PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Lex Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 27 Maribor, petek 3.6.2016
OBČINA BENEDIKT
393. Sklep o potrditvi cenika storitev javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališča v občini Benedikt
Na podlagi 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) in 17. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališča v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII
občin, št. 55/2013) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 13. redni seji dne 1. 6. 2016 sprejel naslednji
SKLEP
O POTRDITVI CENIKA STORITEV JAVNE SLUŽBE I.
Potrdi se
Cenik storitev javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališča v Občini Benedikt
Zap. št.	Opis storitve	Cena v EUR brez DDV
STORITVE ZA UPORABNIKE		
1.	Letna najemnina grobnega mesta - družinsko GM	39,34
2.	Letna najemnina grobnega mesta - enojno GM	29,50
3.	Letna najemnina grobnega mesta - žarno GM	29,50
4.	Uporaba mrliške vežice - 1 dan	35,00
5.	Prijava pokopa	10,00
6.	Vodenje pogrebne svečanosti	34,00
7.	Izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov	147,00
8.	Prva ureditev groba	40,00
9.	Prekop groba	190,00
10.	Stroški postopka izdaje dokumentov za postavitev ali odstranitev nagrobnih spomenikov	30,00
STORITVE UREJANJA POKOPALIŠČA		
1.	Vzdrževalna dela - ročno (čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, vzdrževanje zelenih površin, poti in objektov, ...) - ura	11,00
2.	Vzdrževalna dela - strojno (košnja trave-strojno, ...) - ura	16,00
3.	Odvoz odpadkov na odlagališče - ura	30,00
4.	Vodenje katastra pokopališča - ura	14,00
5.	Sodelovanje pri sodno odrejenih izkopih	30,00
Cene storitev urejanja pokopališča se uporabljajo za	Številka: 35409-2/2016-4
ovrednotenje stroškov javne službe in jih koncesionar ne	Datum: 1. 6. 2016
zaračunava uporabnikom in/ali koncedentu.
Občina Benedikt
II.	Milan Gumzar, župan
Cenik storitev javne službe se objavi v Uradnem glasilu	_
slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1110
OBČINA CERKVENJAK
394. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Cerkvenjak
Na podlagi 3. odstavka 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12-ZPNačrt-B, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl.US:U-I-43/13-8, 76/14-odl.US in 14/15-ZUUJFO), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in 14. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/11) je Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 12. redni seji, dne 1. 6. 2016 sprejel:
ODLOK
O PROGRAMU OPREMLJANJA IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE CERKVENJAK
I.	Splošni določbi
1.	člen (predmet odloka)
(1)	S tem odlokom se sprejme program opremljanja in podlage za odmero komunalnega prispevka, ki so določene v programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Cerkvenjak (v nadaljevanju: program opremljanja) in je na vpogled na sedežu občine.
(2)	Program opremljanja vsebuje naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka:
•	obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme,
•	skupne in obračunske stroške po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih,
•	preračun obračunskih stroškov na enoto mere parcele in na enoto mere neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah opreme in obračunskih območjih,
•	podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, kot so: razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine, faktor dejavnosti,
•	olajšave in oprostitve za določene kategorije objektov in
•	način plačila komunalnega prispevka.
2.	člen
(predmet komunalnega prispevka)
(1)	Predmet obračuna komunalnega prispevka so predvideni in obstoječi objekti na območju Občine Cerkvenjak, ki:
•	se bodo prvič opremljali z vodovodnim omrežjem, kanalizacijskim omrežjem in/ali omrežjem cest,
•	se jim povečuje neto tlorisna površina,
•	se jim spreminja namembnost.
(2)	Komunalni prispevek se v primeru enostavnega ali nezahtevnega objekta obračuna samo, vkolikor se tak objekt priključuje tudi na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
II.	Merila in podlage za odmero komunalnega prispevka
3.	člen (pomen pojmov)
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: a) Komunalna oprema je po tem odloku:
•	objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja
•	objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
b)	Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini in je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme.
c)	Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki objekt na novo priključuje na komunalno opremo, ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.
d)	Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe.
e)	Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bodo bremenili določljive zavezance.
f)	Za parcelo po tem odloku se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt oziroma je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo po tem odloku se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.
g)	Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po SIST ISO 9836. Kot vsota neto tlorisnih površin na obračunskem območju se štejejo neto tlorisne površine vseh obstoječih objektov ter dopustne neto tlorisne površine na še nezazidanih parcelah. Te se za predvidene objekte izračunajo na podlagi prostorskega akta občine.
h)	Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov.
i)	Stavbišče objekta je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino.
4. člen (pomen pojmov in kratic)
V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen: KPij znesek komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme	na
posameznem obračunskem območju Aparcela površina parcele
Atlorisna neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836 Dp delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka
Dt delež neto tlorisne površine objekta pri
izračunu komunalnega prispevka Kdejavnost aktor dejavnosti
Cpij obračunski stroški, preračunani na m2 parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme Ctij obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme
i	posamezna vrsta komunalne opreme
j	posamezno obračunsko območje
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1111
5.	člen (obračunsko območje)
(1)	Območja opremljanja s posamezno komunalno opremo so prikazana v kartografskem delu programa opremljanja:
•	Karta 1 - vodovodno omrežje - pregledna karta obračunskega območja;
•	Karta 2 - kanalizacijsko omrežje - pregledna karta obračunskega območja;
•	Karta 3 - cestno omrežje - pregledna karta obračunskega območja;
(2)	Obračunska območja posamezne komunalne opreme, navedena v prvem odstavku tega člena, so podrobneje prikazana na kartah, ki so sestavni del kartografskega dela programa opremljanja.
(3)	Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, nima možnosti priključka na posamezno komunalno opremo, ki je s programom opremljanja določena za območje, na katerem objekt leži, ali le-te ni mogoče uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo.
(4)	Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, ima možnost priključevanja na posamezno komunalno opremo, ki pa s programom zanj ni določena, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo.
6.	člen
(merila za odmero komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek se odmeri z upoštevanjem naslednjih meril:
•	površina stavbnega zemljišča,
•	neto tlorisna površina objekta,
•	opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo,
•	namembnost objekta in
•	izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.
7.	člen (površina parcele)
(1)	Pri površini stavbnega zemljišča se upošteva površina parcele.
(2)	Površina parcele se za objekte, za katere se pridobiva gradbeno dovoljenje, povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, za ostale objekte pa iz veljavnih prostorskih aktov Občine Cerkvenjak.
(3)	Na območjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti se parcela za odmero komunalnega prispevka določi skladno z grafičnim delom prostorskega akta.
(4)	V primerih, ko parcela objekta ni določena, se parcela za odmero komunalnega prispevka določi kot stavbišče objekta, ki se pomnoži s faktorjem 1,5.
8.	člen
(neto tlorisna površina objekta)
(1) Neto tlorisna površina objekta je vsota vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO
9836. Podatek se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2)	Če podatka o neto tlorisni površini objekta ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega odstavka, se le-tega pridobi iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije oz. razpoložljive dokumentacije.
(3)	Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisne površine objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0.
9.	člen
(razmerje med deležem parcele in neto tlorisne površine objekta)
Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine objekta (Dt) je na celotnem območju opremljanja enako in znaša Dp = 0,3 ter Dt = 0,7.
10.	člen
(dejanska opremljenost objekta s komunalno opremo)
Če pristojni organ občine ne odloči drugače, velja:
(1)	Vsak obstoječi ali predvideni objekt je opremljen z vodovodnim in/ali kanalizacijskim omrežjem, če je iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja to nedvoumno razvidno oz. če upravljavec posameznega voda izda soglasje za priklop na omrežje. Če mora zavezanec za priklop svojega objekta zgraditi ali izboljšati del javnega vodovodnega in/ali kanalizacijskega omrežja, objekt ni opremljen z obstoječim vodovodnim in/ali kanalizacijskim omrežjem.
(2)	Vsak obstoječi ali predvideni objekt, za katerega se lahko odmeri komunalni prispevek, je opremljen s cestnim omrežjem. Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja, se šteje, da objekt ni opremljen s cestnim omrežjem.
(3)	Za izboljšanje javnega omrežja se štejejo vsa dela, ki jih je treba izvesti na javnem vodovodnem, kanalizacijskem ali cestnem omrežju na zahtevo upravljalca z namenom omogočitve priključitve objekta na obstoječe omrežje. Za izboljšanje se ne štejejo dela na individualnem priključku objekta.
11.	člen (faktor dejavnosti)
(1)	Namembnost objekta se upošteva tako, da se za posamezne vrste objektov uporabi različne vrednosti faktorja dejavnosti. Objekti se razvrščajo glede na dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena.
(2)	Faktor dejavnosti (Kdejavnosti) se skladno s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka določi za vso komunalno opremo, ki jo določa ta odlok in se določi po naslednjih kriterijih:
Preglednica 1: Določitev faktorjev dejavnosti glede na vrsto objekta
Vrsta objekta	Kdejavnosti	Oznaka v klasifikaciji
		objektov CC-SI
Enostanovanjske stavbe		111
- enostanovanjske stavbe	1,00	11100
Večstanovanjske stavbe		112
- dvostanovanjske stavbe	1,00	11210
- tri- in večstanovanjske stavbe	1,00	11221
- stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji	1,00	11222
Stanovanjske stavbe za posebne namene		113
- stanovanjske stavbe za posebne namene	1,00	11300
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
Gostinske stavbe		121
- hotelske in podobne gostinske stavbe	1,00	12111
- gostilne, restavracije in točilnice	1,00	12112
- druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev	1,00	12120
Upravne in pisarniške stavbe		122
- stavbe javne uprave	1,00	12201
- stavbe bank, pošt, zavarovalnic	1,00	12202
- druge upravne in pisarniške stavbe	1,00	12203
Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti		123
- trgovske stavbe	1,15	12301
- sejemske dvorane, razstavišča	1,15	12302
- bencinski servisi	1,15	12303
- stavbe za druge storitvene dejavnosti	1,15	12304
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij		124
- postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi		
povezane stavbe	1,00	12410
- garažne stavbe		
	0,70	12420
Industrijske stavbe in skladišča		125
- industrijske stavbe	0,80	12510
- rezervoarji, silosi in skladišča	0,80	12520
Stavbe splošnega družbenega pomena		126
- stavbe za kulturo in razvedrilo	0,80	12610
- muzeji in knjižnice	0,80	12620
- stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo	0,80	12630
- stavbe za zdravstvo		
- športne dvorane	0,80	12640
	0,80	12650
Druge nestanovanjske stavbe		127
- stavbe za rastlinsko pridelavo	0,70	12711
- stavbe za rejo živali	0,70	12712
- stavbe za spravilo pridelka	0,70	12713
- druge nestanovanjske kmetijske stavbe	0,70	12714
- stavbe za opravljanje verskih obredov	0,70	12721
- pokopališke stavbe in spremljajoči objekti	0,70	12722
- kulturni spomeniki	0,70	12730
- druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje	0,70	12740
(3) Za vse objekte, ki po klasifikaciji ne sodijo v nobeno od v tabeli navedenih postavk velja, da je faktor dejavnosti 1,00.
12. člen (skupni in obračunski stroški)
Prikaz skupnih stroškov (Ss) in obračunskih stroškov (Os) obstoječe komunalne opreme je razviden iz preglednice 2.
Preglednica 2: Prikaz skupnih in obračunskih stroškov obstoječe komunalne opreme
Vrsta komunalne opreme	Obračunsko območje	Skupni stroški (v EUR)	Obračunski stroški (v EUR)
1. Vodovod	VOD	2.739.575	1.312.556
2. Kanalizacija	KAN	1.864.138	258.976
3. Ceste	CES	5.189.722	2.784.188
13. člen (časovni načrt)
(1)	Predvidena komunalna oprema, ki je že vključena v obračunsko območje po tem programu opremljanja ima naslednji časovni načrt:
Kanalizacija Kadrenci-Cogetinci-Peščeni Vrh:
•	pridobitev stvarnih pravic: v letu 2016
•	projektna dokumentacija: v letu 2016
•	gradnja komunalne opreme: 2016-2018
•	uporabno dovoljenje: najkasneje do 31.12.2018
(2)	Zavezancem za plačilo komunalnega prispevka se komunalni prispevek za novo (predvideno) kanalizacijo
odmeri šele takrat, ko je omrežje dejansko zgrajeno in je omogočen priklop njihovega objekta na omrežje.
14. člen
(stroški opremljanja na enoto parcele in enoto neto tlorisne površine objekta)
Stroški opremljanja m2 parcele in neto tlorisne površine objektov se obračunajo z upoštevanjem preglednice 3, pri čemer se za določitev posameznega območja opremljanja s posamezno komunalno opremo smiselno upoštevajo določila 10. člena tega odloka in grafične priloge programa opremljanja.
Preglednica 3: Določitev Cpij in Ctij za posamezno vrsto komunalne opreme
Vrsta komunalne opreme	Obračunsko območje	Cpij (v EUR/m2)	Ctij (v EUR/m2)
1. Vodovod	VOD	0,94	5,48
2. Kanalizacija	KAN	0,94	4,28
3. Ceste	CES	1,96	11,48
15. člen
(indeksiranje stroškov opremljanja)
(1) Stroški opremljanja m2 parcele (Cpij) in stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta (Ctij) s posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1113
(2) Indeksiranje stroškov opremljanja na enoto mere se izvede na naslednji način:
Cpij = cpij iz 14. člena odloka x faktor indeksacije oz.
Ctij = Ctij iz 14. člena odloka x faktor indeksacije III. Izračun komunalnega prispevka 16. člen
(izračun komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek se izračuna tako, da se na podlagi obračunskih območij ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno vrsto komunalne opreme posebej se izračuna komunalni prispevek, pri čemer se uporabi naslednja formula za izračun:
KPij = Aparcela x Cpij x Dp + Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt
17. člen
(izračun celotnega komunalnega prispevka)
(1)	Skupni komunalni prispevek se izračuna kot vsota vseh komunalnih prispevkov za posamezne vrste komunalne opreme na naslednji način:
KP = Z KPij
(2)	Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu.
18. člen
(Posebni primeri obračuna komunalnega prispevka)
(1)	V primeru spremembe namembnosti oziroma vrste obstoječega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta ali spremembe obstoječega objekta (nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ipd.) se za izračun komunalnega prispevka upošteva razliko med novim in starim stanjem objekta. V kolikor je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru pa se izda odločba z navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan. Odmera komunalnega prispevka se izvrši po naslednji formuli:
KPi = KPnovo stanje objekta - KPstaro stanje objekta
(2)	V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za novogradnjo.
(3)	Če o plačilu komunalnega prispevka dokumentacija ne obstaja, se šteje, da so lastniki vseh zgradb, zgrajenih pred letom 1967 in vseh zgradb, ki jim je bilo gradbeno dovoljenje izdano do uveljavitve tega odloka, plačali komunalni prispevek za vso infrastrukturo, zgrajeno na lokaciji, na katero je objekt že bil priključen ob uveljavitvi tega odloka. Za vso javno infrastrukturo, na katero se objekt priključuje na novo, zavezanec plača komunalni prispevek po veljavnem odloku.
(4)	V primeru gradnje novega objekta na parceli že obstoječega objekta, se že poravnane obveznosti iz naslova obračuna komunalnega prispevka za parcelo obstoječega objekta ali njen del pri izračunu novega komunalnega prispevka upoštevajo. Breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka je na strani investitorja.
(5)	V primeru gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta je breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka na strani investitorja. Investitor mora ob tem tudi predložiti projekt za odstranitev starega objekta. Ta je lahko sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) novega objekta, v nasprotnem primeru (da ga investitor predloži kot
samostojen dokument) pa mora investitor projektu za odstranitev objekta predložiti tudi gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta.
(6) Komunalni prispevek za novozgrajeno komunalno opremo se lahko na območju, kjer je bila taka investicija izvedena oz. se izvaja, odmeri na podlagi posebnega programa opremljanja, ki je bil sprejet samo za to komunalno opremo in samo za to območje in na njem temelječega odloka, ki opredeljuje skupne in obračunske stroške ter ostale parametre, potrebne za odmero.
IV. Odmera komunalnega prispevka
19.	člen
(odmera komunalnega prispevka)
(1)	Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občine z odločbo na zahtevo zavezanca ali po
uradni dolžnosti.
(2)	Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne na zahtevo zavezanca iz prejšnjega odstavka, mora biti zahtevi priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča se lahko za vhodne podatke uporabi tudi uradne evidence.
(3)	Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne po uradni dolžnosti, potem ko občina od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, mora biti obvestilu upravne enote priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka.
20.	člen (izdaja odločbe o odmeri)
(1)	Rok za izdajo odločbe je 15 dni po prejemu popolne vloge.
(2)	Zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. Rok za odločitev o pritožbi je 30 dni.
21.	člen
(pogodbena razmerja med investitorjem in občino)
(1)	Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. S pogodbo se določi tudi rok za priključitev objekta na komunalno opremo.
(2)	Če se občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju, v kateri se natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh pogodbenih strank.
22.	člen
(plačilo komunalnega prispevka)
(1)	Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora plačati komunalni prispevek v enkratnem znesku v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, razen če ni med občino in zavezancem sklenjena pogodba oz. dogovor o medsebojnih razmerjih, v kateri je navedeno drugače. V tem primeru se podrobnosti glede plačila navedejo na odločbi.
(2)	Komunalni prispevek se lahko v primeru priklopa obstoječega objekta na novo vrsto komunalne opreme odmeri kot obročno plačilo v največ 10 mesečnih obrokih, vendar mora zavezanec za plačilo še pred pravnomočnostjo izdane odločbe podati na občino pisno prošnjo z navedbo števila obrokov oziroma navedeno označiti na vlogi za izdajo odločbe o odmeri
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1114
komunalnega prispevka. Pogoje obročnega odplačevanja določi občina. Izjemoma lahko način plačila tudi odstopa od navedenega, vkolikor župan izda ustrezen sklep. V vsakem primeru pa občina sklene z zavezancem pogodbo oz. dogovor o medsebojnih razmerjih.
(3)	Potrdilo o plačanem komunalnem prispevku se v primeru obročnega plačila za priklop obstoječega objekta na novo komunalno opremo lahko izda po plačilu prvega obroka.
(4)	Če je zavezanec plačal komunalni prispevek, pri pristojnem organu upravne enote pa ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati, je upravičen do vračila komunalnega prispevka v nerevaloriziranem znesku. Vračilo plačanega komunalnega prispevka se na vlogo zavezanca izvede v roku 30 dni. Zavezanec mora k vlogi priložiti ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidno, da ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali da mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali da mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, vendar le v primeru, če si pristojni organ občine tega dokazila ne more pridobiti sam po uradni dolžnosti.
23.	člen (stroški priključevanja)
Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Stroški izvedbe priključkov niso predmet odmere komunalnega prispevka in v celoti bremenijo investitorja.
V.	Oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka
24.	člen
(oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka)
(1)	Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture.
(2)	Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in posameznih vrst stavb za izobraževanje (oznaka 1263 v CC-SI), znanstvenoraziskovalno delo (CC-SI: 1263) in zdravstvo (oznaka 1264) po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov.
(3)	Plačilo komunalnega prispevka se lahko delno ali v celoti oprosti za gradnjo posameznih vrst ne-stanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, če gre za objekt v splošnem javnem interesu in če tako na predlog župana odloči občinski svet. V tem primeru mora občina oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna.
VI.	Prehodne in končne določbe
25.	člen
(obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka)
Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred veljavnostjo tega odloka, se končajo po do tedaj veljavnih predpisih samo v kolikor bi bil tak izračun za stranko ugodnejši. V nasprotnem primeru se uporabijo določila tega odloka.
26.	člen
(veljavnost sprejetih odlokov o programih opremljanja)
(1) Ne glede na določila tega odloka se komunalni prispevek na področju Poslovno-obrtne cone Cerkvenjak še naprej odmerja v skladu z določili Odloka o programu
opremljanja stavbnih zemljišč za predvideno komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje poslovno obrtne cone (POC) Cerkvenjak (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 23/2008).
(2) Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati:
•	Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Vodovod Vanetina « v občini Cerkvenjak (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 33/09) in
•	Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Cerkvenjak (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 29/08).
27. člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3506-01/2016 Datum: 1. 6. 2016
Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM
395. Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športa v letu 2016
Na podlagi Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98, št. 97/01-ZSDP,27/02 Odl.US, 110/02-ZGO-1 in 15/03-ZOPA), Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07-UPB2, 27/08 Odl.US, 76/08, 100/08 Odl.US, 79/09,14/10 Odl.US, 51/10, 84/10 Odl.US, 40/12-ZUJF), Pravilnika o financiranju športa v Občini Črna na Koroškem in Statuta Občine Črna na Koroškem (UL RS, št. 10/06, 101/07 in 79/12) objavlja Občina Črna na Koroškem
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTA V LETU 2016
1.	Naziv in sedež naročnika javnega razpisa:
Občina Črna na Koroškem, Center 101, 2393 Črna na Koroškem.
2.	Javni razpis se izvaja na podlagi pravnih predpisov, navedenih v uvodu.
3.	Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Občini Črna na Koroškem za leto 2016, ki jih upravičencem zagotavlja Občina Črna na Koroškem. Sofinancirali se bodo programi:
•	športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa;
•	športna rekreacija;
•	kakovostni šport,
•	vrhunski šport;
•	šport invalidov;
•	specifične športne panoge,
•	športna vzgoja odraslih s posebnimi potrebami,
•	posebne nagrade za izredne športne dosežke
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1115
•	strokovne naloge (izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih kadrov, založniške in propagandne dejavnosti, delovanje športne zveze).
4.	Pogoji za udeležbo na javnem razpisu:
Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci programa športa, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v Občini Črna na Koroškem;
•	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti;
•	da imajo organizirano redno vadbo;
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini in so registrirani v skladu z Zakonom društvih;
•	da občini dostavljajo redno poročilo o realizaciji programa ter druge zahtevane podatke.
5.	Obdobje v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva:
Programi, ki se sofinancirajo, se izvedejo v letu 2016. Dodeljena sredstva za sofinanciranje programa športa v letu 2016 morajo njihovi prejemniki porabiti najkasneje do 31.12.2016.
6.	Vsebina letnega programa športa za leto 2016 in obseg sredstev, ki jih zagotavlja Občina Črna na Koroškem iz proračuna za leto 2016:
Za izvajanje programa športa se izvajalcem v proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2016 ter v skladu s Pravilnikom o financiranju športa v Občini Črna na Koroškem zagotavljajo sredstva na postavki 18019 pod kontom 4120 v višini 51.600,00 €.
7.	Predložitev ponudb:
Vlagatelji lahko ponudbo oddajo po pošti z datumom oddaje do najkasneje 30.6.2016 ali na sedežu Občine Črna na Koroškem, Center 101, 2393 Črna na Koroškem do najkasneje 12. ure tega dne.
Ponudba mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, katerim se priložijo zahtevane priloge.
Nepravočasno oddanih ponudb komisija ne bo upoštevala.
Vloge pošljejo vlagatelji do navedenega roka v zaprtih ovojnicah na naslov: Občina Črna na Koroškem, Center 101, 2393 Črna na Koroškem.
Ovojnice morajo biti opremljene z naslovom pošiljatelja in z oznako :
•	"Ne odpiraj! Javni razpis-šport 2016" Odpiranje ponudb bo opravila komisija na sedežu naročnika.
8.	V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za vrednotenje programov športa.
9.	Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe o sofinanciranju za leto 2016.
10.	Informacija o razpisni dokumentaciji:
Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo na Občini Črna na Koroškem,
Center 101, 2393 Črna na Koroškem, vsak delavnik od 8.00 do 14.00 ure ali na spletni strani www.crna.si
Dodatne informacije dobite na sedežu Občine Črna na Koroškem, tel.: 870 48 12
Številka: 6710-0001/2016 Datum: 2. 6. 2016
Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja
OBČINA DORNAVA
396. Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Dornava
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 28/06 -skl. US, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15 in 102/15), 32., 33. in drugega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/07, 314/09, 319/11, 335/13 in 307/15), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 -odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) ter skladno s 3. členom Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2016) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 12. seji, dne 26.5.2016 sprejel
ODLOK
O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA IN PREVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI DORNAVA
I. Splošne določbe
1.	člen (Predmet odloka)
(1)	Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Dornava predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2)	Lokalna gospodarska javna služba iz prvega odstavka se izvaja na celotnem območju Občine Dornava.
(3)	Izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) zajema:
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
•	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
•	pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov storitev javne službe,
•	uporabljanje, upravljanje in vzdrževanje objektov, naprav in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe
(4)	Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
2.	člen (Definicije)
Poleg pomenov, določenih zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
•	gospodarska javna služba oziroma javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
•	koncedent: je Občina Dornava;
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1116
•	koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
•	koncesionar: je oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
•	Izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku.
3.	člen
(Enotnost koncesijskega razmerja)
V Občini Dornava (v nadaljevanju: Občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja enotno s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu (koncesionarju).
II.	Dejavnosti, ki so predmet gospodarske javne službe
4.	člen
(Vsebina gospodarske javne službe)
Gospodarska javna služba »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« obsega:
•	prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na odjemnih mestih ter zagotavljanje obdelave, predelave in odstranjevanja teh odpadkov,
•	prevzemanje ločenih odpadkov po tipiziranih posodah, zabojnikih in vrečkah na odjemnih mestih za ločevanje odpadkov in v zbiralnicah ločenih odpadkov ter zagotavljanje obdelave in predelave teh odpadkov,
•	prevzemanje kosovnih odpadkov na odjemnih mestih ter zagotavljanje obdelave, predelave in odstranjevanja teh odpadkov,
•	vodenje evidenc o odpadkih in o ravnanju z njimi,
•	redno in pravočasno obveščanje o posameznih aktivnostih opravljanja javne službe na krajevno običajen način,
•	izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za preprečevanje nastajanja in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter
•	ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.
III.	Splošni pogoji za izvajanje gospodarskih javnih služb in uporabo javnih dobrin ter območje izvajanja
5.	člen
(Način podelitve in izvajanje koncesije)
(1)	Koncesija po tem odloku se podeli neposredno na podlagi pogodbe, sklenjene med Občino Dornava in drugo osebo javnega prava, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev (v nadaljevanju: koncesionarjem) v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O izbiri koncesionarja odloči z odločbo v upravnem postopku pristojni upravni organ Občine.
(2)	Na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka Občina s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo.
6.	člen
(Pogoji izvajanja gospodarske javne službe)
Pogoji javne službe, ki je predmet te koncesije so določeni v odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe in v tem odloku.
7.	člen (uporabniki)
(1) Uporabniki javne službe »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« so povzročitelji odpadkov, to je vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine
stalno, začasno ali občasno povzroča komunalne odpadke, s tem da:
•	biva v svojih ali najetih nepremičninah,
•	opravlja dejavnost,
•	upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
•	organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2) Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa odlok, ki ureja način opravljanja javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine.
IV. Koncesija
8. člen
(Začetek, tek in trajanje koncesije)
(1)	Koncesijsko razmerje za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2)	Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost iz 1. člena tega odloka, ki je predmet lokalne gospodarske javne službe, je 5 let od sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(3)	Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(4)	Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(5)	Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
(6)	Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
9.	člen (Način izvajanja)
Koncesionar je dolžan izvajati javne službe, ki so predmet koncesije, na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
10.	člen
(Koncesionarjev pravni monopol)
(1)	Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine:
•	izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
•	izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
•	dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2)	Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju Občine.
(3)	V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1117
drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju Občine. (4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
11.	člen (Razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
12.	člen (Uporaba javnih dobrin)
(1)	Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2)	Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna.
V. Javna pooblastila
13.	člen
(Vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc)
(1)	S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka.
(2)	Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb ureja koncesijska pogodba.
(3)	Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last Občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in ga je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu.
(4)	Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in v kolikor z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe ni določen drugačen rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe.
(5)	Vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh.
14.	člen (Vsebina katastra)
(1)	Kataster vsebuje baze podatkov o objektih, njihovi lokaciji ter stanju, napravah in opreme (zabojniki, premične zbiralnice, kompostniki, ...).
(2)	Kataster vsebuje tudi baze podatkov o zbirnih in odjemnih mestih s podatki o vrstah, tipih in volumnu predpisanih zabojnikov za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih.
(3)	Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
(4)	Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih brezplačno izroči v celoti v last in posest Občini.
(5)	Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti Občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
(6)	Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžen posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. (7) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
15.	člen (Ostale evidence)
(1)	Koncesionar mora na podlagi javnega pooblastila podeljenega s tem odlokom, voditi evidenco tudi o:
•	naseljih, kjer je zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih komunalnih odpadkov,
•	celotni količini zbranih odpadkov v Občini,
•	količinah ločeno zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih komunalnih odpadkov,
•	količinah in vrstah odpadkov oddanih predelovalcem,
•	količinah in vrstah nevarnih komunalnih odpadkov oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
•	količini predhodno skladiščenih odpadkov,
•	vrsto in količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz držav članic EU
•	količini in vrstah odpadkov, ki so odpadna embalaža, oddanih v skladu s predpisi o embalaži in odpadni embalaži, vključno z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek,
•	evidenco o prevozih odpadkov.
(2)	Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz prvega odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan. Izvajalec mora dokumentacijo in evidence iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let, evidenco o prevozih odpadkov pa tri leta.
16.	člen
(Javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij)
(1)	Izvajalec ima, glede na vsebino izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom.
(2)	Izvajalec je dolžen na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
(3)	Do sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, ima izvajalec, kolikor to ni v nasprotju z zakonom, tudi javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4)	Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžen predhodno uskladiti z Občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem.
(5)	Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan.
17.	člen (Kontrolna knjiga)
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1118
o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
•	naprava in/ali oprema, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
•	naprava in/ali oprema s katero je bilo delo opravljeno,
•	opis dela,
•	porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo,
•	podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
VI. Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta
18.	člen
(Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
19.	člen (Dolžnosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
•	v sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami, opremo in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;
•	pripravljati predlog programa odvoza odpadkov;
•	izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
•	upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
•	kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
•	v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
•	vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
•	omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno;
•	sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
•	skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
•	pravočasno dogovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
•	obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
•	pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, kot je določeno v odloku o izvajanju javne službe,
•	vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami;
•	ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
•	pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
•	poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
•	obveščati druge pristojne organe (inšpekcije, ...) o kršitvah.
(2)	Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih, ki urejajo javno službo.
(3)	Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
20.	člen
(Interventno izvajanje javne službe)
(1)	Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odvoz nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov, oziroma popraviti okvare in poškodbe na zbiralnikih nevarnih odpadkov ter okvare in poškodbe na objektih in napravah, v delu kjer se predelujejo oziroma odlagajo in skladiščijo nevarni in zdravju škodljivi odpadki, v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov.
(2)	Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte javne službe, skrbeti za urejenost odjemnih mest, zbiralnikov ter zabojnikov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
21.	člen
(Odgovornost koncesionarja)
(1)	Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2)	Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini ..., uporabnikom ali tretjim osebam.
(3)	Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana -zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči Občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Dornava.
22.	člen (Ločeno računovodstvo)
(1)	Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
(2)	Koncesionar mora za javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1119
gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
23.	člen (Dolžnosti koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
•	da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
•	da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
•	da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
•	da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine;
•	pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
24.	člen (Pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
•	do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
•	pravico do zagotovljenih cen storitev,
•	pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
•	zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javnih služb,
•	vpogleda v evidence - kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
•	uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2)	Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
25.	člen (Dolžnosti uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
•	upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
•	pripraviti neoviran dostop do vseh zbiralnikov, objektov, opreme, prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,
•	redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
•	prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
•	nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra - obveznih zbirk podatkov.
(2)	Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
26.	člen
(Dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1)	Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje:
•	registracijo oziroma izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne službe;
•	razpolagati z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju Občine,
•	razpolagati z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo;
•	biti sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe;
•	sposobnost zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
•	zagotavljati interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
•	usposobljenost za vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje.
(2)	Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
VII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja, organ, pristojen za sklenitev koncesijske pogodbe in trajanje koncesijskega razmerja
27.	člen (Izbira koncesionarja)
(1)	Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(2)	Koncedent izbere enega koncesionarja.
(3)	Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
28.	člen
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2)	Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3)	Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4)	Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
29.	člen
(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1120
30.	člen
(Pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ Občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je Občinska uprava.
31.	člen
(Nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1)	Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2)	Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in občinski redarji. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo.
(3)	Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(4)	Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
32.	člen (Organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
33.	člen (Finančni nadzor)
(1)	Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2)	Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze, ...), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3)	Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4)	Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5)	O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
34.	člen
(Letni programi izvajanja in koncesionarjeva poročila)
(1)	Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
(2)	Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za javno službo za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju javne službe, najkasneje do 31.03. vsakega
tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme Občinski svet.
(3)	Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem:
•	obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov in naprav, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju ravnanja z odpadki,
•	obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe s stroškovno oceno in cenikom,
•	obseg in stroški zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav,
•	navedbo odjemnih mest,
•	izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
•	pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le teh,
•	zavrnitvah uporabnikov storitev,
•	oddaji poslov podizvajalcem,
•	spremembah v podjetju koncesionarja,
•	škodnih dogodkih,
•	spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
•	koriščenju zavarovanj in
•	vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4)	Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
(5)	Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema Občinski svet.
35.	člen (Nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
VIII.	Prenos koncesije
36.	člen (Oblika)
(1)	Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2)	Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
IX.	Prenehanje koncesijskega razmerja
37.	člen
(Načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	s prenehanjem koncesionarja,
•	z odvzemom koncesije,
•	z odkupom koncesije.
38.	člen
(Prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1121
•	z odstopom od koncesijske pogodbe,
•	s sporazumno razvezo.
39.	člen (potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
40.	člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
•	če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
•	če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
•	če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
•	če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
•	če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2)	V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4)	Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5)	Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6)	Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
41.	člen
(Odstop od koncesijske pogodbe)
(1)	Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
•	če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
•	če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2)	Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno
in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s
posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni
poti.
42.	člen (sporazumna razveza)
(1)	Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2)	Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
43.	člen (Prenehanje koncesionarja)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2)	Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, ...). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
44.	člen (Odvzem koncesije)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
•	če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirane javna služba.
(2)	Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3)	Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4)	V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
45.	člen (Odkup koncesije)
(1)	Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Mestni svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2)	Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1122
X.	Višja sila in spremenjene okoliščine
46.	člen (Višja sila)
(1)	Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3)	V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4)	V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
47.	člen (Spremenjene okoliščine)
(1)	Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2)	Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XI.	Uporaba prava in reševanje sporov
48.	člen (Uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
49.	člen
(Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1)	S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2)	V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XII. Prehodne in končne določbe
50.	člen (uskladitev katastrov)
Kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic mora izvajalec uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi tega odloka.
51.	člen (Uskladitev z zakonodajo)
Oseba, ki izvaja dejavnosti javnih služb po tem odloku, mora v rokih določenih v predhodnih določbah Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008) uskladiti poslovanje s to uredbo.
52.	člen (Derogacijska klavzula)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Dornava (Uradni list Republike Slovenije, št. 11/97), Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Dornava (Uradni list Republike Slovenije, št. 11/97), Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/12) in Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/12 in 1/13).
53.	člen (Pričetek veljavnosti odloka)
(1)	Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, ko ga sprejme Občinski svet Občine Dornava.
(2)	Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-13/2016 Datum: 26.05.2016
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
397. Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo
Na podlagi šestega odstavka 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US, 17/08 in 46/14 - ZON-C) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) je Občinski svet Občine Dornava na 12. seji, dne 26.05.2016, sprejel
ODLOK
O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z DIVJADJO
1.	člen
Ta odlok določa porabo denarnih sredstev, ki jih občina prejme kot koncesijsko dajatev na podlagi zakona, ki ureja divjad in lovstvo.
2.	člen
Sredstva se namensko porabijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in sicer za ukrepe varstva divjadi in biomeliorativne ukrepe (vzdrževanje pasišč, grmišč, gozdnih jas, mokrišč in remiz za malo divjad, vzdrževanje gozdnega roba, sadnja in vzdrževanje plodonosnega
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1123
drevja in grmovja, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic in prež).
3.	člen
Sredstva se upravičencem dodelijo na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo ali javnega naročila v skladu z Zakonom o javnem naročanju.
4.	člen
Upravičenci iz 3. člena tega odloka so lovske družine -koncesionarji, ki imajo podpisano koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Republiki Sloveniji za lovišča, ki ležijo na območju Občine Dornava.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 007-14/2016 Datum: 26.05.2016
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
398. Pravilnik o nagrajevanju odličnjakov v srednji šoli ter uspešnih študentov (UPB-1)
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) in 93. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14), je Občinski svet Občine Dornava na 12. redni seji, dne 26.05.2016 sprejel
PRAVILNIK
O NAGRAJEVANJU ODLIČNJAKOV V SREDNJI ŠOLI TER USPEŠNIH ŠTUDENTOV (UPB-1)
1.	člen
Občina Dornava nagrajuje odlične dijake ter redne študente, ki imajo ob koncu šolskega leta povprečno oceno 8 ali več in vse pogoje za napredovanje v višji letnik. Nagrade se ne podeli za zadnji letnik. Namesto le tega se dodeli nagrada za uspešno opravljeno diplomsko nalogo.
Namen nagrajevanja uspešnih dijakov in študentov je v tem, da se jih spodbudi k še večji zagnanosti in volji do učenja. Uspešnost naših dijakov in študentov je v interesu občine, saj je znanje tisti element, ki je vedno večji garant za uspešen razvoj kraja v bližnji in daljni prihodnosti.
2.	člen
V osnovni šoli, se nagrajuje vse učence 9. razreda Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava ob koncu šolskega leta s simbolično nagrado.
3.	člen
Dijaki/dijakinje, ki so dosegli odličen uspeh v kateri koli srednji šoli in so občani Občine Dornava, se nagradi z denarno nagrado v vrednosti 100,00 EUR.
Denarna nagrada se jim dodeli na podlagi vloge, podane najkasneje do konca istega koledarskega leta po podelitvi spričevala in predloženega originalnega spričevala ter se nakaže na njihov osebni transakcijski račun.
4.	člen
Dijaka, ki je zlati maturant in je občan s stalnim bivališčem v Občini Dornava, se na podlagi vloge, ki jo poda do konca tekočega koledarskega leta po podelitvi maturitetnega spričevala in predloženega maturitetnega spričevala, nagradi z denarno nagrado v višini 500,00 EUR.
5.	člen
Študenti/študentke, ki so redno vpisani in ki so v tekočem letu dosegli uspeh s povprečno oceno 8 in več in so občani s stalnim bivališčem v Občini Dornava, se jim dodeli denarna nagrada v višini 150,00 EUR.
Denarna nagrada se jim dodeli na podlagi vloge, ki jo podajo do konca tekočega koledarskega leta in predloženega indeksa, iz katerega se izračuna povprečna ocena in potrdila o izpolnjevanju pogojev za vpis v naslednji letnik, ter se nakaže na njihov osebni transakcijski račun.
V zadnjem letniku se nagrada več ne dodeli.
6.	člen
Študentom, rednim in izrednim, ki so diplomirali in so občani s stalnim bivališčem v Občini Dornava, se na podlagi vloge, ki jo podajo v roku enega leta od podelitve diplome in predložene diplome ter fotokopije diplomskega dela, dodeli denarna nagrada: za višješolski program v višini 200,00 EUR, za I. bolonjsko stopnjo v višini 250,00 EUR, za II. bolonjsko stopnjo pa v višini 300,00 EUR.
7.	člen
Podiplomskim študentom, ki so dosegli akademski naziv in so občani s stalnim bivališčem v Občini Dornava, se dodeli denarna nagrada v vrednosti 1.000,00 EUR.
Denarna nagrada se jim dodeli na podlagi vloge, ki jo podajo v roku enega leta od podelitve listine o pridobljenem akademskem nazivu in predložene listine o pridobljenem akademskem nazivu ter se nakaže na njihov osebni transakcijski račun.
8.	člen
O morebitnih pritožbah na izvajanje določil tega pravilnika odloča Občinski svet Občine Dornava.
9.	člen
Uradno prečiščeno besedilo pravilnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-15/2016 Datum: 26.05.2016
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
OBČINA DUPLEK
399. Odlok o organizaciji in izvajanju socialno varstvene storitve pomoč družini na domu na območju Občine Duplek
Na podlagi 43., 99., 100. a in 100. c člena Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS št. 3/2007-UPB2, 23/2007, 41/2007- popr., 122/07, 57/2012 - ZUJF), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 45/2010, 28/2011, 104/2011, 111/2013) in 7. ter 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik 17/2007, Uradno glasilo slovenskih občin 15/201, 32/2011, 24/2015) je občinski
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1124
svet Občine Duplek na 14. redni seji dne 1. 6. 2016 sprejel
ODLOK
O ORGANIZACIJI IN IZVAJANJU SOCIALNO VARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK
I.	Splošni določbi
1.	člen
S tem odlokom se ureja organizacija izvajanja javne službe pomoči na domu v delu, ki se nanaša na socialno oskrbo na domu, upravičence do socialne oskrbe, obliko izvajanja javne službe, obseg in vrste storitev, način uveljavljanja pravice, določitev cene storitev ter oprostitve plačil.
2.	člen
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.
II.	Upravičenci do socialne oskrbe na domu
3.	člen
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe s stalnim prebivališčem na območju Občine Duplek, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Upoštevaje gornje pogoje so upravičenci:
•	osebe stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
•	osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
•	druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
•	kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
•	hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
III.	Zagotavljanje in izvajanje javne službe
4.	člen
Pomoč družini na domu se na območju Občine Duplek zagotavlja v okviru javne službe, ki je organizirana kot redna dejavnost.
Pomoč družini na domu se na območju Občine Duplek lahko izvaja:
•	s sklenitvijo pogodbe o izvajanju javne službe z javnim socialnovarstvenim zavodom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje službe pomoči na domu,
•	z ustanovitvijo javnega zavoda, ki bo izvajal to javno službo,
•	s podelitvijo koncesije.
Koncesijo se podeli v skladu z določili Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva pravni oziroma fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje po Zakonu o socialnem varstvu. Občinski svet sprejme sklep o razpisu koncesije, v katerem določi vrsto in obseg storitev. Odločbo o podelitvi koncesije izda občinska uprava.
5.	člen
Z izbranim izvajalcem oziroma izvajalci socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu Občina Duplek sklene ustrezno pogodbo o izvajanju javne službe, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan izvajati javno službo strokovno in racionalno ter v skladu z veljavno zakonodajo ter veljavnimi standardi in normativi za to področje.
6.	člen
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan izpolnjevati in zagotavljati kadrovske ter prostorsko-tehnične pogoje za izvajanje socialne oskrbe na domu, kot to določajo zakonski in podzakonski predpisi.
Izvajalec javne službe je dolžan voditi osnovno dokumentacijo upravičencev, evidenco dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih storitev ter podatke o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu in Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.
Občina Duplek ima pravico vpogleda v dokumentacijo iz prejšnjega odstavka.
O izvajanju javne službe socialne oskrbe na domu in o porabljenih sredstvih je vsak izvajalec najmanj enkrat letno dolžan občini podati pisno poročilo.
7.	člen
Občina Duplek zagotavlja v vsakoletnem proračunu sredstva za izvajanje javne službe pomoči na domu posameznemu izvajalcu najmanj v višini 50 % subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec za plačilo delno ali v celoti oproščen plačila.
IV. Vrste storitev
8.	člen
Socialna oskrba na domu se prilagodi posameznemu upravičencu in obsega naslednje sklope opravil:
•	pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov,
•	gospodinjska pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora,
•	pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1125
V.	Postopek uveljavljanja storitve
9.	člen
Storitev socialne oskrbe na domu se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika.
Socialnovarstvena storitev pomoč družini na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja oziroma koordinator storitve, neposredni izvajalec socialne oskrbe na domu, upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani.
Postopek in trajanje socialne oskrbe na domu se izvaja pod pogoji, ki jih določa pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.
10.	člen
Izvajalec javne službe sklene z upravičencem oziroma njegovim zastopnikom dogovor o izvajanju in načinu plačila socialne oskrbe na domu pred pričetkom izvajanja storitev. V primeru sprememb okoliščin v katerih je bil sklenjen dogovor, se le-ta lahko ustrezno spremeni. Spremembo sklenjenega dogovora lahko predlaga izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik.
VI.	Določanje cene storitve in oprostitve plačil
11.	člen
Ceno storitve pomoč družini na domu določi organ upravljanja izvajalca javne službe v skladu z določili Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, na podlagi predpisanih obrazcev. Izvajalec storitve mora k cenam storitve iz okvira javne službe pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa.
12.	člen
Cena storitve predstavlja tisti del stroškov socialne oskrbe na domu, ki jih je v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev dolžan plačati uporabnik storitev oziroma njegovi zavezanci za plačilo. Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost, ki izhaja iz zakonov ali pogodbenega razmerja.
13.	člen
Upravičenci, ki nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo storitve pomoči na domu in nimajo premoženja ali zavezancev, ki bi jih bili po zakonu ali iz kakega drugega pravnega naslova dolžni preživljati, lahko vložijo pri Centru za socialno delo Maribor zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila storitve, ki o oprostitvi odloča v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev.
Upravičenec, ki je lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja oprostitev plačila stroškov za pomoč na domu le, če v odločbi o oprostitvi plačila dovoli zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v korist občine. Ta določba velja za nepremičnine na katerih uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča.
14.	člen
Upravičenci plačujejo storitve službe socialne oskrbe na domu izvajalcu javne službe na podlagi mesečnega obračuna opravljenih storitev.
Subvencijo k ceni storitve in sredstva v višini oprostitve plačil upravičencev zagotavlja občina izvajalcu javne storitve na podlagi mesečnih zahtevkov.
15.	člen
Vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za sklenitev dogovora in določitev plačila, je upravičenec ali zavezanec dolžan v petnajstih dneh sporočiti izvajalcu storitve oziroma v primeru oprostitve plačila Centru za socialno delo Maribor.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je v skladu z zakonom dolžan vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.
VII. Prehodna in končna določba
16.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin..
Številka: 122-7/2016-4 Datum: 2.6.2016
Občina Duplek
Mitja Horvat, župan
400.
Sklep o določitvi cene vodooskrbe na območju Občine Duplek
Na podlagi določil Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012), je Občinski svet Občine Duplek na svoji 14. redni seji dne 1.6 .2016, sprejel sklep o določitvi cene vodooskrbe na območju občine Duplek.
SKLEP
O DOLOČITVI CENE VODOOSKRBE NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK
S tem sklepom se potrdi Elaborat GJS oskrba s pitno vodo v občini Duplek za leto 2016.
(1.)Nove cene omrežnine za vse uporabnike (gospodinjstva in gospodarstvo): • Mesečna tarifa omrežnine glede na dimenzijo vodovodnega priključka:
PRIKLJUČEK DN	FAKTOR OMREŽNINE	ŠT. PRIKLJUČKOV	ponderirano št.priključkov	letna OMREŽNINA EUR/priključek	mesečna OMREŽNINA EUR/priključek
DN 13	1	100	lOO	108,35	9.03
DN 20	1	1 944	19 44	108,35	9.03
DN 25	3	15	45	325,05	27.09
DN 30	3	O	O	325,05	27.09
DN 40	io	3	30	1.083,51	90.29
DN SO	15	4	60	1.625,27	135.44
DN 80	SO	2	lOO	5.417,57	451.46
DN lOO	lOO	O	O	10.83S, 14	902.93
DN ISO	200	o	O	21.670,29	1 805.86
SKUPAJ		2.068	2279		
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1126
2.) V letu 2016 in 2017 se do vključno 31.12.2017, cena omrežnine subvencionira gospodinjskim uporabnikom, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, iz občinskega proračuna.
Subvencionirana omrežnina za uporabnike, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti znaša:
PRIKLJUCE	FAKTOR mesečna OMREŽNINE OMREŽNINA DN EUR/priključek	
DN 13	1	8,22
DN 20	1	8,22
DN 25	3	24,65
DN 30	3	24,65
DN 40	10	82,16
DN 50	15	123,24
DN 80	50	410,80
DN 100	100	821,61
DN 150	200	1.643,22
SKUPAJ		
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin (UGSO).
Številka: 0323-5/2016-3 Datum: 2.6.2016
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
OBČINA MIRNA
401. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna za leto 2016
Na podlagi četrte alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-ZLS-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF), določil Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06-ZFO-1, 101/07- odločba US, 57/08, 36/11, 40/12-ZUJF), drugega odstavka 5. člena ter 28. in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11- UPB4, 110/2011-ZDIU12), ob upoštevanju določb veljavnega zakona o izvrševanju proračunov RS in v skladu s 17. členom Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na 11. redni seji, dne 31.5.2016 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MIRNA ZA LETO 2016
1. člen
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o proračunu Občine Mirna za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2015, 14/2016).
2. člen
V Odloku o proračunu Občine Mirna za leto 2016 se spremeni 2. člen, tako da se glasi:
»Splošni del proračuna Občine Mirna na ravni podskupin kontov, za leto 2016 se določa v naslednjih zneskih:
SKUPINA/PODSK.	OPIS	LETO 2016
KONTOV		(v EUR)
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		
I.	S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74)	3.317.067,85
TEKOČI PRIHODKI (70+71)		2.281.249,85
70	DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	1.763.935,00
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	1.440.995,00
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	264.320,00
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	38.620,00
706	DRUGI DAVKI	20.000,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	517.314,85
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	171.335,68
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	4.200,00
712	GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	20.250,00
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	0
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	321.529,17
72	KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)	782.380,00
720	PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	92.480,00
721	PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG	0,00
722	PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH	689.900,00
	DOLGOROČNIH SRED.	
73	PREJETE DONACIJE (730)	0
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI (740 + 741)	253.438,00
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	253.438,00
741	PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV	0,00
	PRORAČUNA EU	
II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)		3.417.553,03
40	TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	1.154.560,00
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	218.612,00
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	36.908,00
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	833.040,00
403	PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	26.000,00
409	REZERVE	40.000,00
41	TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	976.589,00
410	SUBVENCIJE	13.000,00
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1127
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	549.873,00
412	TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZAC. IN USTANOVAM	146.710,00
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	267.006,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	1.087.226,03
420	NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	1.087.226,03
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI (430)	199.178,00
430	INVESTICIJSKI TRANSFERI	0
431	INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM	87.800,00
432	INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	111.378,00
	PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I. - II.)	49.514,82
	(SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI)	
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB		
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH	0
	DELEŽEV (750+751+752)	
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH	0
	DELEŽEV	
750	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
751	PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
752	KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	DANA POSOJILA	0
441	POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
442	PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0
	POVEČANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA V KAVNIH SKLADIH IN	
443	DRUGIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI IMAJO PREMOŽENJE V SVOJI LASTI	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH	0
	DELEŽEV (IV. - V.)	
C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A		
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	202.306,00
50	ZADOLŽEVANJE	202.306,00
500	DOMAČE ZADOLŽEVANJE	202.306,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	115.000,00
55	ODPLAČILA DOLGA	115.000,00
550	ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	115.000,00
IX.	POVEČANJE/ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH	-13.179,18
	(I.+ IV.+ VII.- II. -V. - VIII.)	
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	87.306,00
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+ VII. - VIII.- IX. = -III.)	100.485,18
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA	13.179,18
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Posamezni podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mirna.«.
3. člen
Spremeni se drugi odstavek 9. člena tako, da se glasi:
»Za potrebe likvidnosti na posameznih postavkah in o prenosu sredstev med posameznimi proračunskimi postavkami v okviru podprograma uporabnik na predlog predlagateljev finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj glavnega programa neomejeno; med podprogrami (v okviru glavnega programa) prerazporeditve (skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma) ne smejo presegati 10% obsega posameznega podprograma, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5% obsega posameznega glavnega programa v sprejetem proračunu.«.
Prerazporeditev iz plačnih kontov na druge podskupine kontov ni možna.
4.	člen
Za tretjim odstavkom 9. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek devetega člena lahko župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2% sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov podskupine kontov 402 - izdatki za blago in storitve.«.
Sedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
5.	člen
Spremeni se 20. člen odloka tako, da se glasi: »(1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se Občina Mirna v letu 2016 lahko zadolži v višini 150.000 EUR in sicer za investicije, predvidene v proračunu in skladno s sklepom o zadolžitvi, ki ga sprejme občinski svet. (2) Za izvedbo investicijskih projektov se bo občina v proračunskem letu 2016 dodatno zadolžila v skladu z merili iz prvega odstavka 23. člena ZFO-1 v višini 52.306,00 EUR.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1128
(3)	Pogodbo o najetju kredita sklene župan ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance.
(4)	Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna.
6.	člen
Ostala določila Odloka o proračunu Občine Mirna za leto 2016 se ne spreminjajo in ostajajo v veljavi.
7.	člen
Te spremembe in dopolnitve odloka se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati naslednji dan po objavi.
Prilogi k spremembam in dopolnitvam tega odloka pa se objavita na spletni strani Občine Mirna: http://www.mirna.si.
Številka: 410-0058/2014-10 Datum: 1.6.2016
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
402. Obvezna razlaga 4. člena Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2014, 24/2014)
Na podlagi 6. in 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2011) in 96. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin 24/2011) je občinski svet Občine Mirna na 11. redni seji dne 31.5.2016 sprejel
OBVEZNO RAZLAGO 4. ČLENA PRAVILNIKA O POGOJIH, MERILIH IN POSTOPKU ZA SOFINANCIRANJE IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI MIRNA (URADNO GLASILO SLOVENSKIH OBČIN, ŠT. 13/2014, 24/2014)
V naslednjem besedilu:
»V prvem odstavku 4. člena Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Mirna se prva alineja uporablja tako, da zapisan pogoj izpolnjujejo tudi izvajalci športnih programov s sedežem izven občine Mirna, ki imajo vzpostavljeno notranjo organizacijsko enoto (sekcijo, izpostavo ali podobno s sedežem v občini Mirna), ki deluje na območju občine za občane občine.«
Številka: 007-16/2013-8 Datum: 1.6.2016
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
403. Sklep o določitvi cen za izvajanje storitve »Pomoč družini na domu«
Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/11 - ZSVarPre-A in 57/12), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11 in 104/11, 111/13, 102/15), Odloka o organizaciji in izvajanju javne službe pomoči na domu v Občini Trebnje (Ur. l. RS, št. 21/2000) in Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) je Občinski svet Občine Mirna na 11. redni seji dne 31. 5. 2016 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CEN ZA IZVAJANJE STORITVE »POMOČ DRUŽINI NA DOMU«
1. člen
Stroški storitve Pomoči družini na domu, preračunani na uro opravljene storitve:
Stroški storitve Pomoč družini na domu na uro, opravljena	Celotni stroški storitve	Stroški strokovne priprave (oprostitev za uporabnika)	Stroški storitve brez stroškov strokovne priprave (osnova za določitev subvencije)	Subvencija Občine Mirna 63%	Cena storitve za uporabnika 37%
ob delovnikih in sobotah znašajo:	18,18 €	1,87 €	16,31 €	10,28 €	6,03 €
ob nedeljah in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, znašajo:	20,77 €	1,87 €	18,90 €	11,90 €	7,00 €
2. člen
Stroški strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora za 0,39 strokovnega delavca znašajo 1.788,51 EUR mesečno in se med občinami Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno razdelijo glede na dejansko število uporabnikov mesečno.
3.člen
Stroški vodenja in koordiniranja neposredne oskrbe za 0,25 strokovnega delavca znašajo 1.146,48 EUR mesečno oziroma 1,20 EUR/uro za opravljeno uro.
4.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen za izvajanje storitve »Pomoč družini na
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1129
domu« št. 122-9/2015-10 z dne 29.7.2015 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 39/2015).
5. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se s prvim dnem naslednjega meseca po prejetju soglasij občin Mirna, Mokronog - Trebelno, Šentrupert in Trebnje.
Številka: 122-8/2016-6 Datum: 1.6.2016
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
OBČINA MISLINJA
404. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Mislinja
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi- ZLS, uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št.94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Mislinja ( Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/12), je Občinski svet Občine Mislinja na 12. seji dne 26.5.2016 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE MISLINJA
1.	člen
V	Statutu Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/12) se v prvem in drugem odstavku 4. člena beseda v ednini » zakon« nadomesti z besedo v množini »zakoni«.
2.	člen
V	prvem odstavku 8. člena :
•	se pri četrti točki, črta zadnja alineja,
•	pri sedmi točki se doda nova četrta alineja, ki se glasi: »-izplačuje denarne pomoči ob rojstvu novorojenca.«
3.	člen
14. člen se spremeni v naslednjem :
•	v tretjem odstavku se za besedami ...ta statut..., črta beseda »in« ter se za besedami .poslovnik občinskega sveta., dodajo besede : »in poslovnik nadzornega odbora.«
•	četrti odstavek se črta.
4.	člen
Drugi odstavek 16. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »(2)Volilni sistem določa zakon.«
5.	člen
V	drugem odstavku 17. člena se spremeni :
•	peta alineja tako, da se glasi :
»-odloča o na novo prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonih o teh zadevah ne odloča drug občinski organ.«
•	enajsta alineja tako, da se glasi :
»-sprejema načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine v skladu z zakonom.«.
•	štirinajsta alineja tako, da se glasi :
»-s svojim aktom, v skladu z zakoni določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog drugih občinskih organov«.
6.	člen
Drugi odstavek 18. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta določa zakon.«
7.	člen
V	sedmem odstavku 21. člena se črtajo besede « predsedniku nadzornega odbora občine.«
8.	člen
Peti odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi :
»(5) Župan in direktor občinske uprave redno poročata občinskemu svetu o izvrševanju odločitev občinskega sveta.«
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.«.
10.	člen
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Stalna delovna telesa občinskega sveta, njihovo delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa določi občinski svet s poslovnikom občinskega sveta.«
11.	člen
Četrti odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Nezdružljivost članstva v komisiji ali odboru občinskega sveta določa zakon.«
12.	člen
V prvem stavku 29. člena se za besedami : .v celoti na.., doda beseda : »obrazložen.«
13.	člen
V	drugem odstavku 31. člena se četrta alineja spremeni tako, da se glasi :
»-sklepa pravne posle o razpolaganju in ravnanju s stvarnim premoženjem občine v skladu z zakonom.«
14.	člen
Peti odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi: »Podžupanu preneha mandat, če ga župan razreši. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.«
15.	člen
42. člen se spremeni v naslednjem:
Drugi odstavek se črta.
V	petem odstavku se besedi ..mora sodelovati.., nadomestita z besedo »sodeluje.«
Šesti odstavek se črta.
16.	člen
Prvi odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi :
» (1)Član nadzornega odbora se mora izločiti iz postopka nadzora in odločanja na seji, v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.«
17.	člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi: »Postopek nadzora in obvezne sestavine poročila nadzornega odbora se določijo s Poslovnikom o delu nadzornega odbora v skladu z zakonom in Pravilnikom o
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1130
obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.«.
18.	člen
46.	člen se črta.
19.	člen
47.	člen se črta.
20.	člen
Drugi in tretji odstavek 49. člena se črtata.
21.	člen
61. člen se črta.
22.	člen
Drugi odstavek 68. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2)Nezdružljivost člana sveta vaške skupnosti določa zakon.«
23.	člen
73. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in opravljanje skupnih nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov vaških skupnosti kot svoj posvetovalni organ.«
24.	člen
Drugi odstavek 74. člena se črta.
25.	člen Prvi odstavek 75. člena se črta.
26.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 030-02/2010 Datum: 26.5.2016
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
405. Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta Občine Mislinja
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja ( Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12), je Občinski svet Občine Mislinja na 12. seji dne 26.5. 2016 sprejel:
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE MISLINJA
1.člen
V poslovniku Občinskega sveta Občine Mislinja ( v nadaljevanju: poslovnik) (Uradno glasilo slovenskih občin št. 25/2010), se v 6. členu beseda: ....pečat... nadomesti z besedo »žig.«
2.	člen
Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1)Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.«
3.	člen
14. člen se črta.
4.	člen
Tretji odstavek 19. člena se črta.
5.	člen
V drugem odstavku 21. člena se:
•	črtajo besede: «predsedniku nadzornega odbora«,
•	na koncu drugega odstavka doda stavek : »Predsedniku nadzornega sveta se pošlje vabilo samo, kadar so na dnevnem redu seje točke, ki so v pristojnosti nadzornega odbora.«
6.	člen
Prvi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o zahtevnejših zadevah, ki povzročajo finančne posledice za občinski proračun, o kadrovskih zadevah, o proračunu in zaključnem računu občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme. Zaradi dokazljivosti poteka glasovanje v pisni ali elektronski obliki.« Tretji odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je glasovala večina vseh članov sveta. Odločitev je sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali izrekla Za sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov sveta, kot to za posamezno odločitev določa zakon.«
7.	člen
Drugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. Občani morajo svojo navzočnost najaviti vnaprej, občina pa sprejema prijave do zasedbe razpoložljivih mest v dvorani.«
8.	člen
Četrti odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Svet lahko veljavno odloča, če je pri točki, za katero je za sprejem, potrebna dvotretjinska večina, navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.«
9.	člen
Drugi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Zapisnik obsega glavne podatke o seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o dnevnem redu, o predlaganih sklepih, o rezultatih glasovanja in podatek o tem ali je bil sklep sprejet ali ne.«
10.	člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi: »Namen zvočnega snemanja sej občinskega sveta je pomoč pri pripravi zapisnika in je ta namen po potrditvi zapisnika na seji občinskega sveta izpolnjen. Takrat tudi preneha razlog hrambe posnetka.«
11.	člen
Drugi odstavek 57. člena se črta.
12.	člen
Četrti odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Nezdružljivost članstva v posamezni komisiji ali odboru določa zakon.«
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1131
13.	člen
68. člen se črta.
14.	člen
74. člen se spremeni v naslednjem :
•	drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2)Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, cilje in načela odloka ter poglavitne rešitve in povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo (občani, društva, ožji deli občine ter interesne skupine: mladi , tujci...). Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.«
•	doda se nov četrti odstavek, ki se glasi : »(4)Vsak predlog odloka, ki se nanaša na posamični del ali na vse ožje dele občine, in posega v naloge, prenesene njim v izvajanje, je treba poslati v obravnavo svetom vaških skupnosti.«
•	doda se nov peti odstavek, ki se glasi : »(5)Predlog odloka, sprejeto besedilo odloka ali njegovo prečiščeno besedilo,v kolikor se nanaša na delovno področje občine, se objavi na spletni strani občine, na oglasni deski oziroma na drug krajevno običajen način.«
15.	člen
104. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.«
16.	člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 030-02/2007 Datum: 26.5.2016
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
406. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vzgojno - varstveni zavod Slovenj Gradec
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 -popr., 20/11,40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D in 47/15), ter 16. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 - UPB2) in 17. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12), sta Svet mestne občine Slovenj Gradec na 17. seji, dne 25. 5. 2016 in Občinski svet Občine Mislinja, na 12. seji, dne 26.5.2016 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VZGOJNO -VARSTVENI ZAVOD SLOVENJ GRADEC
1. člen
S tem odlokom se spreminja Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Vzgojno - varstveni
zavod Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 33/97, 60/07, 94/08, 47/10 in 30/12).
2.	člen
Spremeni se četrti odstavek 2. člena, ki se po spremembi in dopolnitvi glasi:
»V sestavo vzgojno-varstvenega zavoda sodijo:
•	Enota Maistrova - Škratica Mica, Maistrova ulica 2a, Slovenj Gradec,
•	Enota Maistrova - Škratica Mica, oddelek Sele, Sele 1, Slovenj Gradec,
•	Enota Celjska - Mali škrat, Celjska cesta 29, Slovenj Gradec,
•	Enota Legen - Gozdni škrat, Zidanškova ulica 39, Slovenj Gradec,
•	Bolnišnični oddelek Škratek Prehladek, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska ulica 1, Slovenj Gradec,
•	Enota Pameče - Škrat Radovednež, Pameče 59, Slovenj Gradec,
•	Enota Podgorje - Škrat Bučko, Podgorje 173, Podgorje,
•	Enota Šmartno - Leseni škrat, Šmartno 69a, Šmartno,
•	Enota Mislinja - Sončni škrat, Mislinja 56, Mislinja,
•	Enota Mislinja Sončni škrat - oddelek Dolič, Srednji Dolič 4, Mislinja,
•	Enota Mislinja Sončni škrat - oddelek OŠ Mislinja, Šentilj pod Turjakom 1, Mislinja«
Prehodna in končna določba
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po zadnji objavi.
Številka: 02600-7/1997 Datum: 26.5.2016
Mestna občina Slovenj Gradec
Andrej Čas, župan
Številka: 602-03/2007 Datum: 26.5.2016
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
407. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št.12/04. 127/07), 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja ( Uradni list RS, št. 63/10) in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012), je Občinski svet občine Mislinja na 12. seji dne 26.5. 2016, sprejel naslednji:
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I.
Ukine se status javnega dobra na nepremičninah: • parc. št. 2271/4 in parc. št. 2271/27, obe k.o. 864-Mislinja
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1132
•	parc. št. 1113/2 , k.o. 2645- Paka II
•	parc. št. 195/0, k.o. 867- Završe.
II.
Po ukinitvi statusa javnega dobra, se na nepremičninah iz I. točke vknjiži lastninska pravica na ime : Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja, matična števila 5883954-do celote (1/1).
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-12/2007, 371-10/2015, 371-15/2012 Datum: 26.5.2016
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
OBČINA PREVALJE
408. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Prevalje
Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 - odl. US) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/06, 19/06, 34/07, 15/10 in 12/13) je Občinski svet Občine Prevalje na 14. seji dne 19.5.2016 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI PREVALJE
1.	člen
S tem odlokom se spremeni in dopolnjuje Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/08), v nadaljevanju: odlok.
2.	člen
V	2. členu odloka se dosedanji zapis nadomesti z: Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC), javne poti (s skrajšano oznako JP) in javne poti za kolesarje (s skrajšano oznako KJ).
3.	člen
Za 2. členom se v odlok doda nov člen 2a, ki se glasi: Lokalne ceste v naseljih občine z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije:
•	na zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), ki so namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij naselij z uvedenim uličnim sistemom na ceste enake ali višje kategorije;
•	na krajevne ceste (s skrajšano oznako LK), ki so kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjene dostopu do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.) v posameznih območjih naselij z uvedenim uličnim sistemom.
4.	člen
V	3. členu odloka se spremeni kategorizacija lokalnih cest (LC) med naselji v občini Prevalje in cest med naselji v občini Prevalje in naselji v sosednjih občinah tako, da se v seznamu lokalnih cest (LC) med naselji v občini Prevalje in cest med naselji v občini Prevalje in naselji v sosednjih občinah spremenijo naslednje lokalne ceste (LC) med naselji v občini Prevalje in ceste med naselji v občini Prevalje in naselji v sosednjih občinah:
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
1	257031	R III 698	Mežica - Lom - Lokovica	G II 112	2.565	V	4.575 - Mežica
2	350081	350010	Ravne - Navrški vrh - Podkraj -Žagarjev mlin	350330	1.726	V	3.059 - Ravne na Koroškem
5	350273	350270	Leše - Hermonk - Mežica	257200	3.718	V	4.230 - Mežica
9	350321	G II 112	Lokovica - Dolga Brda	odlagališč e	2.607	V	
V...vsa vozila				SKUPAJ:	56.042 m		
5. člen
V 3. členu odloka se spremeni kategorizacija lokalnih cest (LC) med naselji v občini Prevalje in cest med naselji v občini Prevalje in naselji v sosednjih občinah tako, da se iz seznama lokalnih cest (LC) med naselji v občini Prevalje in cest med naselji v občini Prevalje in naselji v sosednjih občinah izvzamejo naslednje lokalne ceste (LC) med naselji v občini Prevalje in ceste med naselji v občini Prevalje in naselji v sosednjih občinah:
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
7	350291	G II 112	cesta ob Meži	350270	1.127	V	
8	350311	G II 112	cesta na Lokovico	KRIŽIŠČE GRADIŠNIK	690	V	
15	350372	350370	cesta v zaselku Prisoje -gasilski dom	G II 112	365	V	
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1133
6. člen
Za 3. členom se v odlok doda nov člen 3a, ki se glasi: Zbirne krajevne ceste (LZ) so:
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
1	350401	350270	Ob Meži	G II 112	1.128	V	
2	350411	G II 112	Spodnji kraj - Na Fari - Polje	G II 112	1.153	V	
V...vsa vozila				SKUPAJ:	2.281 m		
7. člen
Za 3a. členom se v odlok doda nov člen 3b, ki se glasi: Krajevne ceste (LK) so:
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
1	350501	350370	Prisoje - gasilski dom	G II 112	365	V	
V.vsa vozila				SKUPAJ:	365 m		
8. člen
V 4. členu odloka se spremeni kategorizacija javnih poti (JP) v naselju Prevalje tako, da se v seznamu javnih poti (JP) v naselju Prevalje spremenijo in dodajo naslednje javne poti (JP) v naselju Prevalje:
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
10	851481	350410	cesta Prevalje - pri postaji - Ortan	vikendi	926	V	
14	851494	851493	cesta Na produ št. 7	HŠ 30	50	V	
15	851495	851491	cesta Na produ št. 8	HŠ 43	125	V	
16	851496	851492	cesta Na produ št. 4	HŠ 25	34	V	
17	851511	851532	cesta v naselju Trg št. 2	HŠ 4	205	V	
19	851513	851511	cesta v naselju Trg št. 3	HŠ 13	60	V	
32	851684	851683	cesta Na Fari št. 3	HŠ 29	118	V	
34	851692	851961	cesta v naselju Stražišče št. 5	HŠ 83	86	V	
36	851694	851691	cesta v naselju Stražišče št. 3	HŠ 75	43	V	
37	851701	851961	cesta v naselju Stražišče št. 2	HŠ 63	360	V	
42	851741	350280	cesta v naselju Pod gonjami št. 3	p. 27/1	399	V	
43	851742	851741	cesta v naselju Pod gonjami št. 7	HŠ 204	95	V	
46	851771	G II 112	cesta na Polju št. 1	OŠ	164	V	
53	851802	851801	cesta v naselju Črnec št. 3	HŠ 74	99	V	
54	851803	350370	cesta v naselju Črnec št. 2	HŠ 75	86	V	
55	851804	350370	cesta v naselju Črnec št. 1	HŠ 64	91	V	
57	851811	851621	cesta na Prisoje št. 8	HŠ 34	133	V	
59	851822	851821	cesta na Prisoje št. 5	HŠ 58	61	V	
62	851831	350280	cesta v naselju Račel - Log št. 1	HŠ 139	184	V	
66	851844	851841	cesta v naselju Trg št. 8	HŠ 33	46	V	
68	851861	350370	cesta v naselju Trg št. 5	HŠ 65	94	V	
74	851911	G II 112	cesta v naselju Zgornji kraj št. 4	HŠ 18	80	V	
76	851913	G II 112	cesta v naselju Zgornji kraj št. 1	HŠ 5	62	V	
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1134
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
78	851942	G II 112	cesta pri Brunčurniku št. 1	HŠ 20	136	V	
79	851951	350280	cesta v naselju Stražišče št. 7	razcep	242	V	
80	851952	350280	cesta v naselju Račel - Log št. 2	HŠ 146	40	V	
81	851961	350410	cesta Na Fari - Stražišče - Brinjeva gora	350280	1.815	V	
84	851773	350410	cesta na Polju št. 3	OŠ	40	V	
85	851806	851801	cesta v naselju Črnec št. 6	HŠ 84	103	V	
86	851832	350280	cesta v naselju Račel - Log št. 3	tenis	184	V	
87	851882	851881	cesta na Ugaslih pečeh št. 2	HŠ 11	49	V	
88	851943	851942	cesta pri Brunčurniku št. 3	HŠ 12	40	V	
89	851964	851961	cesta naselje Rožej	HŠ 16c	563	V	
V...vsa vozila				SKUPAJ:	17.927 m		
9. člen
V 4. členu odloka se spremeni kategorizacija javnih poti (JP) v naselju Prevalje tako, da se iz seznama javnih poti (JP) v naselju Prevalje izvzame naslednja javna pot (JP) v naselju Prevalje:
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
29 851681 G II 112 cesta krožišče Na Fari - Fara 851960 454 V							
10. člen V 5. členu odloka se spremeni kategorizacija javnih poti (JP) v naseljih in med naselji tako, da se v seznamu javnih poti (JP) v naseljih in med naselji spremenijo in dodajo naslednje javne poti (JP) v naseljih in med naselji:							
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
1	850371	850170	pešpot Ravne - Dobja vas -Brančurnik	851941	179	P	361 - Ravne na Koroškem
2	850911	G II 112	cesta Ravne - Stražišče - Merkačev mlin	350130	437	V	4.286 - Ravne na Koroškem
5	851403	851401	cesta v naselju Leše št. 2	HŠ 46b	176	V	
21	851614	G II 112	cesta Holmec - OŠ	HŠ 37a	98	V	
24	851651	G II 112	cesta Balaban	G II 112	1.058	V	
27	851663	G II 112	cesta v zaselku Poljana št. 3	HŠ 28	105	V	
31	851872	350360	cesta Šentanel - OŠ	HŠ 30	215	V	
33	851921	350340	cesta Povhov križ - Ling	HŠ 8	2.520	V	
37	851502	G II 112	cesta na Lokovico št. 1	gozdna	690	V	
38	851602	350320	odlagališče Zmes - Šeferjev mlin	350360	1.563	V	
39	851933	350080	cesta Kot - Šibovnik	HŠ 24	601	V	
V...vsa vozila, P...pešci				SKUPAJ:	37.109 m		
11. člen V 5. členu odloka se spremeni kategorizacija javnih poti (JP) v naseljih in med naselji tako, da se iz seznama javn ih poti (JP) v naseljih in med naselji izvzame naslednja javna pot (JP) v naseljih in med naselji:							
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1135
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
9	851462	G II 112	cesta odcep stražnica Holmec	851460	57	V	
12. člen Za 5. členom se v odlok doda nov člen 5a, ki se glasi: Javne poti za kolesarje (KJ) so:							
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
1	985012	G II 112	kolesarska steza Dobja vas -Prevalje	HŠ 10	380	K	498 - Ravne na Koroškem
K...kolesarji				SKUPAJ:	380 m		
13.	člen
H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2016-79 (507) z dne 4. 5. 2016.
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3712-0008/2012-16 Datum: 26. 5. 2016
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
OBČINA SENCUR
409. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Senčur-jug OPC P4 - 1. faza
Ostale spremembe so posledica upoštevanja smernic nosilcev urejanja prostora ter uskladitve posameznih določb odloka z veljavno zakonodajo.
II. Spremembe in dopolnitve
3. člen
V 6. členu odloka (opis rešitev načrtovanih objektov in površin) se za besedilom, ki opisuje rešitve za objekt 1, doda novo besedilo, ki se glasi:
»Dozidava k objektu 1:
•	namembnost: uprava, servis, skladišče, delavnica, pralnica tovornih vozil, lakirnica na vodni osnovi, komora za peskanje in spremljajoči prostori
•	tlorisne dimenzije: dozidava v obliki črke »L« z max. gabariti 31,70 m x 30,50 m
•	max. gabariti objekta 1 z dozidavo: 92,70 x 30,50 m
•	vertikalni gabariti:
•	K + P + 1
•	kota strehe:
•	+ 12,00 m nad koto pritličja
•	nadstrešnice: okrog objekta je dopustna izvedba nadstreškov v širini do 6,50 m.
Oblikovanje dozidave naj bo skladno z objektom 1. «
Na podlagi 61. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 -odločba US in 14/2015 - ZUUJPO) ter 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/2011) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 12. redni seji, dne 01.06.2016 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE
Senčur-jug opc P4 - 1. faza
I. Uvodne določbe
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur - jug OPC P4 - 1. faza (v nadaljevanju OLN; Uradni vestnik Gorenjske, št. 30/2005). Spremembe in dopolnitve OLN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o. pod št. P 127990 v februarju 2016.
2.	člen
Spremembe in dopolnitve OLN se nanašajo na spremembo pogojev za gradnjo objekta 1.
4.	člen
V	8. členu odloka (vrste gradenj) se za prvo alineja dodata dve novi alineji, ki se glasita:
»- dozidave, rekonstrukcije • odstranitve objektov ali delov objektov«
5.	člen
V	10. členu odloka (lega objektov na zemljišču) se drugi odstavek v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Najbolj izpostavljeni deli objektov morajo biti od meje gradbene parcele oddaljeni najmanj 2,5 m oziroma skladno z grafičnim delom. Za manjše odmike je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča.«
6.	člen
V	11. členu odloka (ureditev okolice) se v drugem odstavku za besedno zvezo »drevesna zasaditev« doda »ali ozelenitev ograje«.
7.	člen
V	14. členu odloka (ceste in druge prometne površine) se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Ob objektih se zagotovijo ustrezne parkirne in manipulativne površine. Ob parkirnih površinah je potrebno predvideti zadostne manipulacijske površine, ki
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1136
omogočajo čelno vključevanje vozil na javno cesto. Parkirne površine za objekte je možno zagotavljati tudi izven območja Šenčur - jug OPC P4 - 1. faza in sicer v območjih ŠE - 42 IG - l.faza, ŠE - 49 PO* in ŠE - 40 IG (Šenčur - jug OPC P4 - 2. faza in ŠE - 40 IG zahod). Zagotovijo se dostopi z obravnavanega zemljišča na sosednja območja urejanja na J strani (ŠE - 42 IG in ŠE - 49 PO*).«
8.	člen
V	16. členu odloka (odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda) se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»V vseh prostorih, v katerih obstaja nevarnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno zagotoviti tehnične ukrepe za preprečitev razlitja.«
9.	člen
V	23. členu se pred prvi odstavek doda nov odstavek, ki se glasi:
»Območje leži v vplivnem območju enote kulturne dediščine Šenčur - vas, EŠD 14469, naselbinska dediščina. Pri posegih v zemeljske plasti je obvezen splošni arheološki varstveni režim. Ob odkritju dediščine je najdbo potrebno zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.«
10.	člen
V	27. členu se prvi odstavek v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»V kolikor se s strokovno oceno v fazi PGD dokaže, da obremenitve okolja ne presegajo dovoljenih mejnih vrednosti, so dopustne tudi druge namembnosti v objektih.«
11.	člen
Spremembe in dopolnitve OLN se nanašajo tudi na grafični del. Grafična priloga »Ureditvena situacija s prerezi« se nadomesti z novo »Ureditveno situacijo s prerezi - spremembe in dopolnitve«, na kateri je prikazana dozidava k objektu 1.
12.	člen
Spremembe in dopolnitve OLN imajo naslednje priloge, ki so njihov sestavni del:
1.	Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2.	Prikaz stanja prostora
3.	Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
4.	Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OLN
5.	Povzetek za javnost
6.	Spis postopka priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta.
III. Končne določbe
13.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-7/2015-11 Datum: 1. 6. 2016
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
410. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu oddajanja in uporabe javnih športnih objektov in površin v Občini Šenčur
Na podlagi 3., 20. in 21. člena Zakona o športu (Ur. list RS št. 22/98), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi - UPB2 (Ur. list RS št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF IN 14/15 ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št.: 2/11) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 12. redni seji dne 1.6.2016 sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O NAČINU ODDAJANJA IN UPORABE JAVNIH ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN V OBČINI ŠENČUR
1.	člen
Ta pravilnik spreminja in dopolnjuje Pravilnik o načinu oddajanja in uporabe javnih športnih objektov in površin v Občini Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št.: 7/2010).
2.	člen
Besedilo 1. člena se spremeni tako, da se glasi:
'' Ta pravilnik ureja pogoje, merila in namen oddajanja in uporabe športnih objektov in površin, ki so v lasti Občine Šenčur (v nadaljevanju lastnik).
Uporaba obsega naslednje objekte in površine:
•	Športna dvorana Šenčur,
•	Večnamenska dvorana Voklo,
•	Športni park Šenčur (hala za mali nogomet - balon in igrišče za odbojko na mivki) in
•	Telovadnica Visoko, s katero upravlja Krajevna skupnost Visoko (v nadaljevanju: upravljalec).''
3.	člen
Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi: ''Uporaba javnih športnih objektov je namenjena naslednjim športnim panogam in drugim dejavnostim:
•	Športna dvorana Šenčur - aerobiki, badmintonu, borilnim veščinam, dvoranskemu nogometu, gimnastiki, košarki, lokostrelstvu, plesu, plezanju, odbojki, rokometu in različni drugi splošni vadbi oz. rekreaciji, ter kulturnim, humanitarnim in zabavnim prireditvam,
•	Večnamenska dvorana Voklo - aerobiki, badmintonu, gimnastiki, košarki, plesu, odbojki, rokometu in različni drugi splošni vadbi oz. rekreaciji ter kulturnim, humanitarnim in zabavnim prireditvam,
•	Športni park Šenčur - nogometu (v hali za mali nogomet - balonu) in odbojki (na igrišču za odbojko na mivki).
•	Telovadnica Visoko - aerobiki, badmintonu, dvoranskemu nogometu, gimnastiki, košarki, plesu, odbojki, rokometu in različni drugi splošni vadbi oz. rekreaciji.''
4.	člen
Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi: ''Cenik uporabe športnih objektov določa cene uporabe za uporabnike iz 3. člena tega pravilnika in cene najema športnih objektov za druge kupce storitev in se določi do 1.8. za vsako šolsko leto oziroma športno tekmovalno sezono.''
5.	člen
Črta se 15. člen.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1137
6.	člen
Dosedanji 16. člen postane 15. člen.
7.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 606-02/2010-01 Datum: 1.6.2016
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
OBČINA ŠKOFJA LOKA
411. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja ŠK-42/01 v Škofji Loki - 1. faza
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US, 76/2014 - odl. US in 14/2015 - ZUUJFO) in 16. čl. Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/2013) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 14. redni seji, dne 26.5.2016 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA ŠK-42/01 V ŠKOFJI LOKI - 1. FAZA
I. Uvodne določbe
1.	člen (predmet odloka)
(1)	S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Škofja Loka (v nadaljevanju OPN Občine Škofja Loka) (Uradni list RS, št. 2/2014, 3/2014-popr., 46/15-avt. razlaga št. 1916, 1917), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja ŠK-42/01 v Škofji Loki (v nadaljevanju OPPN).
(2)	Ta odlok določa:
•	območje OPPN,
•	vplive in povezave s sosednjimi območji,
•	arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
•	načrt parcelacije,
•	pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
•	rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
•	rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
•	etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorske ureditve,
•	dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
•	končne določbe.
(3)	OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P125992, v maju 2016.
2.	člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1)	S tem odlokom se načrtuje gradnja obrata za proizvodnjo utekočinjenih plinov - kisikarne s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo.
(2)	Odlok določa celovito prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov in naprav za obratovanje kisikarne, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih zunanjih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske ter druge infrastrukture.
3.	člen (sestavni deli OPPN)
(1)	OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge.
(2)	Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1.	Načrt namenske rabe prostora:
1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Škofja Loka
2.	Vplivi in povezave s sosednjimi območji:
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
3.	Načrt območja z načrtom parcelacije:
3.1	Geodetski načrt s prikazom območja OPPN
3.2	Načrt parcelacije z zakoličbo
4.	Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev:
4.1	Zazidalna situacija
4.2	Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin
4.3	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
(3)	OPPN ima naslednje priloge:
•	izvleček iz OPN Občine Škofja Loka,
•	prikaz stanja prostora,
•	strokovne podlage,
•	smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
•	obrazložitev in utemeljitev OPPN,
•	povzetek za javnost.
II. Območje OPPN
4.	člen (območje OPPN)
(1)	Skladno s Sklepom o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja ŠK-42/01 v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 21/2015) je za ureditveno območje ŠK-42/01 predvidena faznost sprejemanja OPPN.
(2)	Območje OPPN - 1. faza zajema severni del enote urejanja prostora z oznako ŠK-42/01 in sicer zemljišča s parcelnimi številkami (stanje GURS, november 2015): 765, 785/1, 787/4 in 789/1, vse v k.o. Stari Dvor (2029). Površina območja OPPN meri cca. 1ha.
(3)	Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, po katerih potekajo infrastrukturni priključki:
•	vodovod: parc. št. 1355/1, 671/5 in 662/11, vse k.o. Stari Dvor (2029);
•	fekalna kanalizacija: parc. št. 1355/1 in 662/11, vse k.o. Stari Dvor (2029) in 1209/2 in 1209/4, vse k.o. Suha (2030);
•	električno omrežje:
•	priključek T0678 RTP Škofja Loka: 764/1 in 671/2, vse k.o. Stari Dvor (2029), v nadaljevanju v obstoječi KK;
•	priključek RP Trata: 1355/1, 776/2, 775, 745, 693, 692, 691, 665/2, 662/11 vse k.o. Stari Dvor (2029) in 1209/2, 1221/5, 482/4, 1221/2, 316/2, 337/8,
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1138
312/15, 322/4, 355/4 vse k.o. Suha (2030), v nadaljevanju v obstoječi KK;
•	telekomunikacijsko omrežje: parc. št. 1355/1, 671/5, 662/11 in 167/9, vse k.o. Stari Dvor (2029);
•	rekonstrukcija ceste je predvidena na delih zemljišč parc. št. 1355/1, 782, 781, 767, 769, 768, 774, 776/2, 775, 745, 744, 740, 727, 718, 719, 693, 692, 691, 668, 671/5, 671/1, 689/1, 689/3, 697/1, 716/1, 723/3, 730/1, 746/1 in 766/1 vse k.o. Stari Dvor (2029).
(4) Meja območja OPPN je določena v grafičnem načrtu »3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
III.	Vplivi in povezave s sosednjimi območji
5.	člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1)	Območje OPPN se nahaja na severnem delu industrijskega območja Trata v Škofji Loki. Na severni in vzhodni strani meji na Sorško polje, na vzhodni strani ga omejuje javna pot (z oznako JP 902992), na zahodni in južni strani pa meji na pozidano območje proizvodnega kompleksa podjetja Knauf Insulation.
(2)	Z namenom, da se omili prehod med naravno krajino Sorškega polja in grajeno strukturo industrijske cone je na severnem in vzhodnem robu območja OPPN predvidena ureditev zelene bariere.
(3)	Obstoječ dostop do obravnavanega območja poteka od krožnega križišča na regionalni cesti R1-210/1078, po novi cesti JP 902381 skozi podvoz pod železniško progo, nato preko krožnega križišča pri Filcu po javni poti JP 902392 do obstoječega uvoza na območje Knauf Insulation (za potrebe podjetja Knauf Insulation) ter dalje preko javne poti (z oznako JP 902992). Obstoječa ureditev dela ceste (z oznako JP 902992) je ustrezna za trenutno rabo - dostop do kmetijskih zemljišč, za potrebe dostopa do s tem OPPN predvidenih ureditev (industrijska raba), pa jo bo v delu od obstoječega zaključka asfalta pri intervencijskem uvozu na območje Knauf Insulation, do uvoza na območje kisikarne potrebno rekonstruirati. Kratkoročno je to edina izvedljiva in zato tudi izbrana varianta dostopa. Ureditev dostopa do območja urejanja ŠK-42/01 v Škofji Loki se bo dolgoročno zagotavljala preko povezovalne ceste med IC Trata ter območjem urejanja ŠK-42/01 v Škofji Loki, kakor je opredeljeno v strateškem delu OPN Občine Škofja Loka.
(4)	Objekti znotraj območja OPPN se bodo glede na njihove potrebe priključevali na vodovodno, kanalizacijsko, električno in telekomunikacijsko omrežje, za kar bo potrebno zgraditi nove priključke na obstoječa in predvidena infrastrukturna omrežja, ki se nahajajo v bližini obravnavanega območja.
(5)	Območje OPPN posega v območje državnega prostorskega načrta (v pripravi) za novo elektrificirano progo Ljubljana-Kranj-Jesenice-državna meja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
(6)	Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem načrtu »2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV.	Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
6.	člen
(vrste dopustnih objektov in dejavnosti)
V skladu z namensko rabo prostora Ip - površine za industrijo so na območju OPPN dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
CC-SI 1251 Industrijske stavbe,
CC-SI 1252 Rezervoarji, silosi in skladišča,
CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe v sklopu
osnovne proizvodne dejavnosti, CC-SI 222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja, CC-SI 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (drevoredi v varovalnem pasu cest, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno, cestni priključki, parkirišča, tudi parkirne površine za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton).
7.	člen
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
•	utrjevanje zemljišč,
•	gradnja novih objektov (tudi dozidava ali nadzidava),
•	gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
•	rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov,
•	spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti),
•	gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin ter
•	gradnja, rekonstrukcije in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture.
8.	člen
(pogoji za umeščanje in oblikovanje objektov)
(1)	Zaradi zahtev tehnoloških postopkov so objekti obrata za proizvodnjo utekočinjenih plinov - kisikarne organizirani v štiri sklope pozidave (z oznakami od 1-4).
(2)	V zazidalni situaciji je za vsak sklop objektov določena gradbena meja (GM), znotraj katere se lahko umeščajo objekti in naprave za obratovanje kisikarne (proizvodna hala s tehnološkimi napravami, plato za postavitev rezervoarjev s polnilnimi mesti, hladilni stolp z bazenom in črpalkami, objekt za vzdrževanje in skladiščenje).
(3)	Gradbene meje (GM) so linije, katerih novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost gradbene parcele.
(4)	Tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in naprav znotraj določenih sklopov (oz. GM), se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za tovrstne objekte opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Objekti so lahko umeščeni kot samostojni objekti oziroma se lahko združujejo.
(5)	Arhitekturno oblikovanje objektov se prilagaja namembnosti in funkciji posameznega sklopa oziroma tehnološkega procesa znotraj le-tega.
(6)	Strehe stavb morajo biti ravne oziroma z naklonom do 10 stopinj. Dopustna je izvedba zelenih streh.
(7)	Tehnološka oprema in rezervoarji, v katerih se proizvajajo in skladiščijo utekočinjeni plini, morajo biti bele barve. Tudi fasadni plašči ostalih objektov in naprav morajo biti izvedeni v svetlih, nevpadljivih barvnih tonih. Dopustno je označevanje objektov v skladu s celostno podobo podjetja.
(8)	Minimalni dopustni odmiki objektov od parcelnih mej so določeni v grafičnem načrtu »4.1 Zazidalna situacija«.
(9)	Izven določenih GM je na celotnem območju OPPN dopustno umeščati nezahtevne, enostavne in začasne objekte ter posamezne tehnološke naprave (kot npr. talna tehtnica, cevni mostovi, ipd.)
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1139
9. člen
(opis načrtovanih objektov in površin)
(1)	Z OPPN se načrtuje gradnja obrata za proizvodnjo utekočinjenih plinov - kisikarne s pripadajočimi zunanjimi ureditvami, prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo.
(2)	1. sklop objektov obsega proizvodno halo s tehnološkimi napravami (strojnica, upravni objekt, transformatorska postaja, kontejner za vzorce, kontejner za voznike, stolp za separacijo plinov ter druge tehnološke naprave):
•	dimenzije GM za sklop 1: 38,00 m x 36,00 m
•	dopustna višina objektov: 15,00 m
•	dopustna višina tehnoloških naprav: 55,00 m (samo stolp za separacijo plinov)
•	30,00 m (ostale tehnološke naprave)
(3)	2. sklop objektov obsega plato za postavitev rezervoarjev (2 rezervoarja za utekočinjen dušik - cca. 200 m3, 1 rezervoar za utekočinjen argon - cca. 70 m3, 1 rezervoar za utekočinjen kisik - cca. 200 m3, 1 rezervoar za instrumentalni plin - cca. 11 m3, polnilna mesta za tovornjake):
•	dimenzije GM za sklop 2: 21,00 m x 14,00 m
•	dopustna višina objektov: 10,00 m
•	dopustna višina tehnoloških naprav: 30,00 m
(4)	3. sklop objektov obsega hladilni stolp z bazenom in objekt za črpalke:
•	dimenzije GM za sklop 3: 26,00 m x 8,90 - 10,00 m
•	dopustna višina objektov: 10,00 m
•	dopustna višina tehnoloških naprav: 10,00 m
(5)	4. sklop objektov obsega objekt za vzdrževanje in skladiščenje:
•	dimenzije GM za sklop 4: 14,00 m x 7,50 m
•	dopustna višina objektov: 10,00 m
•	dopustna višina tehnoloških naprav: 10,00 m
(6)	Med posameznimi objekti in tehničnimi napravami je predvidena izvedba povezovalnih cevnih vodov (npr. cevovodi za kisik, dušik, argon, hladilno vodo, stisnjen zrak in tehnološki cevovodi za signalne kable, komunikacijske kable, ipd.). Cevni vodi se lahko izvedejo pozemno ali nadzemno (v obliki cevnih mostov na višini nad internimi prometnimi površinami).
(7)	V sklopu zunanjih površin kisikarne je predvidena tudi umestitev parkirnih mest za osebna in tovorna vozila ter ureditev manipulacijskih površin. Celotna zunanja ureditev je predvidena kot enovita manipulativna površina, ki bo delno asfaltirana, delno izvedena kot betonirani platoji (npr. pretakališča, tehtnica, rezervoarji,...), delno tlakovana z betonskimi tlakovci. Površine okrog objektov, v katerih je prisoten kisik, bodo izvedene z gramoznim nasutjem (gramoz, lomljenec) ali s tlakovci, brez organskih primesi.
(8)	Kota terena zunanje ureditve mora biti prilagojena obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja in koti uvoza na območje OPPN.
(9)	Na območju je predvidena ureditev talne tehtnice za tehtanje avtocistern (tehtalni most).
(10)	Območje zahodno od kisikarne (med železniško progo in kisikarno) je predvideno kot zunanja utrjena površina, namenjena za zunanje skladiščenje, za postavitev tehnološke opreme (povezane z obratovanjem kisikarne), začasnih objektov ter za manipulativne površine in parkiranje.
(11)	V sklopu zunanje ureditve kisikarne je predvidena ureditev 6 parkirnih mest za osebna vozila in 5 parkirnih mest za tovorna vozila. V primeru potrebe po ureditvi dodatnih parkirišč za osebna in tovorna vozila se le-ta lahko uredijo na zahodnem delu območja OPPN.
(12)	Obrat kisikarne je dopustno ograditi s transparentno ograjo višine do 3,00 m.
(13) Umestitev objektov in naprav z zasnovo zunanje ureditve je prikazana v grafičnem načrtu »4.1 Zazidalna situacija«.
10.	člen
(pogoji za krajinsko arhitekturne ureditve)
(1)	Na severnem in vzhodnem robu območja OPPN ŠK-42/01 - 1. faza je potrebno predvideti ureditev zelenega pasu, na katerega se umešča gručasta zasaditev dreves in grmovnic oz. popenjavk ob predvideni ograji. Cilj umeščanja zelenega pasu je izboljšanje vizualne podobe mesta iz smeri Sorškega polja oz. zakrivanje pogleda na industrijsko območje oz. predvideno kisikarno.
(2)	Sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti obseg debla več kot 12 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2,00 m. Sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1,0 m.
(3)	Zaradi tehnološke zahteve, ki v bližini tehnoloških objektov in cevovodov, kjer se nahaja kisik, ne dopušča prisotnosti organskih snovi, je potrebno v bližini teh objektov predvideti zasaditev z iglavci (npr. Picea omorika, Taxus baccata), s čimer se zmanjša možnost vpliva organskih snovi na tehnološke procese znotraj predvidene kisikarne.
(4)	Za zasaditev ostalih površin zelenega pasu se uporabi avtohtone vrste dreves, grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino minimalno 7 m. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so tolerantne na mestno okolje in dobro prenašajo zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času in ne povzročajo motečih vplivov na proizvodni proces.
(5)	Na območju OPPN je potrebno zagotoviti najmanj10% zelenih površin.
11.	člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)	Za gradnjo in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov v območju OPPN se upošteva določila, kakor jih opredeljuje veljavni OPN Občine Škofja Loka in preglednica Priloge 1 OPN Občine Škofja Loka.
(2)	Na celotnem območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
•	nadstrešnice,
•	pomožni cestni objekti,
•	ograja,
•	podporni zid,
•	rezervoar,
•	priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
•	samostojno parkirišče,
•	objekt za oglaševanje,
•	pomožni komunalni objekt,
•	pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
•	proizvod-prefabrikat.
(3)	Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,50 m.
(4)	Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.
(5)	Če je sosednje zemljišče javna cesta, je odmik najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(6)	Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni (glede materialov, barv in drugih oblikovnih značilnosti) z objekti h katerim pripadajo.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1140
(7) Na celotnem območju OPPN je dopustno postavljati tudi naslednje začasne objekte:
•	tipski zabojnik,
•	pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo (npr. montažni šotor, površine do 500,00 m2 z višino najvišje točke 6,00 m),
•	proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
V.	Načrt parcelacije
12.	člen (načrt parcelacije)
Meje zemljišč na območju OPPN so urejene. Za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev nova parcelacija znotraj območja OPPN ni predvidena.
VI.	Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
13.	člen (splošni pogoji)
(1)	Objekti znotraj obrata kisikarne se bodo na infrastrukturna omrežja priključevali glede na potrebe posameznega objekta. Predvideno je priključevanje na cestno omrežje, vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, energetsko omrežje (elektrika) in omrežje zvez (telekomunikacije). Vse priključitve bodo izvedene skladno s pogoji posameznih upravljavcev infrastrukturnih omrežij.
(2)	Praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Kadar to ni možno, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču.
(3)	Pri izgradnji nove komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in objektov je treba upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(4)	Za izvedbo predvidenih infrastrukturnih priključkov je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, h kateri morajo biti pridobljena soglasja upravljavcev posameznih infrastrukturnih omrežij.
(5)	Pri izgradnji infrastrukturnih vodov in objektov je treba upoštevati načrtovane rešitve, ki so določene v tem OPPN in so razvidne iz grafičnega načrta »4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
14.	člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1)	Za potrebe ureditve dostopa do območja OPPN je pred ali sočasno z gradnjo objektov potrebno izvesti rekonstrukcijo dela obstoječe dostopne ceste, ki poteka ob vzhodnem robu enote urejanja prostora ŠK-42/01.
(2)	Rekonstrukcija obstoječe makadamske ceste (z oznako JP 902992) se izvede na odseku od obstoječega zaključka asfalta pri intervencijskem uvozu na območje Knauf Insulation do uvoza na območje kisikarne, v dolžini cca. 235 m.
(3)	Predvidena rekonstrukcija ceste obsega delno razširitev cestnega sveta, asfaltiranje ceste ter ureditev odvodnjavanja. Hkrati z rekonstrukcijo ceste je predvidena tudi izvedba predvidenih infrastrukturnih priključkov do območja kisikarne.
(4)	Karakteristični prečni profil predvidene ceste:
•	vozni pas	3,00 m
•	bankina (2 x 0,25 m)_0,50 m
• skupaj:	3,50 m
(5)	Za zagotavljanje večje pretočnosti je na obravnavanem odseku ceste, na zahodni ali vzhodni strani, potrebno izvesti izogibališče (dolžine cca. 30 m in širine 1,75 m + 0,50 m).
(6)	Predvidena izvedba voziščne konstrukcije ceste, vključno z izogibališčem:
AC 8 surf B50/70, A3	4 cm
AC 22 base B50/70 A3	7 cm
Tamponski drobljenec TD 32	25 cm
Kamnit nasipni material KNM 100	min 50 cm*
Skupaj	min 86 cm
*glede na geomehanske zahteve
(7) Zasnova predvidenih prometnih ureditev je razvidna iz grafičnega načrta »4.2 Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin«.
15.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Za potrebe napajanja objektov se izvede priključek na obstoječe vodovodno omrežje.
(2)	Izgradnja priključka je predvidena v javni poti JP 902992 na vzhodni strani območja OPPN, do obstoječega jaška, ki se nahaja v cesti pred intervencijskim uvozom Knauf Insulation. Dolžina predvidenega priključka je cca. 230 m.
(3)	Vodovodni priključek se bo na vzhodnem robu območja OPPN zaključil z novim vodomernim jaškom, v katerem bo urejen tudi zračnik.
(4)	Predvidena je uporaba vode za potrebe sanitarne vode, za dopolnjevanje delno obtočnega sistema hladilne vode ter za potrebe vode za gašenje.
(5)	Predviden vodovodni priključek bo napajal tudi hidrantno omrežje znotraj območja OPPN. V skladu s smernico Požarna varnost v stavbah (TSG-1-001:2010) in glede na vrsto objekta in ocenjeno prostornino največjega požarnega sektorja v stavbi, je potrebna količina vode za gašenje 10 l/s.
(6)	Za požarno varovanje celotnega obrata je predvidena vgradnja zunanjih nadzemnih hidrantov, vezanih na krožno zanko vodovodnega omrežja. Hidrantno omrežje bo internega značaja.
(7)	Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati vsa določila veljavnih predpisov, ki urejajo oskrbo z vodo in pridobiti soglasje upravljavca.
16.	člen
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)
(1)	Za potrebe odvajanja odpadnih vod iz območja OPPN se predvidi izgradnja fekalnega kanala za sanitarne in tehnološke odpadne vode z navezavo na obstoječe omrežje fekalne kanalizacije.
(2)	Izgradnja priključka je predvidena v javni poti JP 902992 na vzhodni strani območja OPPN, do obstoječega revizijskega jaška fekalne kanalizacije ob objektu Trata 4. Dolžina predvidenega priključka je cca. 454 m.
(3)	Na zemljišču za gradnjo kisikarne je potrebno predvideti mesto postavitve eventualno potrebne interne čistilne naprave za odvedeno tehnološko odpadno vodo v javno kanalizacijo.
(4)	Na priključnem mestu na javno kanalizacijo je na zemljišču za gradnjo kisikarne potrebno predvideti kontrolno mesto za izvajanje kontrole količine in kvalitete odvedene odpadne vode v javno kanalizacijo in ustrezno merilno mesto za potrebe obratovalnega monitoringa odpadnih vod.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1141
(5) Padavinske vode iz utrjenih površin je potrebno kontrolirano odvajati do požiralnikov in nato preko lovilcev olj v ponikovalnice, ki morajo biti izvedene na zemljišču investitorja.
17.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Za potrebe napajanja območja OPPN je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo (TP Messer), ki se bo napajala iz dveh virov: RP Trata in T0678 RTP Škofja Loka.
(2)	Priključek na RP Trata, v razdalji cca 1,2 km, se izvede po rekonstruirani in obstoječi javni poti JP 902992, nato delno po lokalni cesti LC 401381 ter po javni poti JP 902392, v nadaljevanju, od objekta Trata 14 do Rp Trata se ga izvede v obstoječi kabelski kanalizaciji.
(3)	Priključek na T0678 RTP Škofja Loka, v razdalji cca 1,4 km, se izvede do severnega dela zemljišč kompleksa Knauf Insulation, v nadaljevanju do RTP Škofja Loka se ga izvede v obstoječi kabelski kanalizaciji.
(4)	Za obratovanje TP Messer je potrebno izvesti vsaj enega od navedenih priključkov, drugi priključek bo zagotavljal rezervno napajanje.
(5)	Transformatorsko postajo je možno graditi kot samostojen objekt, v sklopu drugih objektov oz. v njihovi neposredni bližini.
(6)	Poleg kabelske kanalizacije za potrebe nove TP se na rekonstruiranem odseku dostopne ceste (z oznako JP 902992) vgradi tudi cevi za morebitno bodočo ureditev javne razsvetljave.
(7)	Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde.
(8)	Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
18.	člen (telekomunikacijsko omrežje)
(1)	Za potrebe priključevanja objektov na območju OPPN se predvidi izgradnja telekomunikacijskega priključka z navezavo na obstoječe TK omrežje.
(2)	Izgradnja priključka je predvidena v javni poti JP 902992 na vzhodni strani območja OPPN do obstoječega jaška, ki se nahaja v cesti pred objektom Trata 31. Dolžina predvidenega priključka je cca. 290 m.
(3)	Za izgradnjo telekomunikacijske infrastrukture je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti skladna z zahtevami upravljavca omrežja.
19.	člen
(posegi v varovalne pasove obstoječih infrastrukturnih omrežij)
(1)	Železniška infrastruktura
•	Območje OPPN se nahaja v oddaljenosti cca 40 m od osi skrajnega tira železniške proge št. 20 Ljubljana - Jesenice - državna meja.
•	Pri projektiranju načrtovanih objektov in ureditev je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki določajo dopustne posege v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru.
(2)	Zračni promet
- Območje OPPN se ne nahaja v vplivnem območju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, kljub temu pa preko območja načrtovanih prostorskih ureditev potekajo zračne poti, zaradi česar je pri projektiranju načrtovanih objektov in ureditev potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz Zakona o letalstvu (Zlet-UPB4, Uradni list RS, št- 81/2010).
(3) Plinovodno omrežje
•	Pri gradnji komunalnih priključkov za potrebe kisikarne so predvideni posegi v varovalni pas obstoječega plinovoda.
•	Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave
20.	člen (splošno)
(1)	V okviru strokovnih podlag za pripravo OPPN je bila med drugim izdelana tudi Strokovna ocena možnih pomembnih vplivov posega na okolje (E-NET OKOLJE d.o.o., št. 204815-dn, november 2015), v kateri so obravnavani predvideni vplivi posega na okolje ter določeni potrebni omilitveni ukrepi.
(2)	Glede na zaključke Strokovne ocene je možno povzeti, da načrtovani poseg ne predstavlja posega z možnimi pomembnimi vplivi na okolje.
21.	člen (varstvo zraka)
(1)	V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka:
•	potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
•	s sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice;
•	potrebno je omejevati količine skladiščenega gradbenega materiala, izvajati njegovo prekrivanje, vlaženje ali zaslanjanje pred vplivi vetra;
•	potrebno je posipavanje transportnih poti po gradbišču s peščenim granulatom, če te niso asfaltirane ali drugače tlakovane;
•	potrebno je omejevanje hitrosti vozil na gradbišču na največ 10 km/h.
(2)	V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati elaborat o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišča, kot to zahteva Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Uradni list RS, št. 21/2011), v fazi izvedbe pa je obvezno izvajanje zahtev iz navedenega elaborata.
(3)	Potrebno je upoštevati tudi določila Pravilnika o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 70/2011), ki zahteva, da mora biti med prevozom v cestnem prometu sipki tovor, gradbeni odpadki ter drug material, ki povzroča prašenje, na vozilu naložen, pritrjen in zavarovan tako, da ne onesnažuje okolja.
22.	člen (varstvo voda in varstvo tal)
(1)	Po podatkih Atlasa okolja in PISO Občine Škofja Loka območje OPPN ne posega na vodno in priobalno zemljišče, prav tako ne posega na poplavno območje, niti na vodovarstveno območje.
(2)	Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja.
(3)	Odpadne komunalne vode iz območja bodo preko internega fekalnega kanala in revizijskih jaškov speljane v javno fekalno kanalizacijo.
(4)	Odvajanje padavinskih voda bo iz utrjenih in parkirnih površin speljano preko ustreznih lovilcev olj v ponikovalnice, ki bodo locirane izven povoznih in manipulativnih površin.
(5)	Upravljavec mora zagotoviti izvajanje prvih meritev in zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1142
industrijskih odpadnih vod skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005, 45/2007, 79/2009, 64/2012, 64/2014, 98/2015) in s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 94/2014, 98/2015).
(6)	V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(7)	Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla.
(8)	Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo prometne, komunalne energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.
23.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Obravnavano območje je v skladu z OPN Občine Škofja Loka uvrščeno v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Podrobnejša namenska raba območja je IP -površine za industrijo.
(2)	Na severni in vzhodni strani območje OPPN meji na kmetijske površine, ki so večinoma uvrščene v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, na južni in zahodni strani pa na industrijsko cono (IP), ki je prav tako uvrščena v območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(3)	Kisikarna je obrat, ki se ureja v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in njihovih posledic, zato je upravljavec naprave skladno s 15. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010) zavezanec za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje vira hrupa.
(4)	Upravljavec bo moral zagotoviti tudi izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa, v skladu s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/2008), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/2004). Prve meritve je potrebno izvesti v času, ko je vir hrupa v obratovalnem stanju polne obremenitve.
(5)	Novi viri hrupa ne smejo preseči dopustnih vrednosti, ki so določene s posebnimi predpisi. Za novo predvidene ureditve na območju OPPn morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.
(6)	Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(7)	Povzročitelj vira hrupa mora v projektni dokumentaciji za gradnjo objektov predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom.
24.	člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1)	Pri osvetljevanju objektov in njihove zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2)	Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste in oblike, mirujočih ali premikajočih, ki so
usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Za razsvetljavo, ki je vir svetlobnega onesnaženja okolja po predpisih, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.
25.	člen (ravnanje z odpadki)
(1)	Znotraj območja OPPN je treba zagotoviti prevzemno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov, ki mora biti primerne velikosti, asfaltirano ali tlakovano ter dostopno pooblaščeni organizaciji za odvoz odpadkov. Prevzemno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(2)	Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti grajenih ali drugih ovir.
(3)	Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi.
26.	člen (varstvo narave)
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje.
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
27.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom)
(1)	Območje OPPN ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih.
(2)	Pri načrtovanju nove pozidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal (0,225g) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.
(3)	Pri projektiranju objektov je potrebno predvideti vse pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom v skladu z zakonodajo s področja varstva pred požarom. Zagotavljati je treba zadostne odmike med objekti, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ustrezne površine za dovoz in intervencijska vozila.
(4)	Voda za gašenje požarov se zagotovi iz internega hidrantnega omrežja, ki mora zagotavljati odvzem vode najmanj 10 l/s.
(5)	Dostopi do objektov in delovne površine za intervencijska vozila morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi.
(6)	Medsebojni odmiki med objekti in odmiki od parcelnih mej morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
(7)	V skladu z določili Priloge 1 Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 71/2008, 105/2010 in 36/2014) se kisik razvršča med snovi, zaradi katerih se obravnavana lokacija razvršča med manjše vire tveganja zaradi proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi. Zaradi navedenega je pri projektiranju objektov kisikarne potrebno upoštevati omilitvene ukrepe za preprečevanje možnih scenarijev nesreč, ki preprečujejo širjenje večjih koncentracij kisika v smeri proti sosednjim zemljiščem (betonski robniki, zidci, .) tako, da vplivni radiji večjih nesreč ne bodo segali izven območja obrata.
(8)	Pri projektiranju objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati tudi zahteve Pravilnika o tehničnih normativih za postavljanje stabilnih tlačnih posod za utekočinjene pline iz zraka (Uradni list SFRJ, št. 39/1988).
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1143
IX: Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve
28.	člen (etapnost izvedbe)
(1)	Pred ali sočasno z gradnjo objektov na območju OPPN je potrebno izvesti s tem odlokom predvideno rekonstrukcijo dostopne ceste ter izvesti za obratovanje objektov potrebne priključke na obstoječa infrastrukturna omrežja.
(2)	Objekti se lahko gradijo tudi v več etapah, dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajeni del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.
29.	člen
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1)	Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2)	Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ureditev zelenih površin.
(3)	Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora in vso veljavno zakonodajo.
X. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
30.	člen (dopustna odstopanja)
Odstopanja pri funkciji, oblikovanju, legi in velikosti objektov (v okviru gradbenih mej):
(1)	Dopustna so strokovno utemeljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju stavb in zunanje ureditve poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, oblikovalskega, ekonomskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2)	Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3)	Znotraj določenih gradbenih mej je pod pogojem, da se predvideni vplivi na okolje bistveno ne povečujejo, dopustno umeščanje tudi drugih objektov in naprav, ki niso navedeni v 9. členu, tega odloka, vendar so potrebni za delovanje kisikarne.
(4)	V primeru tehnološko-tehničnih zahtev za obratovanje kisikarne je dopustno spreminjati kapaciteto in število rezervoarjev (vendar le znotraj določenih gradbenih mej).
(5)	Dopustna so odstopanja od določenih višinskih gabaritov navzdol. Nad določenimi višinskimi gabariti objektov in naprav so lahko izvedeni le tehnični elementi (kot npr. strelovodi, antene, ipd.) do višine 3,00 m .
(6)	V okviru dopustne višine objektov se skladno z namembnostjo objekta in tehnološkimi zahtevami lahko predvidi poljubno število etaž oz. tehnoloških platojev.
(7)	Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja podzemnih etaž.
Odstopanja od predvidene parcelacije:
(8)	Na območju OPPN je dovoljeno združevanje parcel za gradnjo ali delitev na manjše gradbene parcele, pod pogojem, da s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki
veljajo za objekt (odmiki od parcelnih mej, faktor zelenih površin, površine za parkiranje,.). Odstopanja pri izgradnji infrastrukture:
(9)	Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od predvidenih tehničnih rešitev prometnih površin ter infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, če so pri nadaljnjem projektiranju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika, pod pogojem, da so za drugačne rešitve pridobljena soglasja pristojnih organov in organizacij.
(10)	Dopusten je tudi potek posameznih infrastrukturnih vodov in naprav po drugih zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je navedeno v 4. členu tega odloka in prikazano v grafičnem načrtu »4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(11)	Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge komunalne, energetske in komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku.
XI. Končne določbe
31.	člen
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
(1)	OPPN velja do izvedbe predvidenih prostorskih ureditev, prenehanje veljavnosti OPPN se določi s sklepom občine.
(2)	Po prenehanju veljavnosti OPPN se pogoji za posege na območje določijo v OPN Občine Škofja Loka.
32.	člen (vpogled)
OPPN je na vpogled na sedežih Občine Škofja Loka in Upravne enote Škofja Loka.
33.	člen (nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
34.	člen (veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 3502-0093/2014 Datum: 26.5.2016
Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan
412. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za obrtno cono Trata, kot dela ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP
Na podlagi 18. in 57. - 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl. US, 14/15-ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 33/10, 2/13, 98/15 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 - uradno prečiščeno besedilo - UPB-2) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 14. redni seji, dne 26.5.2016 sprejel
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1144
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBRTNO CONO TRATA, KOT DELA UREDITVENEGA OBMOČJA P1/2, GORENJSKA PREDILNICA, LOKATEKS, EGP
1.	Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14) sprejmejo spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta za obrtno cono Trata, kot dela ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98, 43/03, 21/07, 111/13) v Škofji Loki, ki jih je izdelal URBI d.o.o. Oblikovanje prostora iz Ljubljane pod številko 1518, maja 2016.
2.	člen
Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta (v nadaljevanju: ZN) obsega EUP ŠK-40/18 in ŠK-40/19 v skladu z grafičnimi prikazi Občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14). Spremembe in dopolnitve ZN se nanašajo na spremembo meje, urbanističnih, krajinskih in prometnih ureditev.
Spremembe in dopolnitve ZN obsegajo:
1.	Tekstualni del:
•	odlok o ZN.
2.	Grafični del ZN:
•	List 1: Izsek iz OPN Občine Škofja Loka (M 1:5.000)
•	List 2: Kopija katastrskega načrta z vrisom območja urejanja (M 1:1.000)
•	List 3: Geodetski načrt (M 1:1.000)
•	List 4: Programske zasnove (M 1:1.000)
•	List 5: Ureditvena situacija (M 1:1.000)
•	List 6: Prometna situacija (M 1:1.000)
•	List 7: Zbirna karta komunalnih vodov (M 1:1.000)
•	List 8: Načrt parcelacije ter zakoličbe objektov in naprav (M 1:1.000)
3.	Priloge ZN:
•	obrazložitev in utemeljitev ZN,
•	smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
2.	Spremembe in dopolnitve odloka
3.	člen
Spremeni se 3. člen odloka tako, da se glasi: »Meja ZN se uskladi z zunanjimi mejami EUP ŠK-40/18 in ŠK-40/19 v skladu z grafičnimi prikazi OPN Občine Škofja Loka, zato so posamezna območja izvzeta iz ZN. Območje ZN obsega v EUP ŠK-40/18 naslednje parcele št: 1221/3, 318/31 del, 1221/5 del, 343/36 del, 343/2, 343/33, 343/22, 354/14, 351/19 del, 343/32, 343/23, 354/15, 343/31, 343/24, 354/18, 343/30, 343/21, 354/17, 351/20 del, 343/29, 343/25, 354/16, 351/2, 351/13, 343/38, 343/39, 343/40, 351/14, 343/3 del, 343/28, 343/41, 351/5, 343/34, 343/37, 343/35, 343/1, 351/16, 343/27 del, 343/19, 351/17, 337/14, 337/15, 337/16, 337/13 del, 337/17 del, 312/32 del, 312/33, 312/29, 312/30, 312/34, 324/1 del, 324/9, 324/10, 373/10, 373/11, 373/12, 324/12, 324/11, 373/3, 1207/2 del, 373/1, 373/5 del, 373/8 del, 478/7 del, 373/7, 373/6, 478/21 del, 478/22 del, 478/20 del, 373/2, 1261 del, 478/14, 478/18 del, 478/6, 478/19 del, 478/10 del, 478/13, 478/12, 478/11 in v EUP ŠK-40/19 naslednje parcele št. 351/18, 350/3, 350/1, 368/3 del, 351/3,
312/18, 312/20, 312/19, 312/21, 312/22, 312/9, 324/6 del. Vse parcele so v k.o. Suha.
Območja, izvzeta iz ZN obsegajo naslednje parcele št.: 351/19 del, 351/20 del, 324/1 del, 318/16, 318/17, 318/18, 323/9 del, 478/10 del, 478/19 del, 478/18 del, 478/20 del, 478/9, 478/21 del, 478/22 del, 478/7 del, 478/8, 312/16, 373/5 del, 324/8, 324/7, 312/29 del, 312/32 del, 337/17 del, 318/169, 337/18, 337/13 del, 343/3 del, 343/27 del, 343/36 del, 318/31 del. Vse parcele so v k.o. Suha.
Meja območja ZN je razvidna iz grafičnih prilog.«
4.	člen
Spremembe 6. člena odloka:
V 5. in 6. točki 6. člena odloka se črta tekst »v ožjem območju urejanja«.
Spremeni se 8. točka 6. člena odloka tako, da se glasi:
»8. Na parkirišču (parc. št. 324/11) je postavljena nadstrešnica za začasno skladišče tako, da ne ovira parkiranja in ne vpliva na obstoječo komunalno infrastrukturo. Pod nadstrešnico je dopustno začasno parkiranje službenih vozil. Nadstrešnica je dimenzij 5,8 x 52,7 m, +/- 0,00 = 357,25 m. Dopustne so tolerance glede na izveden objekt.«
Črtata se 9. in 10. točka 6. člena odloka.
5.	člen
Spremembe in dopolnitve 8. člena odloka:
Spremeni se 2. točka 8. člena odloka tako, da se glasi:
»2. Površine, ki jih je mogoče razumeti kot zelene prostore in niso nujne za funkcionalnost posameznega objekta ali parcele, je treba krajinsko oblikovati. Te so strukturirane glede na lego in rastiščne ter proizvodne in tehnološke pogoje:
•	visoka drevesa v obliki drevoreda se zasadijo ob Kidričevi cesti, ob cesti B in cesti C. Na mestih poteka komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se namesto dreves zasadijo grmovnice,
•	na parkiriščih, kjer to dopuščajo prostorske razmere, se najmanj na vsakih 5 PM zasadi eno drevo,
•	pokrovne grmovnice se zasadijo na zelenicah in na mestih, kjer zaradi komunalne infrastrukture ni mogoča zasaditev dreves,
•	zelene površine na posameznih gradbenih parcelah zunaj stavbišč,
•	zelenice na vseh drugih prostih površinah,
•	za funkcionalna zemljišča posameznega objekta se hkrati izdela načrt zunanje ureditve, ki glede na tehnološke, funkcionalne in druge pogoje določi površine zelenic ter visoke in nizke vegetacije.«
Na koncu 8. člena odloka se dodajo nove točke, ki se glasijo:
»5. Za prestavitev ceste B proti jugu, ki se bo mestoma približala samemu robu brežine vzdolž regionalne ceste na jugu ureditvenega območja, je potrebno za brežino izdelati geološko-geomehansko poročilo in ga upoštevati pri vseh posegih v brežino.
6. Brežina med cesto B in regionalno cesto na jugu se ureja kot zelen pas z gosto zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst in grmičevja. Na brežini se v čimvečji meri ohranja vsa vitalna drevesa in grmovna vegetacija razen, kadar je odstranitev nujno potrebna zaradi gradnje objektov in varnosti prometa. Zagotovljeni morajo biti geomehanski in drugi ukrepi in nadzor za stabilnost brežine, pri tem so dopustni nujno potrebni podporni zidovi, ozelenjeni s plezalkami in drugim avtohtonim rastlinjem in grmičevjem. Drugi posegi, razen gradnje, rekonstrukcije in vzdrževalnih del komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, niso dovoljeni.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1145
7.	Zgornji rob brežine mora biti hortikulturno urejen. V kolikor geološke in geomehanske razmere ter potek komunalnih in elekroenergetskih vodov dopuščajo, naj se ob južnem robu ceste B zasadi drevoredna linija oziroma se ob neustreznih pogojih zasadi ob robu linijo nižjih okrasnih grmovnic. Obstoječa kvalitetna drevesa in grmovnice na južni strani ceste B in parkirišča na parcelah št. 324/11, 373/11 se ohranijo in vključijo v horitikulturno ureditev roba brežine.
8.	Vegetacija v obcestnem prostoru mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja prometna varnost in ne sme ovirati preglednosti na cesti. V območju, potrebnem za preglednost ceste je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m.
9.	Na vzhodnem robu območja ob potoku Žabnica se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija. Pri zasaditvah na vzhodnem in južnem robu območja, ob potoku Žabnica in na brežini vzdolž regionalne ceste se morajo uporabljati avtohtone drevesne in grmovne vrste.«
6.	člen
V tekstu 10. člena odloka se črta beseda »ožjem«.
7.	člen
Na koncu 11. člena odloka se dodajo nove točke, ki se glasijo:
»8. Odsek ceste B (LK401371) od zahodnega priključka Dife d.o.o. do križišča s cesto A s pripadajočo cestno razsvetljavo (uporaba LED svetil) se prestavi proti zahodu in jugu. Zaradi prestavitve ceste je potrebno nameniti večjo pozornost pešcem pri prečkanju ceste, prečkanju priključka (JP 902363) in vzdolž predvidenega pločnika.
9.	Prestavitev ceste mora biti izvedena v istih gabaritih oziroma skladno s Pravilnikom o pojektiranju cest in TSC (TSC-06-511-2009 prometne obremenitve) ter z upoštevanjem novega pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.
10.	Investitorji so odškodninsko odgovorni za vse nastale poškodbe na cestah, komunalnih napravah in drugih objektih, ki bi nastale kot posledica gradnje. V kolikor je to možno morajo vse poškodbe nemudoma odpraviti na svoje stroške.
11.	Vozila se morajo na cesto B vključevati tako, da leta ne bodo prihajala na cesto vzvratno.
12.	Del prestavljene ceste B s pločnikom in del novega parkirišča na parcelah št. 324/11, 373/11 sega v varovalni pas državne ceste R1-210/1078 Škofja Loka - Jeprca.
13.	Posegi v cestno telo državne ceste R1-210/1078 Škofja Loka - Jeprca (vključno z jarkom za odvodnjavanje) niso dovoljeni.
14.	Posegi (vključno z vegetacijo) morajo biti ustrezno odmaknjeni od državne ceste tako, da ne bo ovirana pregledna berma državne ceste in preglednost na cestnih priključkih in križiščih z državno cesto.
15.	Posegi v predpisan prostor za postavitev prometne signalizacije in opreme, ki znaša 5,0 m od roba vozišča državne ceste, niso dovoljeni.
16.	Morebitno obstoječo vegetacijo (drevesa, grmičevje ipd.) je treba odstraniti z območja preglednostnih trikotnikov, pregledne berme in prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme.
17.	V primeru posegov v brežino ob državni cesti je treba zagotoviti ustrezne rešitve tako, da ne bo ogrožena stabilnost brežine in cestnega telesa.
18.	Zaradi posegov ne sme biti ovirana bodoča ureditev državne ceste (vključno z morebitno širitvijo).
19.	Posegi ne smejo vplivati na območje državne ceste in prometa na nji.
20.	Posegi v območje državne ceste, priključek
Kidričeve ceste na državno cesto, pločnik in prehod za pešce, odvodnjavanje državne ceste in javno razsvetljavo ter gradnja komunalnih vodov in priključkov niso predvideni.
21.	Meteorna in druga odpadna voda iz območja ZN ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in cestnega telesa.
22.	Meteorne in druge odpadne vode z gradbene parcele ne smejo biti speljane v naprave za odvajanje lokalne ceste in cestnega telesa, niti na javno površino.
23.	Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju varovalnega pasu državne ceste izven naselja ni dovoljeno. Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje znotraj naselja, v predpisanem prostoru za postavitev prometne signalizacije in opreme (2,0 m od zunanjega roba pločnika, 5,0 m od roba vozišča) ni dovoljeno. Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju križišč ni dovoljeno.
24.	Investitorji so odgovorni za vse nastale poškodbe na cestah, komunalnih napravah in drugih objektih, ki bi nastale kot posledica gradnje. Opravljanje del, ki bi lahko vplivala na stabilnost obstoječega cestnega telesa, na povečanje stroškov vzdrževanja cest ali na promet na cestah ni dovoljeno.«
8.	člen
Spremembe in dopolnitve 13. člena odloka:
Spremeni se 5. točka 13. člena odloka tako, da se glasi:
»5. S prestavitvijo ceste B se na južni strani ceste ukineta 2 parkirni mesti za tovorna vozila, ki se nadomestita izven območja ZN ob vhodu v območje Dife d.o.o. in 40 parkirnih mest za osebna vozila, ki se nadomestijo na novem parkirišču na parcelah št. 324/11, 373/11 (30 parkirnih mest) in na severni strani ceste B izven območja ZN. V območju ZN se zagotavljajo parkirna mesta tudi za potrebe objektov Dife d.o.o. v sosednji EUP ŠK-40/17, ki so umeščeni ob cesti B.«
Na koncu 13. člena odloka se doda nova točka, ki se glasi:
»7. Parkiranje ter nakladanje in razkladanje tovornih vozil mora potekati na gradbenih parcelah objektov.«
9.	člen
Na koncu 14. člena odloka se doda nov stavek, ki se glasi:
»Dopustna je ureditev kolesarske steze preko severnega dela območja ZN.«
10.	člen
Na koncu 17. člena odloka se doda nova točka, ki se glasi:
»5. Pri vseh posegih je treba upoštevati in spoštovati varovalni pas zgrajene gospodarske javne infrastrukture in za posege pridobiti pogoje in soglasja upravljalcev.«
11.	člen
Na koncu 18. člena odloka se dodajo nove točke, ki se glasijo:
»6. Ureditev dodatnih parkirišč in nadstrešnice na parcelah št. 324/11, 373/11 k.o. Suha posega v varovalni pas javnega vodovoda, preko obravnavane parcele poteka tudi priključek na javni vodovod za objekt Kidričeva cesta 82.
7. Posebno pozornost ob izgradnji parkirišč je potrebno nameniti stabilnosti obstoječega vodovoda, ki poteka preko parcele št. 324/11 k.o. Suha. Parkirišče je potrebno predvideti na način, da
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1146
dostop do jaška na javnem vodovodu ne bo oviran in bo vedno možen vstop v jašek.
8.	Nadstrešnica mora biti izvedena tako, da temelji stebrov nadstrešnice ne posegajo v varovalni pas javnega vodovoda.
9.	Na parceli št. 343/22 k.o. Suha je javni hidrant. Stavbišče 10 mora biti izvedeno na način, da bo dostop in uporaba javnega hidranta vedno možna.
10.	Vso novo potrebno komunalno infrastrukturo je potrebno projektno reševati s hkratnim upoštevanjem potreb po zamenjavi obstoječe infrastrukture.
11.	Z načrtovano komunalno ureditvijo območja se obstoječe hidravlične razmere javnega vodovoda ne smejo poslabšati.
12.	Priključek na javni vodovod se izvede preko ustreznega vodomernega jaška, v katerem je potrebno vgraditi ustrezen samostojen vodomer, ki bo beležil vso odvzeto pitno in požarno vodo za posamezen objekt. Odjemno mesto mora biti na stalno dostopnem mestu upravljavcu javnega vodovoda.
13.	Objekti morajo biti zadostno odmaknjeni od javnih hidrantov, le-ti pa vedno dostopni.
14.	Os vodovoda mora biti toliko odmaknjena od drugih komunalnih vodov, da bo mogoče ob naknadnih izkopih zagotavljati predpisane pogoje za varno delo delavcev, da naknadni izkopi ne bodo ogrožali in vplivali na druge komunalne vode in da v primeru popravil s stroji ali okvar ne pride do poškodb ali celo do nesreč.
15.	Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati, da so obstoječi objekti na obravnavanem območju priključeni na javni vodovod s priključnimi vodi, katerih lastniki so priključniki. Potrebno je paziti, da noben poseg v prostor ne bo poslabšal oskrbe s pitno vodo obstoječih priključnikov.«
12. člen
Spremeni se 10. točka 20. člena odloka tako, da se glasi: »10. Pri izgradnji parkirišč na parcelah št. 324/11 in 373/11 vse k.o. Suha, prestavitvi ceste B in parkirnih mest ob njej je potrebno obstoječe LTŽ pokrove, rešetke in požiralnike ustrezno prilagoditi novi širini cestišča oziroma jih prilagoditi novi niveleti površin.« Na koncu 20. člena odloka se dodajo naslednje točke, ki se glasijo:
»16. Ureditev dodatnih parkirišč in nadstrešnice na parcelah št. 324/11 in 373/11 vse k.o. Suha posega v varovalni pas mešane kanalizacije in javne meteorne kanalizacije.
17.	Posebno pozornost ob izgradnji parkirišč je potrebno nameniti stabilnosti obstoječe mešane kanalizacije, ki poteka čez parcele št. 324/11, 373/11 vse k.o. Suha. Dostop do javne mešane in javne meteorne kanalizacije ne sme biti oviran ob izgradnji parkirišč oziroma mora biti javna kanalizacija vedno dostopna.
18.	Nadstrešnica je predvidena nad javno meteorno kanalizacijo in javno mešano kanalizacijo. Javno meteorno kanalizacijo in javno mešano kanalizacijo je potrebno na navedenem delu prestaviti oziroma mora biti nadstrešnica izvedena tako, da temelji stebrov nadstrešnice ne posegajo v varovalni pas javne kanalizacije.
19.	Padavinske vode s prestavljene ceste B se odvajajo v obstoječo meteorno kanalizacijo preko lovilca olj, padavinske vode z obstoječih parkirišč in novega parkirišča na parcelah št. 324/11 in 373/11 vse k.o. Suha se odvaja v ločeno, obstoječo meteorno kanalizacijo preko lovilca olj. Odvajanje padavinskih vod v javno mešano ali javno fekalno kanalizacijo ni dovoljeno.
20. V varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja ali izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.«
13.	člen
Spremembe in dopolnitve 21. člena odloka: Spremeni se 6. točka 21. člena odloka tako, da se glasi:
»6. Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska d.d..« Na koncu 21. člena odloka se dodajo naslednje točke, ki se glasijo:
»9. Proste kapacitete obstoječe elektro-kabelske kanalizacije (EEK) so namenjene energetskim povezavam med RTP 110/20 kV Škofja Loka in RP (RTP) IC Trata. V bližini EEK ni dovoljena posaditev dreves. Zaradi potreb vzdrževanja, izgradnje in posluževanja na energetskih kablovodih ni dovoljena posaditev grmovnic v bližini EEK.
10.	Pri načrtovanju in gradnji objektov na nezazidanih stavbnih zemljiščih bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde.
11.	Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočimi SN in NN omrežjem bo odvisna od predvidenih obremenitev na posameznih območjih.
12.	Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.
13.	Za potrebe območij na katerih bo potrebna večja priključna moč je potrebno pri Elektro Gorenjska d.d. naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
14.	V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja.«
14.	člen
Na koncu zadnjega stavka 23. člena odloka se doda stavek, ki se glasi.
»Za javno razsvetljavo se morajo uporabljati LED svetila.«
15.	člen
Dopolnitve 24. člena odloka:
Na koncu drugega odstavka 24. člena odloka se doda nov stavek, ki se glasi:
»Pred pričetkom kakršnekoli gradnje je potrebno od upravljalca plinovoda pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje k gradnji.«
Na koncu 24. člena odloka se doda nova točka, ki se glasi:
»6. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za ureditveno območje je potrebno upoštevati
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1147
predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.«
16. člen
Za 30. členom odloka se doda nov člen, ki se glasi: 30a.člen
Varovanje vodnega režima in stanja voda
1.	Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter stavbna zemljišča je treba načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
2.	V delu območja ZN je vodotok Žabnica, ki ima priobalni pas širine 5 m. Posegi na vodno in priobalno zemljišče niso predvideni. Posegi na vodno in priobalno zemljišče v skladu s 37. členom Zakona o vodah niso dovoljeni, razen izjem, med katere sodi gradnja objektov javne infrastrukture, če nima negativnih vplivov na vode in vodni režim.
3.	Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljive vplive na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen potek vode, plavin in plavja, onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
•	odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
•	odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
•	odlaganje odpadkov.
4.	Na priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
5.	Del območja ZN je v območju poplavnega dogodka. Na poplavnem območju niso predvideni posegi in dejavnosti. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, rezen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
6.	Posegi v brežine vodotoka Žabnica in na obvodno naravno zarast niso predvideni.
7.	Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti površin v fazi gradnje in v fazi uporabe.
8.	Nasipavanje rentenzijskih površin, zasipavanje vodotoka, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer ni dovoljeno.
9.	V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok.
10.	Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno biotehnično, ekološko in krajinsko urediti.
11.	Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve
obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.
17.	člen
Na koncu 39. člena odloka se doda nova točka, ki se glasi:
»3. Pri določanju parcele prestavljene ceste B so dopustna odstopanja od načrta parcelacije v skladu s projektno dokumentacijo in manjave lastništva posameznih parcel.«
3. Končne določbe
18.	člen
Za urejanje območij izvzetih iz ZN zaradi prilagoditve meje v skladu z grafičnimi prikazi OPN se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za sosednja območja EUP ŠK-40/16 in ŠK-40/17.
19.	člen
Z dnem uveljavitve določil tega odloka, ob nespremenjenih členih veljavnega Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za obrtno cono Trata, kot dela ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98, 43/03, 21/07, 111/13), začnejo veljati spremenjena in dopolnjena določila posameznih členov, kakor je navedeno v 2. poglavju tega odloka.
20.	člen
ZN je občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri:
•	Občini Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor,
•	Upravni enoti Škofja Loka, Oddelek za okolje, prostor in kmetijstvo.
21.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
22.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-0003/2015 Datum: 31.5.2016
Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan
413. Odlok o razveljavitvi Odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo Škofja Loka
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 14. redni seji dne 26. maja 2016 sprejel
ODLOK
O RAZVELJAVITVI ODLOKA O USTANOVITVI ZAVODA ZA KULTURO ŠKOFJA LOKA
1.	člen
S tem odlokom se razveljavi Odlok o ustanovitvi Zavoda za kulturo Škofja Loka (Uradni list RS, št. 74/2008 in 111/2008).
2.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1148
Številka: 014-20/2014-11 Datum: 26.5.2016
Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan
414. Sklep o spremembi Sklepa o cenah storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in maljmi komunalnimi čistilnimi napravami v Občini Škofja Loka
Na podlagi 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06 -ZJZP in 38/10 ZUKN) in 16. in 100. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo - UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 14. redni seji dne 26. maja 2016 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA O CENAH STORITEV POVEZANIH Z NEPRETOČNIMI GREZNICAMI, OBSTOJEČIMI GREZNICAMI IN MALIMI KOMUNALNIMI ČISTILNIMI NAPRAVAMI V OBČINI ŠKOFJA LOKA
1. člen
S tem Sklepom se spreminja cena storitev povezana z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami iz Sklepa o cenah storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 9/15), in sicer v delu, ki se nanaša na omrežnino.
2. člen
Preglednica iz 2. točke 2. člena se nadomesti s preglednico:____
Storitev	enota	faktor	Cena v EUR
Omrežnina/premer vodomera			
DN < 20	kom/mesec	1	3,1932
20 < DN < 40	kom/mesec	3	9,5796
40 < DN < 50	kom/mesec	10	31,9320
50 < DN < 65	kom/mesec	15	47,8980
65 < DN < 80	kom/mesec	30	95,7960
80 < DN < 100	kom/mesec	50	159,6600
100 < DN < 150	kom/mesec	100	319,3200
150 < DN	kom/mesec	200	638,6400
415. Sklep o spremembi Sklepa o cenah posebnih storitev za odvajanje in čiščenje odpadne vode v Občini Škofja Loka
Na podlagi 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06 -ZJZP in 38/10 ZUKN) in 16. in 100. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo - UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 14. redni seji dne 26. maja 2016 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA O CENAH POSEBNIH STORITEV ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V OBČINI ŠKOFJA LOKA
1. člen
S tem Sklepom se spreminja cena za čiščenje odpadne vode industrijskih uporabnikov iz Sklepa o cenah posebnih storitev za odvajanje in čiščenje odpadne vode v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 19/15).
2.	člen
3. člen iz Sklepa o cenah posebnih storitev za odvajanje in čiščenje odpadne vode v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 19/15) se v celoti nadomesti z besedilom:
»3. člen
Cena za čiščenje odpadne vode industrijskih uporabnikov je sestavljena iz:
1.	omrežnine, ki je enaka omrežnini za storitve javne službe »odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode« v delu, ki se nanaša na čiščenje odpadne vode in
2.	cene storitve čiščenja odpadne vode industrijskih uporabnikov, ki znaša 0,4051 EUR/m3 povečane za faktor obremenitve.«
3.	člen
Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Ta Sklep začne veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354-35/2014 Datum: 26.5.2016
Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan
3. člen
Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Ta Sklep začne veljati in se uporabljati 01. julija 2016.
Številka: 354-57/2014 Datum: 26.5.2016
Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan
416. Sklep o cenah storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Škofja Loka
Na podlagi 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06 -ZJZP in 38/10 ZUKN) in 16. in 100. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo - UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 14. redni seji dne 26. maja 2016 sprejel
SKLEP
O CENAH STORITEV OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1149
KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI ŠKOFJA LOKA
1.	člen
S tem Sklepom se določijo cene storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Škofja Loka.
2.	člen
Cena storitve javne službe za odvajanje komunalne in
padavinske odpadne vode je sestavljena iz:
1.	cene storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki znaša 0,1871 EUR/m3 in
2.	omrežnine, ki predstavlja strošek javne infrastrukture za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode in se obračunava v EUR/mesec glede na velikost obračunskega vodomera, skladno z naslednjo preglednico in znaša:
Storitev	enota	faktor	Cena v EUR
Omrežnina/premer vodomera			
DN<20	kom/mesec	1	5,0378
20<DN<40	kom/mesec	3	15,1134
40<DN<50	kom/mesec	10	50,3780
50<DN<65	kom/mesec	15	75,5670
65<DN<80	kom/mesec	30	151,1340
80<DN<100	kom/mesec	50	251,8900
100<DN<150	kom/mesec	100	503,7800
150<DN	kom/mesec	200	1007,5600
3. člen
Cena storitve javne službe za čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz: 1. cene storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki znaša 0,4051 EUR/m3 in
2. omrežnine, ki predstavlja strošek javne infrastrukture za čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in se obračunava v EUR/mesec glede na velikost obračunskega vodomera, skladno z naslednjo preglednico in znaša:
Storitev	enota	faktor	Cena v EUR
Omrežnina/premer vodomera			
DN<20	kom/mesec	1	3,1932
20<DN<40	kom/mesec	3	9,5796
40<DN<50	kom/mesec	10	31,9320
50<DN<65	kom/mesec	15	47,8980
65<DN<80	kom/mesec	30	95,7960
80<DN<100	kom/mesec	50	159,6600
100<DN<150	kom/mesec	100	319,3200
150<DN	kom/mesec	200	638,6400
4.	člen
V cenah tega Sklepa davek na dodano vrednost ni vključen.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega Sklepa preneha veljati Sklep o cenah storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 19/15).
6.	člen
Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Ta Sklep začne veljati in se uporabljati 01. julija 2016.
7. člen
Z dnem uveljavitve tega Sklepa se, skladno z 2. členom in 3. členom, v delu, ki se nanaša na omrežnino, Sklepa o cenah posebnih storitev za odvajanje in čiščenje odpadne vode v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 19/15), za industrijske uporabnike uporabljajo cene po tem Sklepu.
Številka: 354-10/2016 Datum: 26.5.2016
Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1150
OBČINA VERŽEJ
417. Javni razpis za sofinanciranje programov športa na območju Občine Veržej za leto 2016
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 22/98) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Veržej (24/2016) objavlja Občina Veržej
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE VERŽEJ ZA LETO 2016
I. Vsebine
Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa za naslednje vsebine:
1.	Športni programi:
1.1.	Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine
1.2.	Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami
1.3.	Obštudijske športne dejavnosti
1.4.	Športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
1.5.	Kakovostni šport
1.6.	Vrhunski šport
1.7.	Šport invalidov
1.8.	Športna rekreacija
1.9.	Šport starejših
2.	Športni objekti in površine za šport v naravi
3.	Razvojne dejavnosti v športu
3.1.	Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
3.2.	Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programov
3.3.	Založništvo v športu
3.4.	Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu
3.5.	Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa
4.	Organiziranost v športu
4.1.	Delovanje športnih društev in zvez
4.2.	Delovanje javnih zavodov za šport
5.	Športne prireditve in promocija športa
5.1.	Velike mednarodne prireditve
5.2.	Druge športne prireditve
5.3.	Občinske športno-promocijske prireditve za podelitev priznanj v športu
5.4.	Športna dediščina in muzejska dejavnost v športu
6.	Družbena in okoljska odgovornost v športu
II. Prijava na razpis
Na razpis za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije registrirane za opravljanje dejavnosti v športu in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa v občini.
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	je registriran in ima sedež v občini najmanj dve leti, oziroma eno leto, če gre za novo športno panogo, ki v občini še ni zastopana,
•	ima urejeno evidenco članstva, udeležencev programov in registriranih tekmovalcih (velja za športna društva),
•	ima zagotovljene materialne in prostorske pogoje in ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za delo v športu,
•	da izvaja športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 tednov v letu v obsegu vsaj 60 ur (dve uri tedensko), razen v primerih, ki so v merilih drugače opredeljeni.
Izvajalec letnega programa športa za področje športa invalidov ima lahko sedež izven občine, če ima člane iz občine in izvaja programe športa na območju občine. Izjema so lahko društva, ki zaradi specifičnosti invalidnosti program izvajajo na lokaciji, ki je invalidom prilagojena. Odstotek sofinanciranja programa se določi glede na odstotek članov športnikov iz občine glede na vse športnike v društvu.
Obrazce za prijavo dvignete na Občini Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 VERŽEJ, na voljo pa so tudi v elektronski obliki, na spletni strani občine www.verzej.si.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni kuverti z oznako »Ne_ odpiraj — LPŠ - javni razpis 2016« na naslov: OBČINA VERŽEJ, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 VERŽEJ do vključno 22.6.2016.
Za pravočasno prispelo vlogo šteje tudi posredovanje vloge po e-pošti v predpisanem roku, vendar vloga mora biti posredovana tudi pisno, saj jo je potrebno opremiti z žigom in lastnoročnim podpisom zakonitega zastopnika pošiljatelja vloge.
III. Končna določila
•	Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa s poimenskim seznamom in predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja in urnikom.
•	Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri financiranja.
•	V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v občini Veržej.
•	Z izbranimi izvajalci športnih programov bodo sklenjene pogodbe.
Vse dodatne informacije dobite osebno ali po tel. (02) 5844-480 na Občini Veržej.
Številka: 671-1/2016-1 Datum: 3.6.2016
Občina Veržej Slavko Petovar, župan
Št. 27/3.6.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1151
OBČINA BENEDIKT
393.	Sklep o potrditvi cenika storitev javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališča v občini Benedikt
OBČINA CERKVENJAK
394.	Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Cerkvenjak
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM
395.	Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športa v letu 2016
OBČINA DORNAVA
396.	Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Dornava
397.	Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo
398.	Pravilnik o nagrajevanju odličnjakov v srednji šoli ter uspešnih študentov (UPB-1)
OBČINA DUPLEK
399.	Odlok o organizaciji in izvajanju socialno varstvene storitve pomoč družini na domu na območju Občine Duplek
400.	Sklep o določitvi cene vodooskrbe na območju Občine Duplek
OBČINA MIRNA
401.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna za leto 2016
402.	Obvezna razlaga 4. člena Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2014, 24/2014)
403.	Sklep o določitvi cen za izvajanje storitve »Pomoč družini na domu«
OBČINA MISLINJA
404.	Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Mislinja
405.	Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta Občine Mislinja
406.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vzgojno - varstveni zavod Slovenj Gradec
407.	Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Stran 1109
Stran 1110
Stran 1114
Stran 1115
1122
1123
Stran 1123
1125
Stran 1126
OBČINA PREVALJE
408.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Prevalje
OBČINA ŠENČUR
409.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur-jug OPC P4 - 1. faza
410.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu oddajanja in uporabe javnih športnih objektov in površin v Občini Šenčur
OBČINA ŠKOFJA LOKA
411.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja ŠK-42/01 v Škofji Loki - 1. faza
412.	Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za obrtno cono Trata, kot dela ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP
413.	Odlok o razveljavitvi Odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo Škofja Loka
414.	Sklep o spremembi Sklepa o cenah storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v Občini Škofja Loka
415.	Sklep o spremembi Sklepa o cenah posebnih storitev za odvajanje in čiščenje odpadne vode v Občini Škofja Loka
416.	Sklep o cenah storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Škofja Loka
Stran 1132
Stran 1135
1136
Stran 1137
1143
1147
1148
1148
1148
1128
OBČINA VERZEJ
417. Javni razpis za sofinanciranje programov športa na območju Občine Veržej za leto 2016
Stran 1150
1128
Stran 1189
1130
1131
1131