 6'50, ajde K 6*—, ječmena K 7'—, krompirja belega K 1*50, rumenega K 1*60.
Vso gostilniško opravo, namreč mi^e, pre-rnakljive stole, stenske podobe, prte, dva ročna vozička, vsakovrstne steklenice za točenje, decimalna vaga in sploh, kar spada k popolni gostilniški obrti, se radi preselitve prav poceni proda.
Proda se takoj ali pa najkasneje začetkom meseca avgusta. 116—4
Več se izve pri lastniku Lovrencu Oblaku v Kranju 170.
Proda se posestvo
v Naklem, obstoječe z 9 oralov gozda, njiv za 50 mernikov posetve, dvainpol orala travnikov in zraven spadajoča hiša št. 30 z gospodarskimi poslopji. Hiša je v dobrem stanu, zraven državne ceste in pri cerkvi. 126—2
Natančna pojasnila se dobe pri lastniku Valentinu Fistru v Naklem pri Kranju št. 30, kateri posestvo prostovoljno prodaja.
Lepo
posestvo v Jupaličah
ob veliki cesti, s polji, travniki, njivami (nad 30 mernikov posetve), in gozdi se proda pod ugodnimi pogoji. Pripravno je tudi za gostilno.
Več se izve pri lastnici Mini Sire, po domače «pri Sajovicu», v Tupaličah 17. 121—2
$I°J3'J £rac3rr)cr
Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaso-virjev.
LJubljana
sv. Petra cesta št. 20.
Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh slogov. 115—4
Špecijaliteta: pianini z moderatorjem.
Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. -- Najnižje cene za izposojevanje.
Na deželo se tudi izposojuje.
Kovačija
se odda v najem izučenemu kovaču v Goricah 10, p. Kranj.
Opravila je dovolj. Najemnine se plača 60—70 glcl. na leto. Natančneje se izve pri lastniku v Goricah 10. 129
)kñiáo
s ■
15 centov težkih je v ponedeljek dne 15. t. m. naprodaj.
Ivan Šumi, Kranj 103
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
iz pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer» spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
I. WOHLGEMUTE
112—i v Kranju, glavni trg št. 118.
Med. univ.
R.
ordinira
S I. Julijem t. I. začenši
v Škof j i Loki
na glavnem trgu v hiši g. nadučitelja Fr. Papa 125—3 od 9.—12. ure dopoldne.
130
mesar.
Izvršuje todi ^obo^dravrjiške operacije.
FRAN ZEMAN
LJubljana 108~G
Poljanska cesta nasproti sv. Petra mostu.
Tvorniška zaloga najnovejših poljedelskih strojev,
in sicer: nove vrste gepljev, ki se pritrdijo k stropu. Postavijo se lahko zraven poda, ali pod njim (v šupi), ker zadostuje samo 5 metrov prostora m jih ena sama žival lahko goni; tudi se da vsak lesen gepelj na ta način trpežno prenarediti; ročne mlatilnice ali za gepelje z mesingastimi tečaji ali na kroglje, slamo-r e z n i c e s posebno močnimi kolesi in jako napetimi noži, mline za čiščenje žita najnovejše iznajdbe, tudi vsake vrste posamezne dele za stroje, kline, jermena i. t. d. — Sesalke za vodo in gnojnico, cinkaste cevi za trombe in vodovode, katere sploh ne rjave in tudi vodi ne dajo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevi.
Otroški vozički in košarice
se dobe po najnižji ceni pri
Albinu Kantu v Kranju.
42—10
Trgovski učenec
ki je dovršil vsaj drugi razred srednjih šol, se sprejme s 1. avgustom v manufakturno pro-dajalnico
Ferd. Sajovica v Kranju.
122-^3
sprejmem takoj.
120—3
FRANC SCHIFFRER,
sedlar in jermenar v Kranju.
257
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlane Jim stekleničke 161 a—51
"se" tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov •Dvorni založnik Nj. svetosti« s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo boleha vim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelu* v Ljubljani, na dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1*26 a.v., po 24 steklenic za gld. 240, po 36 za gld. 3 50, po 70 za gld. 650, po 110 za gld. 1030. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
97-9 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\[}sr)& L)idrT)sr-ja
$iruqar\a O bjtiblj«r>i, dtir>«j$ka ce$t* 11.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trančo št I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—16
Loterijska srečka dne 6. junija t. L
Gradec:        8      11      18 28
53
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lep« nke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustuovljeio 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje
brezplačno. 114—6
»ll4tOO^ peci,
&<x 4iof>iti, kauot <tu3i 'fUpe, va&e> if%
dvuc^c glinaste i&d&ifac t>   vstfi  batvafx,     peine in cen« priporoča prva in viayvccya
o o
«4*
tOVOAA\<X
73—13
JOSIP VEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike Itd. 85—it
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnlc, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi In pasov
R. A. SMEKAL
v Cediu pri Prostjevu in Smicnow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83—IS
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe straši vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
258
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J.SVOBODE nasl. 80—13 čevljarski most.
Kupite aH naročite po pošti iz te lekarne sledeča prlpoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K.
Želodec ne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plebastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 k. 60 h, 80 h.
Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj nomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, blus razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
6 steklenic za računi se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za
praliče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K.
G. Tönnies
Ljubljana
66—15
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarna za mociroce na peresa in posteljno opravo, raloga pohištva,
priporoča vsake vrste
modrecev, posteljne vloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (šola, kanape, dlvan) In sodno opravo 54—17
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami polije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Adolf Haupti
53-17
k     * ***********************************
r mann
tovarna
otjnaii^v -bazv, $WAie<&e&, tako v 1 MM v Ljubljani. —*
Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
it
S %
S
>
H. SUTTNER
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine, srebrnine in optičnega
blaga po najnižjih cenah. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosti.
Vabim uljudno vsakogar, da si ogleda mojo v resnici najbogatejšo zalogo. 84—12
Priznano dobro blago.
o 3 O
3
s.
n
E o <-t
o <
'ji o
BLED (Gorenjsko). 79-13
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
A. TschinkeM zet
bjcibljeioa.
Prva in edina
domača tovarna
cikorijc;
kaodireioeg* sadja
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—15
Naj cenej i in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri
Karol *avšeka nasl. v
SGHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, rnlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 6y—15
Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsoreg «Gorenjca».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.