Št. 57 Maribor, torek 9.11.2021 OBČINA CIRKULANE 1074. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju od 2021 do 2022 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZPVHVVR in 26/14) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 8. dopisni seji, dne 8. 11. 2021 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI CIRKULANE V OBDOBJU OD 2021 DO 2022 1. člen 1. člen Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju od 2021 do 2022 (Uradno glasilo Slovenskih občin št. 54/2021 – v nadaljevanju »Pravilnik«) se spremeni tako da se glasi: »Ta pravilnik določa področja uporabe, pogoje ter vrste pomoči za mikro, mala in srednja podjetja, v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3) – v nadaljevanju »Uredba Komisije 1407/2013« in z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51I z dne 22. 2. 2019, str. 1) – v nadaljevanju »Uredba Komisije 1408/2013«.« 2. člen V 1. alineji prvega odstavka 4. člen Pravilnika se besedna zveza »Prilogi 1« nadomesti s »Prilogi I«, besedna zveza »Pogodbi« se nadomesti s »Pogodbi o delovanju Evropske Unije (UL LI št. 51 z dne 22. 2. 2019, str. 1),« in besedna zveza »Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999« se nadomesti z »Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11).« V 9. alineji prvega odstavka 4. člen Pravilnika se točke poimenujejo tako, da se pomišljaji nadomestijo s črkami a), b), c) in d). Za 9. alinejo prvega odstavka 4. člen Pravilnika se doda nova, 10. alineja, ki se glasi: »”naravne nesreče” pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora«. Za novo 10. alinejo prvega odstavka 4. člen Pravilnika se doda nova, 11. alineja, ki se glasi: »”slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami” pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi: predhodnega triletnega obdobja ali triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa. Za novo 11. alinejo prvega odstavka 4. člen Pravilnika se doda nova, 12. alineja, ki se glasi: »”druge slabe vremenske razmere” pomenijo neugodne vremenske Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin razmere, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke (16) 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193 1.7.2014, str. 1)«. Za novo 12. alinejo prvega odstavka 4. člen Pravilnika se doda nova, 13. alineja, ki se glasi: »”škodljivi organizmi na rastlinah” pomenijo škodljive organizme, kot je opredeljeno v točki (e) prvega odstavka 2. člena Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2019/523 z dne 21. marca 2019 o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 86 z dne 28. 3. 2019, str. 41).« 3. člen V 5. členu Pravilnika se besedna zveza:  »Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju« nadomesti z »Uredba Komisije 1408/2013«,  »Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis« nadomesti z »Uredba Komisije 1407/2013« in  »kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi« nadomesti s »primarno kmetijsko proizvodnjo«. 4. člen Naslov drugega poglavja Pravilnika »II. Pomoči, dodeljene po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013« se nadomesti z »II. Pomoči, dodeljene po Uredbi Komisije 1408/2013«. 5. člen 6. člen Pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »(1) Do pomoči po Uredbi Komisije 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, razen za: pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg, pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. (2) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije 1407/2013, se slednja uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013. (3) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o Stran 2137 delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture, zadnjič spremenjeni z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014, in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15- v nadaljevanju »Uredba Komisije 717/2014«) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno Uredbo Komisije 717/2014. (4) Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača upravičencu oz. enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe Komisije 1408/2013 ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske unije. (5) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. (6) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US, 69/19 – odl. US, 74/20 – odl. US in 85/20 – odl. US) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.« 6. člen 7. člen Pravilnika se spremeni tako, da se glasi: (1) Poleg pomoči de minimis po tem pravilniku se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije . (2) Če je upravičenec razen v primarni kmetijski proizvodnji dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije 1407/2013 , se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju primarne kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim na področju uporabe Uredbo Komisije 1407/2013, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije 1407/2013, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013 . (3) Če je upravičenec, razen v primarni kmetijski proizvodnji, dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju primarne kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije 717/2014, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije 717/2014. 7. člen V prvem odstavku 8. člena Pravilnika se besedna zveza »občine Cirkulane« nadomesti z »občine. V tretjem odstavku 8. člena Pravilnika se alineje po vrstnem redu poimenujejo a), b), c) in d). Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 8. člen V 16. členu Pravilnika se na koncu črta pika in doda besedilo: », tako da bo opravila predhodno poizvedbo o dodeljeni pomoči za posameznega vlagatelja v evidencah pomoči de minimis, ki jih vodita ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za finance, na način, kot ga pristojno ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI.« 9. člen V 17. členu Pravilnika se besedna zveza »Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (Uradni list EU L 352, 24.12.2013)« nadomesti z »Uredbo Komisije 1408/2013«. 10. člen Poglavje »VI. Evidence« se preimenuje v »VI. Poročanje in evidence«. 11. člen Za 17. členom Pravilnika se doda nov, 17.a člen, ki se glasi: »Občina v 15 dneh po dodelitvi pomoči posameznemu upravičencu poroča pristojnemu ministrstvu o dodeljeni pomoči de minimis na način, kot ga pristojno ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI.« 12. člen 18. člen Pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Občina evidence z informacijami in dokazili o individualni pomoči de minimis hrani 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči. Občina evidence z informacijami in dokazili o shemi pomoči de minimis hrani 10 poslovnih let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru take sheme.« 13. člen V drugem odstavku 19. člena Pravilnika se beseda »komisija« nadomesti z besedno zvezo »Evropska komisija«. 14. člen Drugi odstavek 20. člena Pravilnika se črta. Konto Stran 2138 15. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-56/2021 Datum: 8. 11. 2021 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 1075. Odlok o spremembah Odloka o proračunu občine Črna na Koroškem za leto 2021 – rebalans Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017, 59/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 17. redni seji, dne 04.11.2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2021 – REBALANS 1. člen V Odloku o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2021) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 73 730 Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov 74 740 741 TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU I. Znesek v EUR 8.247.296 4.142.192 3.219.192 2.554.708 440.934 223.550 923.000 305.500 5.000 7.500 480.000 125.000 469.172 162.779 306.393 120.000 120.000 3.515.932 2.271.211 1.244.721 Št. 57/9.11.2021 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Črna na Koroškem. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen V Odloku o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2021) se 8. člen spremeni tako, da se glasi: 8. člen (proračunski skladi) V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Stran 2139 8.112.495 2.241.461 284.100 48.582 1.825.665 5.115 78.000 1.505.762 24.000 814.593 179.778 475.783 11.609 4.307.272 4.307.272 58.000 33.000 25.000 134.800 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 268.083 268.083 268.083 -133.283 -268.083 -134.800 133.283 Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 77.000,00 €. V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O porabi sredstev proračunske rezerve odloča župan, o porabi pismeno poroča občinskemu svetu. 3. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu Občine Črna na Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Koroškem za leto 2021 ostanejo nespremenjena. 4. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0009/2020-18 Datum: 4.11.2021 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja 1076. Odlok o taksi za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Črna na Koroškem Na podlagi 109. in 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLSUPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/17 in 59/17) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 17. redni seji, dne 4.11.2021 sprejel ODLOK O TAKSI ZA OBRAVNAVANJE POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA IN NADOMESTILU STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa:  višino takse za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe prostora;  višino nadomestila stroškov lokacijske preveritve;  način plačevanja takse in nadomestila stroškov lokacijske preveritve;  posledice neplačila takse in nadomestila stroškov lokacijske preveritve. II. Taksa za obravnavanje pobud spremembe namenske rabe prostora 2. člen (višina takse) 1) Višina takse za posamezno pobudo za spremembo namenske rabe prostora znaša:  za spremembo osnovne namenske rabe prostora: 200 €  za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora: 100 €,  za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna); taksa se ne plača. (2) Takse se ne plača tudi, ko gre za spremembe, ki vsebinsko ne predstavljajo novega določanja ali spreminjanja namenske rabe prostora, načrtovanja novih prostorskih ureditev ali določanja novih prostorskih izvedbenih pogojev, so pa potrebne zaradi odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem Stran 2140 ali grafičnem delu občinskega prostorskega načrta ter odpravo pomanjkljivosti glede njegove oblike. (3) V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda, dana za spremembo namenske rabe na enovitem zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. (4) Zavezanec za plačilo takse je vlagatelj pobude. 3. člen (način plačila takse) (1) Taksna obveznost nastane takrat, ko občina prejme pobudo spremembe namenske rabe. (2) Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od pobudnika vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje pobudniku plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. (3) V kolikor v danem roku taksa ni plačana, se pobuda ne obravnava. O tem se pisno obvesti pobudnika. (4) Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v občinskem prostorskem načrtu. III. Plačilo nadomestila preveritve stroškov lokacijske 4. člen (višina nadomestila stroškov) 1) Nadomestilo stroškov za posamezno lokacijsko preveritev, razen v primeru, ko je pobudnik lokacijske preveritve Občina črna na Koroškem, ki ni zavezanec za plačilo nadomestila stroškov, znaša:  za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1000 €,  za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 2000 €,  za omogočanje začasne rabe prostora 1500 €. (2) Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je pobudnik-investitor za izvedbo postopka lokacijske preveritve. 5. člen (način plačila nadomestila stroškov) (1) Pobudnik- investitor vloži na občini pobudo za izvedbo postopka lokacijske preveritve in priloži elaborat. (2) Pristojni organ občine pred obravnavo pobude s sklepom odloči o nadomestilu stroškov lokacijske preveritve. (3) Sklep mora za fizično osebo vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, v obeh primerih pa namen višino nadomestila stroškov, pravno podlago za odmero stroškov, rok plačila, številko računa za nakazilo, referenco, opozorilo o posledicah, če zavezanec nadomestila stroškov ne plača v predpisanem roku ter pravni pouk. (4) Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi. (5)Plačilo nadomestila stroškov za izvedbo lokacijske preveritve investitorju oziroma pobudniku ne zagotavlja potrditve lokacijske preveritve na občinskem svetu. IV. Končna določba 6. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3501-0003/2021 Datum: 04. 11. 2021 Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja OBČINA PESNICA 1077. Letni program kulture v Občini Pesnica za leti 2021 in 2022 Na podlagi 8., 9. in 14. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK/ (Uradni list RS, št. 96/02 s spremembami in dopolnitvami), Lokalnega programa kulture Občine Pesnica za obdobje 2021 – 2024 in 18. člena Statuta občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19, 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 21. redni seji dne 21. 10. 2021 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE V OBČINI PESNICA ZA LETI 2021 IN 2022 1. člen (vsebina letnega programa) Občinski svet Občine Pesnica v skladu z obveznostjo občine, da zagotavlja pogoje in sprejema ukrepe za uresničevanje javnega interesa na področju kulture pogoje za:  kulturno ustvarjalnost,  dostopnost kulturnih dobrin,  kulturno raznolikost,  ohranjanje slovenske kulturne identitete. Letni program kulture v Občini Pesnica za leti 2021 in 2022 zagotavlja, da bo Občina Pesnica iz občinskega proračuna za leti 2021 in 2022 izvajalcem kulturnih programov z javnim razpisom namenila proračunska sredstva. 2. člen Cilj programa je zagotavljanje pogojev za to, da lahko občani in občanke uresničujejo svoj interes po lastni dejavnosti na področju kulture in na svoj interes po dostopnosti kulturnih dejavnosti dobrin v lastnem bivalnem okolju, z nosilci kulturnih dejavnosti v občini. 3. člen Naloga občine je zlasti zagotavljanje ustreznih pogojev v občini za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in spodbujanje občank in občanov, da brez ovir izrazijo svoje potrebe in interese na tem področju. Naloga občine je:  omogočanje spodbujanja kulturne dejavnosti občanov in občank na področju ljubiteljske kulture ter zagotavljanje finančnih in materialnih sredstev za njihovo dejavnost,  omogočanje bodisi prostorske, bodisi materialne možnosti za uresničevanje programov,  omogočanje dostopnosti kulturnih dobrin, ki bodo plod uresničevanja programov nosilcev dejavnosti z območja občine in programov drugih ustvarjalcev v skladu s svojimi zmožnostmi in s tem programom. Omenjene naloge bo občina opravljala:  z javnimi razpisi za prijave za sofinanciranje programov ali projektov, s katerimi bo spodbujala dejavnosti na področju kulture,  z odmerjenimi proračunskimi sredstvi, s katerimi bo zagotavljala delovanje javnih skladov, zveze kulturnih društev in zavodov Občine Pesnica, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo,  kot projektni partner pri kulturnih projektih,  vzdrževala bo infrastrukture. Stran 2141 objekte javne kulturne 4. člen Občina bo podpirala programe in projekte na naslednjih področjih:  glasbena dejavnost,  gledališka dejavnost,  literarna dejavnost,  likovna in foto dejavnost,  etnološka dejavnost,  folklorna dejavnost,  lutkovna dejavnost,  razstavna dejavnost,  knjižničarska dejavnost,  izobraževanja,  prireditve,  ostale kulturne dejavnosti, ki promovirajo lokalno skupnost in prispevajo k njenemu ugledu v širšem slovenskem in evropskem kulturnem prostoru. Zaradi uresničevanja javnega interesa za kulturo bo občina financirala:  administrativno materialne stroške,  nabavo in vzdrževanje opreme,  strokovne predavatelje,  izobraževanja in seminarje za mentorje,  organizacijo in izvedbo občinskih in krajevnih praznikov,  stroške gostovanj drugih. 5. člen Kulturni programi in kulturni projekti, ki bodo sofinancirani s strani lokalne skupnosti bodo izbrani po postopku, ki je predpisan za javni razpis v skladu z določili Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/19). To določilo velja za kulturne programe in projekte, kjer občina ne nastopa kot projektni partner. 6. člen Izvedbeni načrt programov v kulturi za leti 2021 in 2022: Spodbujanje kulturne dejavnosti Sofinanciranje dejavnosti Mariborske knjižnice in nakupi knjig Spodbujanje kulturne dejavnosti in delovanje društev Sofinanciranje skupnih kulturnih nalog – JSKD Sofinanciranje programa in nalog ZKD Stroški kulturnih domov Investicijsko vzdrževanje kulturnih domov in opreme 2021 65.000 2022 65.000 13.500 13.500 5.800 5.800 4.000 4.000 8.000 25.000 8.000 25.000 7. člen Letni program kulture se uporablja za izvedbo razpisa in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov kulture v Občini Pesnica v letih 2021 in 2022. 8. člen Letni program kulture Občine Pesnica za leti 2021 in 2022 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2021 Datum: 21. 10. 2021 Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan 1078. Lokalni program kulture Občine Pesnica za obdobje 2021 – 2024 Na podlagi 8 in 9. in 14. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/02 s spremembami in dopolnitvami) in 18. člena Statuta občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19, 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 21. redni seji, 21. 10. 2021 sprejel LOKALNI PROGRAM KULTURE OBČINE PESNICA ZA OBDOBJE 2021 – 2024 1. UVOD Lokalni program kulture občine Pesnica za obdobje 2021 - 2024 je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike, ki izhaja iz doseženega položaja kulture v občini in s katerim se ugotovi javni interes za kulturo in njena vloga v razvoju občine. Pravna podlaga za sprejem lokalnega programa je 14. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo Uradni list RS, št. 96/2002 s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da mora imeti vsaka občina svoj program za kulturo in se mora sama ustrezno organizirati za sprejem programa. Občina Pesnica je lokalni program kulture pripravila v sodelovanju s predstavniki institucionaliziranih kulturnih organizacij in društev, ki so za posamezno področje kulture pripravili razvojne usmeritve z opredelitvijo srednjeročnih ciljev. Lokalni program kulture izhaja iz doseženega položaja kulture v občini in ugotavlja vlogo kulture v razvoju občine ter javni interes zanjo. Dokument opredeljuje prioritete na področju kulture, postavlja cilje in ukrepe za dosego ciljev, načrtuje investicije v javno infrastrukturo na področju kulture, določa čas za njihovo uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Lokalni program za kulturo je temeljni programski in izvedbeni dokument, ki postavlja prioritete občinske kulturne politike v naslednjem štiriletnem obdobju in neposredno odgovarja na ključne probleme posameznih področij kulture. Vzpostavlja ravnotežje med ohranjanjem kulture v Občini Pesnica in njenim razvijanjem. Zagotavlja pogoje za skladen razvoj kulture, pogoje za dvig kulturne ustvarjalnosti, za večanje dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjanja ter pogoje za spodbujanje kulturne raznolikosti. 2. NALOGE OBČINE PESNICA NA PODROČJU KULTURE Naloge občine na področju kulture so opredeljene v 66. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo: »Občina zagotavlja najmanj tiste javne kulturne dobrine, kakor določa posebni zakon (knjižničarstvo, varstvo kulturne dediščine, arhivska dejavnost ipd.), podpira ljubiteljske kulturne dejavnosti, vključno s tistimi, ki so namenjene kulturni integraciji manjšinskih skupnosti in priseljencev ter pokriva tudi druge kulturne potrebe prebivalcev, ki jih ugotovi s svojim programom za kulturo. Stran 2142 Ne glede na prejšnji odstavek občina zagotovi tudi javne kulturne dobrine širšega pomena (uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, novi mediji ipd.), če je to mogoče glede na objektivne okoliščine, kot so število prebivalcev, ekonomska moč, prostorske in kadrovske kapacitete ipd., oziroma če to izhaja iz kulturne tradicije občine.« 3. STANJE NA PODROČJU OPREDELITVIJO CILJEV KULTURE 3.1 LJUBITELJSKA KULTURNA DEJAVNOST Z Ljubiteljska kultura v Sloveniji je svojevrsten fenomen. V raznih kulturnih društvih po državi namreč deluje okoli sto tisoč članov. Ta kulturna združba ima številne dejavnosti, pa tudi državni javni sklad, ki skrbi zanj. V javni interes na področju ljubiteljske kulture sodi strokovno pripravljena in kvalitetno izvedena kulturna ustvarjalnost, ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in mednarodno sodelovanje in povezovanje, strokovna srečanja in pregledi nastalih dosežkov, kulturna vzgoja in izobraževanje širokega kroga ljubiteljskih in bodočih profesionalnih kulturnih ustvarjalcev ter mentorjev, društvena dejavnost, ki spodbuja zanimanje za kulturo in kultivira svoje okolje. Za uresničevanje javnega interesa na področju ljubiteljske kulture v Občini Pesnica skrbijo Občina s svojimi programi, Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica in Šentilj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostave Pesnica, ki je strokovna organizacijska mreža za podporo ljubiteljski kulturi, sklad za doseganje višje kakovosti programov ljubiteljskih ustvarjalcev izvaja sistem izobraževanj in usposabljanj za mentorje ter skrbi za izdajo strokovne literature, za ljubiteljske ustvarjalce pa organizira strokovno spremljanje in piramidalni sistem selekcij. Cilji:  razvoj ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti ter njena vsebinska raznolikost;  vzpostavitev ustreznih infrastrukturnih pogojev za delovanje društev;  visoka stopnja strokovne usposobljenosti mentorjev skupin;  visoka stopnja vključenosti prebivalcev v kulturne programe;  doseganje visoke kakovostne ravni ljubiteljske kulture;  zagotovitev ustrezne ravni dostopnosti ljubiteljskih kulturnih programov. Ukrepi:  zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za delovanje društev;  izvajanje ciljnih javnih razpisov za sofinanciranje kulturnih projektov društev (JSKD);  izvajanje strokovnih usposabljanj in izobraževanj (JSKD). Poslanstvo:  spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, zagotavljanje strokovne in organizacijske podpore ljubiteljskim kulturnim dejavnostim, omogočanje dostopnosti kulturnih vsebin v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, vključevanje vseh dejavnikov na področju kulture v kulturno mrežo, ustvarjanje pogojev za medkulturni dialog in vključevanje v mednarodno sodelovanje v evropskem in svetovnem prostoru. Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Ocena stanja na področju ljubiteljske kulture Sledimo strateškim programskim ciljem, ki zaznamujejo povezovanje na vseh ravneh in prepletanje prireditev, izobraževanj in založništva. JSKD je nosilec razvoja, izvedbe in spremljanja nacionalnega kulturnega programa za ljubiteljsko kulturno dejavnost, živo tradicijsko kulturo, kulturno dediščino in oblik sodobnejših kulturnih vsebin. JSKD skrbi za množičnost in kakovost ljubiteljske kulture ter kakovostna in celostna izobraževanja. Sklad skrbi za zagotavljanje in usmerjanje strokovno-organizacijske podpore ljubiteljskim kulturnim društvom, zvezam, skupinam in posameznikom, za financiranje in sofinanciranje kulturnih dejavnosti na nacionalni in lokalni ravni ter spremljanje, izvajanje in porabo sredstev. JSKD skrbi tudi za zagovorništvo interesov področja in aktivno sodelovanje pri pripravi zakonskih podlag in usmeritev. Oblikuje nacionalne, regionalne in lokalne strokovne standarde in prevzema odgovornost za upravljanje sistema kakovosti. Pri ljubiteljski kulturi skrbi tudi za mednarodno sodelovanje in udejstvovanje. KULTURNO DELOVANJE Kultura ima tako na Slovenskem kot tudi na območju občine Pesnica izjemen pomen. Skozi vso zgodovino ji pripada zelo pomembna vloga, saj se je identiteta slovenskega naroda vseskozi izgrajevala in potrjevala v prvi vrsti s kulturo. Tudi na tem prostoru ima kultura dvojno vlogo: ustvarjala in ohranjala je samosvojost in odpornost znotraj tujih gospodarskih in političnih sistemov, hkrati pa je gradila vse trdnejšo podlago za duhovni in materialni napredek Slovencev ter omogočila nastajanje različnih umetnostnih oblik. Danes so nosilci kulturne dejavnosti v občini, ob poklicnih kulturnih institucijah – enoti Mariborske knjižnice v Pesnici, Območni izpostavi javnega sklada RS za kulturne dejavnosti še Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj in kulturna društva z bogato tradicijo ljubiteljske kulturne dejavnosti. Najstarejše kulturno društvo v občini je KUD Pernica, ki ima svoje zametke v daljnem letu 1918 v takratni Sveti Marjeti s kulturno prireditvijo Šolarska veselica. Gledališka, cerkvena, pevska in godbeniška dejavnost je šmarješko kulturo plemenitila vse do druge svetovne vojne, ko so kulturne dejavnosti precej zamrle, a so po osvoboditvi doživele še večji razcvet s spevoigrami, Šmarješko godbo na pihala in drugimi kulturnimi dejavnostmi, katerih pobudniki in izvajalci so bili predvsem učitelji v Osnovni šoli Pernica. Pred petindvajsetimi leti pa so se perniški kulturniki začeli ob gledališki, godbeniški in pevski dejavnosti poskušati tudi v folklorni dejavnosti z ljudskim petjem, skupino ljudskih godcev in folklorno skupino. Danes ima društvo pet sekcij. Poleg Folklorne skupine Šmarječani, so tu aktivni še Ljudski godci Pernica. Imajo tudi likovno sekcijo in plesno skupino vrtca in šole Pernica. Najštevilčnejši sekciji v društvu so mažoretke in plesne telovadke. V Pernici je aktivno tudi pred nekaj leti ustanovljeno Pevsko kulturno društvo Canticum, ki združuje člane v Mešanem pevskem zboru Canticum. Po drugi svetovni vojni se je tudi drugod v občini ljubiteljska kulturna dejavnost organizirala v kulturnoumetniška društva. Prej so bili glavni oblikovalci ljubiteljske kulturne dejavnosti v okviru cerkve in osnovnih šol. Stran 2143 V KUD-u Kajuh Jarenina in KUD-u Marice Kerenčič Pesnica so se organizirali leta 1946. Bogata gledališka, pevska, plesna, knjižničarska, splošno prosvetna in godbeniška dejavnost v obeh društvih plemeniti jareninsko in pesniško kulturno dejavnost vse do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so nekatere dejavnosti začele počasi zamirati. Danes je v KUD-u Kajuh Jarenina živa predvsem glasbena dejavnost v mešanem pevskem zboru in Vokalni skupini Mavrica ter ročnodelska dejavnost. KUD Marice Kerenčič Pesnica je po nekajletnem mirovanju v letu 2019 ob izvolitvi novega vodstva spet zagnalo dejavnost. Tako je danes društvo zelo aktivno, v njem deluje pet sekcij: dramska, glasbena, likovna, literarna in zgodovinska sekcija. Leta 1970 je bilo ustanovljeno KUD Peter Golob Jakobski Dol, čeprav je bilo v Jakobskem Dolu kulturno udejstvovanje močno že hitro po prvi svetovni vojni. Društvo se je preimenovalo v KUD Jakob in danes šteje devet sekcij: Mešani pevski zbor, Komorno skupino Zvon, glasbeni duet, Pevke ljudskih pesmi Predice, Orače Slovenskih goric, Folklorno skupino Jakob, sekcijo za ohranjanje ljudskega izročila ter gledališko in likovno sekcijo. 1997 je leto ustanovitve KD Mladi prijatelji Pesnica. V društvu so štiri sekcije: Yesterday banda, Kvartet Pesnica, Ansambel Mladi Prijatelji in Video skupina Ringo media in KD Mi… Jakob, ki se ukvarja zlasti z ohranjanjem ljudskega izročila (drdleci in pony expressi) in organizacijo raznih kulturnih in športih prireditev. Leto 2000 je leto ustanovitve samostojnega društva Mala pihalna godba Neuvirtovi Štajerci, ki nadaljuje bogato skoraj stoletno tradicijo Neuvirtovih glasbenih skupin, prej organiziranih v kulturnih društvih v Malečniku, Pernici, KUD-u Kajuh Jarenina in KUD-u Marice Kerenčič Pesnica. Leta 2003 se je ustanovilo Društvo za kulturo, turizem in razvoj Štibl Pesnica. V društvu, ki se v pretežni dejavnosti ukvarja z zbirateljstvom in didaktičnimi ogledi zbirk starin, deluje tudi gledališka in likovna sekcija ter pevska skupina Štiblovi glasovi. Oktet Pesnica zadnjih nekaj let deluje pod okriljem društva Štibl, njihova zgodba je stara že 35 let. Je ena redkih skupin, ki že vsa leta poje v isti zasedbi. Ustanavljajo se nova društva, ki razvijajo zgolj eno dejavnost. Tako v občini Pesnica delujejo, Glasbeno društvo Drago Žerjav iz Pernice in Športno kulturno društvo Zadetek iz Pesnice pri Mariboru. Ukvarjajo se pretežno z eno dejavnostjo in se s svojo dejavnostjo ne vključujejo v program Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica in Šentilj. JAVNI INTERES NA PODROČJU NALOGE OBČINE PESNICA KULTURE IN Občina Pesnica skrbi za zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje kulturne politike na območju občine z delovanjem poklicnih institucij, spodbujanjem izvajanja programa kulturnih društev in podporo kulturni dejavnosti v osnovnih šolah. Sodeluje pri organizaciji t. i. medobčinskega kulturnega programa občin Kungota, Pesnica, Pesnica, ki ga s svojima programoma zagotavljata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica pri Mariboru in Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj. Poklicne institucije  Enota Mariborske knjižnice v Pesnici pri Mariboru z Bibliobusom v Pernici, Jakobskem Dolu in Jarenini,  Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica, Št. 57/9.11.2021  Uradno glasilo slovenskih občin Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj.  Kulturna dediščina Sakralni objekti, kužna znamenja, zidanice, kmetijska poslopja vaška jedra, dvorci, arheološka območja, spominske plošče, vodnjaki, okrasni nasadi, naravne znamenitosti in domoljubne zbirke. Kulturna dediščina je natančno opredeljena in opisana v večih dokumentih, in sicer v Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 5/92, spremembe in dopolnitve v 4/11, 21/11, 28/11 in 16/14), Odloku o razglasitvi Jareninskega dvora za kulturni spomenik lokalnega pomena (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/2004) in v Odločbi o razglasitvi župne cerkve z romansko kostnico v Jarenini v Slovenskih goricah za kulturno – umetnostni spomenik (odločba št. 902/64, z datumom 15. december 1964, izdana s strani Zavoda za spomeniško varstvo Maribor). ZVKD je izdelal nove Strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Pesnica, ki so podlaga za sprejem novega odloka. S sprejetjem novega odloka bodo predhodno našteti dokumenti prenehali veljati.  Kulturna društva Mala pihalna godba občine Pesnica Neuvirtovi Štajerci, Kulturno umetniško društvo Marice Kerenčič Pesnica, Kulturno društvo Mladi prijatelji Pesnica, Društvo za kulturo, turizem, šport in razvoj Štibl Pesnica, Športno kulturno društvo Zadetek, Kulturno umetniško društvo Pernica, Pevsko kulturno društvo Canticum Pernica, Glasbeno društvo Drago Žerjav, Kulturno umetniško društvo Kajuh Jarenina, Amatersko gledališko društvo Korenine, Kulturno umetniško društvo Jakob in Kulturno društvo Mi... Jakob. Kulturna dejavnost v osnovnih šolah in vrtcih Osnovna šola Pesnica s Podružnico Pernica, Vrtca Pesnica in Pernica. Osnovna šola Jarenina, Vrtec Jarenina. Osnovna šola Jakobski Dol, Vrtec Jakobski Dol. Območni, medobmočni in državni program predstavitev delujočih kulturnih društev Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica. Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šenitlj, ki šteje 31 članov društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj, od tega 9 članov iz občine Pesnica. Pod zvezo deluje tudi študijski krožek Spretni prsti podeželja. Občinsko likovno razstavišče v Pesnici Razstavni prostor v Galeriji Večnamenskega kulturno, turistično, podjetniškega centra Pesnica, razstavišče v kulturni dvorani v Jakobskem Dolu. Priložnostna kulturna dejavnost Turistična društva, Lovske družine, Prostovoljna gasilska društva, Društva upokojencev, Politične stranke, Športna društva, Krajevne organizacije RK, Društvo kmečkih žena Jakob ter veteranske in domoljubne organizacije območja občin Kungota, Pesnica in Šentilj. JAVNI  INTERES NA DEJAVNOSTI PODROČJU KNJIŽNIČNE Ponudba knjižničnega gradiva v enoti Mariborske knjižnice v Pesnici in Bibliobusu, ki pokriva območje celotne občine.    Stran 2144 Ponudba informacij in storitev, ki so osredotočene na kulturne izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja. Informacijsko opismenjevanje in podporo vseživljenjskemu učenju. Zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za uporabo gradiva, pridobivanja informacij in smotrno izrabo prostega časa v knjižnici. Omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije. Izobraževanje, raziskovanje in podporni projekti na področju knjižnične dejavnosti. Splošni cilj: Povečanje dostopnosti knjižničnih storitev povprečno za 10 % do leta 2024. Dostopnost je v knjižnici povezana z vsebinskimi in materialnimi vidiki njenega delovanja, pri čemer so vsebinski vidiki odvisni predvsem od optimalnega števila in usposobljenosti zaposlenih v knjižnici, materialni pa omogočajo približevanje dejavnosti prebivalstvu. Povečanje dostopnosti je rezultat napredka obeh vidikov. Cilji bodo doseženi, če bo zaposleno ustrezno število strokovnih delavcev v skladu s knjižničarsko zakonodajo. Ukrepi: Podpora dejavnostim, ki vplivajo na kakovost zbirk, vrste in obseg v knjižnicah dosegljivega gradiva, kakovost informacijskih virov, tudi katalogov in podatkovnih zbirk, kakovost in vrste informacijskih storitev knjižnic, neposredno dostopnost splošne knjižnične dejavnosti tudi v sodelovanju z ostalimi knjižnicami, razvoj računalniške opremljenosti, razvoj telekomunikacijskih povezav. Kazalci: Obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva, povprečna cena na enoto gradiva, razmerje med leposlovnim in strokovnim gradivom. JAVNI INTERES NA PODROČJU SPODBUJANJA BRALNE KULTURE Promocija dobrih praks s poudarkom na odrasli populaciji za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture na področju občine Pesnica. Ukrepi:  uveljavljanje pozitivne javne podobe branja;  izboljšanje zavesti o pomenu branja;  podpora razvoju in izvajanju javno dostopnih programov in projektov za spodbujanje branja in pismenosti, ki potekajo na občinski ravni in so namenjeni različnim ciljnim skupinam;  spodbujanje programov ter projektov promocije branja;  sprejemanje občinskih strateških dokumentov za spodbujanje branja in razvoj bralne kulture;  povzemanje dobrih praks za spodbujanje branja in razvoj bralne kulture;  sistematična finančna podpora za promocijo branja in načrtnega razvoja bralne kulture na občinskem nivoju;  sistematično sodelovanje občine, Mariborske knjižnice in krajevnih kulturnih društev pri izvajanju projektov s področja branja, bralne pismenosti in bralne kulture. Splošni cilji: Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Dvig deleža odraslih, ki berejo leposlovje, občinska bralna kampanja, bralna značka za odrasle, bralni krožki. JAVNI INTERES NA PODROČJU KULTURNE DEDIŠČINE VARSTVA Varstvo kulturne dediščine je ohranjanje materialnih in vsebinskih lastnosti predmetov, skupin predmetov oziroma objektov ali območij, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina, skrb za njihovo celovitost in neokrnjenost ter poudarjanje in zagotavljanje pomena, ki ga imajo kot bistvena sestavina sodobnega življenja. Splošni cilji:  Vzdrževanje in obnavljanje kulturne dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti.  Zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne glede na njeno namembnost.  Zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja. Preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediščine, skrb za uveljavljanje in razvoj sistema dediščine.  Neposredno vključevanje v sodobno življenje, predvsem v vzgojo, gospodarstvo in turizem, posredovanje znanja iz preteklih obdobij, krepitev narodove samobitnosti in kulturne identitete.  Ohranjanje, varovanje in vzbujanje zanimanja za skrb za slovensko kulturno dediščino. Simbioza ohranjenih kulturnih spomenikov, naravnega in kulturnega okolja kot tudi novih arhitekturnih dosežkov. Ukrepi:  Organizacija prireditev in občasnih razstav s področja kulturne dediščine.  Oblikovanje pedagoških programov, namenjenih spoznavanju in varovanju kulturne dediščine, ki bodo tesneje povezali kulturo, turizem in gospodarstvo (ponudba programov, ki bodo vsebine kulturne dediščine vključili v šolske programe.  Ponudba programov, ki bodo podpirali osebnostni razvoj vseh starostnih skupin ter njihovo aktivno sodelovanje v družbi in v procesih odločanja.  Oblikovanje konkretnih razvojnih programov in projektov s sestavinami dediščine, ki vključujejo tudi gospodarske učinke). Omogočanje večje dostopnosti dediščine vsem potencialnim uporabnikom (npr. prilagoditev ogleda dediščine za ljudi s posebnimi potrebami).  Dvig zavesti o gospodarskem in razvojnem ter kulturnem pomenu kulturne dediščine in izboljšanje njenega stanja.  Povečana kakovost življenja in spodbujanje dolgoročnega upravljanja z dediščino.  Vključevanje dediščine v turistično ponudbo na območju občine Pesnica in dvig zavesti o pomenu dediščine pri promociji turizma (prispevek dediščine k razvoju turizma v občini Pesnica).  Pridobitev evropskih finančnih virov za strukturne spremembe pri ohranjanju in revitalizaciji nepremične kulturne dediščine. Kazalci:  Priprava in izdaja biltena s popisom objektov kulturne dediščine in zgodovinskim orisom njihovega nastanka in nadaljnjega obstoja.         Stran 2145 Povečan interes javnosti za varovanje kulturne dediščine. Delež vlaganja v varstvo in obnovo kulturne dediščine iz izvenproračunskih virov. Povečan obseg prenove kulturne dediščine. Število izvedenih izboljšav za boljšo dostopnost dediščine oz. kulturnih spomenikov za ljudi s posebnimi potrebami. Povečanje števila obiskovalcev (domači in tujci). Število odobrenih in izpeljanih programov oz. projektov s sestavinami dediščine. Vključenost muzejskih pedagoških programov v izobraževalne programe devetletke (obvezne izbirne vsebine). Število dejavnih mednarodnih sodelovanj in mednarodnih programov. Število revitalizirane dediščine s številom kvadratnih metrov obnovljenih prostorov v dediščino. Javni      interes na področju društvene kulturne dejavnosti: Optimalna ponudba raznolikih kulturno-umetniških programov. Zagotavljanje primernih pogojev za delovanje raznolikih kulturnih skupin, od klasične kulturno umetniške produkcije do vnašanja novih alternativnih kulturno umetniških vsebin. Usmerjanje prebivalstva v smotrno izrabo prostega časa. Zagotavljanje možnosti predstavitve kulturno umetniške društvene produkcije na internih, lokalnih, krajevnih in občinskih prireditvah. Motivacija mentorjev kulturnih skupin za izobraževanje, prenašanje pridobljenih znanj v skupine, oblikovanje sodobnih, zanimivejših kulturnih projektov in predstavitev produkcije širši javnosti. Splošni cilji:  Povečanje dostopnosti delovanja kulturnih društev vsem strukturam prebivalstva.  Motivacija zlasti mlade generacije, ki zapušča osnovno šolo, da se vključuje v društvene programe. Povezava med vsemi ponudniki kulturne produkcije v občini.  Povečanje števila aktivnih oblikovalcev kulturnoumetniške produkcije.  Povečanje vključevanja v predstavitve kulturne produkcije na območnih, regijskih in državnih preglednih srečanj ljubiteljskih kulturnih skupin. Cilji bodo doseženi, če bo v društvih ustrezno število mentorjev s primerno strokovno usposobljenostjo. Ukrepi:  Obveščanje o obstoječi kulturni društveni organiziranosti z občinskim glasilom, organizacijo posvetov in okroglih miz na temo o obstoječi situaciji na področju kulture v občini.  Izgradnja oz. obnova že obstoječih prostorov za delovanje kulturnih skupin ter nakup ostale opreme za izvedbo načrtovanih kulturnih projektov v času od 2021 do 2024. Kazalci:  Število aktivnih uspešnih kulturnih skupin.  Število kvalitetno organiziranih kulturnih prireditev v občini.  Število obiskovalcev teh prireditev.  Število kvalitetnih predstavitev kulturnih skupin na regijskih in državnih preglednih srečanjih kulturnih skupin. Št. 57/9.11.2021 JAVNI Uradno glasilo slovenskih občin INTERES NA PODROČJU KULTURNE DEJAVNOSTI V OSNOVNIH ŠOLAH IN VRTCIH Kulturna vzgoja v vzgojno izobraževalnih ustanovah je preplet ustvarjanja na različnih področjih kulture, njegove refleksije ter pedagoških in didaktičnih pristopov. Zajema in spodbuja učečo se populacijo vseh starostnih stopenj tako k spoznavanju kulture kot tudi k samemu ustvarjanju. Vključuje tudi kulturno vzgojo predšolskih otrok. Cilj te dejavnosti je ne le oblikovanje bodočih »kulturnih potrošnikov«, temveč tudi bodočih »kulturnih ustvarjalcev.« Uresničevanje kulturne vzgoje v šolah je v veliki meri odvisno tudi od dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjanja. Cilji kulturne vzgoje so opredeljeni z letnim delovnim načrtom šole in zajemajo vsebine kulturnih dni in interesnih dejavnosti s področij umetnosti, prilagojene razvojnim lastnostim učencev. Upoštevano je načelo, da v procesu osnovnošolskega izobraževanja ponudimo učencem takšne vsebine, ki omogočajo najbolj kakovostno realizacijo ciljev in nalog s področja kulturne vzgoje:  izvedbo kulturnih dni s področja različnih umetnostnih zvrsti,  interesne dejavnosti z umetniškimi vsebinami,  obisk galerij, muzejev, kulturnih hramov,  oglede gledaliških, lutkovnih in filmskih predstav,  prireditve ob podelitvi bralnih priznanj in razvijanje bralne kulture,  organiziranje razstav likovnih del učencev,  likovno estetsko ureditev šolskega prostora in postavitev scenskih zasnov in likovnih rešitev v drugih ustanovah in prireditvah,  sodelovanje na literarnih in likovnih razpisih in natečajih,  dopisništvo v lokalnem časopisu in drugih medijih,  sodelovanje na literarnih kvizih, pevskih revijah, srečanjih otroških folklornih in plesnih skupin,  organiziranje koncertov pevskih zborov,  organiziranje projektov in kulturnih prireditev v šoli ob različnih obeležjih,  priprava prireditev za potrebe lokalne skupnosti ob spominskih dnevih,  sodelovanje na prireditvah širšega družbenega pomena. Splošni cilji: Učenci in predšolski otroci:  Spoznavajo prvine gledališke, lutkovne, likovne, plesne, glasbene, literarne, filmske umetnosti.  Razvijajo zanimanje za sprejemanje različnih predstav in prireditev in obiskovanje le-teh – vzgoja občinstva.  Razvijajo sposobnosti presoje in vrednotenja predstav in prireditev in oblikovanje stališč za prepoznavanje kakovostnih predstav in prireditev.  Proučujejo kulturno dediščino in razvijajo pozitivni odnos do kulturnega izročila.  Oblikujejo osebnostno in narodno identiteto.  Pridobivajo odprtost za različne umetnostne zvrsti in vsebine, skladne z interesi učencev in širšega kulturnega okolja šole.  Uresničujejo učenčeve interese za različne umetniške zvrsti.  Spoznavajo kulturne ustanove (Cankarjev dom, gledališča, galerije, muzeje…).  Predstavljajo svoje poustvarjalne in ustvarjalne dosežke na šolskih prireditvah in v širšem slovenskem prostoru.   Stran 2146 Uveljavljajo najkvalitetnejše kulturne dosežke doma in v tujini. Razvijajo interes za bogato preživljanje prostega časa. Se pripravljajo za sodelovanje v kulturnem življenju okolja. Ukrep: Materialna in finančna podpora kulturni dejavnosti na osnovnih šolah v občini. Kazalci: Število otrok, ki se po končani osnovni šoli vključijo v društveno kulturno dejavnost. Javni interes na področju območnega, regijskega in državni programa predstavitev v občini Pesnica delujočih kulturnih društev Občina Pesnica javni interes na področju predstavitve ljubiteljske kulturne dejavnosti upošteva na osi sodelovanja z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti – Območno izpostavo Pesnica in Zvezo kulturnih društev občin Kungota, Pesnica in Šentilj, ki jima z letno redno dotacijo zagotavlja del finančnih potreb za delovanje. Drugi del prispevajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter občini Kungota in Šentilj. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je državna institucija in osrednja organizacija slovenske ljubiteljske kulture, financirana s strani države, ki z mrežo izpostav in zvez kulturnih društev po celotni državi nudi strokovno – organizacijsko pomoč. Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Pesnica pokriva območje treh občin – Kungota, Pesnica in Šentilj. Poslanstvo sklada je uresničevanje različnih kulturnih programov, od lokalnih do nacionalnega. Območna izpostava je tudi nosilka in povezovalka neinstitucionalnih projektov in ustanov ter s svojo strokovno službo predstavlja organizirano prireditveno, kulturno izobraževalno in posredniško mrežo. Je organizator različnih preglednih srečanj in izobraževanj. Območna izpostava sklada in Zveza kulturnih društev opravljata strokovna in administrativna dela s področja ljubiteljske kulture za društva in občine Kungota, Pesnica in Šentilj. Območna izpostava organizira pregledna srečanja kulturnih skupin oziroma tekmovanja ter programe izobraževanj, ki predstavljajo osnovno ljubiteljsko ponudbo. Skupinam, ki so na območni ravni preglednih srečanj predlagana za nastop na višji ravni, finančno in organizacijsko to predstavitev omogoči. Splošni cilji: Načrtovanje in izvajanje programov na področju ljubiteljske kulture v sodelovanju z občino Pesnica, administrativna podpora društvom. Zagotavljanje pozornosti strokovnemu svetovanju ter delu z društvi. Usklajevanje programa s kulturnimi vsebinami vseh osnovnih šol in vrtcev. Pomoč društvom s področja ljubiteljske kulture pri usklajevanju z aktualno zakonodajo v RS na področju kulture. Pomoč pri načrtovanju sodelovanja ljubiteljske kulture z ostalimi organizacijami na področju kulture. Motivacija k razvoju večje raznolikosti kulturne dejavnosti. Sodelovanje z drugimi ponudniki kulturne produkcije izven kulturne društvene organiziranosti. Ukrep: Ohranjanje in izboljševanje ravni sodelovanja med skladom, zvezo kulturnih društev, občino. Kazalci: Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Povečanje števila kulturnih skupin in posameznih izvajalcev. Dvig kvalitete kulturne produkcije v občini. Večje število oblikovalcev kulturne produkcije. Večje število kvalitetnih kulturnih prireditev. Kulturno osveščanje prebivalstva (ohranjanje kulturne dediščine, povezava z ponudniki iz zamejstva, vključevanje v evropski kulturni prostor). Javni interes v programu občinskega likovnega razstavišča V Večnamenskem KTP centru Pesnica se nahaja urejeno likovno razstavišče - galerija, ki omogoča predstavitve ljubiteljskih slikarjev, risarjev, grafikov in kiparjev, tako domačih, kot tudi od drugod. Omogoča tudi zahtevnejše predstavitve, npr. razstave akademskih likovnih ustvarjalcev. Razstavišča zagotavlja ponudbo raznolikih predstavitev likovne umetnosti. Približuje razumevanje likovne ustvarjalnosti širši javnosti občine Pesnica. Ponuja prostor, ki omogoča izobraževanja ter zadovoljevanje potreb po likovnem udejstvovanju občanov in posledično dvig kvalitete teh likovnih ustvarjalcev, kot tudi možnost njihove predstavitve. Splošni cilji: Ugledna in prijazna okrasitev večnamenskih prostorov. Dostopnost likovnih dosežkov vsem strukturam prebivalstva v občini. Likovna prosveta. Možnosti predstavitve in izobraževanja v občini delujočih likovnikov in kulturnih skupin, ki oplemenitijo otvoritve razstav. Ukrep: Zagotoviti primerno strokovno pomoč pri izdelavi načrta razstavne dejavnosti, ki bo omogočal kvalitetno postavljene razstave uglednih likovnih ustvarjalcev, občinstvu pa užitke ob ogledu razstav. Kazalci: Vsaj štiri razstave letno. Število razstavljavcev. Število gledalcev. Število skupin in posameznikov, ki nastopijo na otvoritvah razstav. Javni interes na področju priložnostne kulturne dejavnosti Občina Pesnica se zaveda, da je potrebno podpirati tudi neformalne kulturne projekte, ki jih priložnostno organizirajo skupine ljudi, ki niso organizirane v obstoječih kulturnih društvih na območju občine Pesnica. Gre za produkcijo, ki se po potrebi zgodi v turističnih, lovskih, gasilskih, upokojenskih in športnih društvih, političnih strankah, v organizacijah RK in veteranskih organizacijah. Splošni cilji: Občina Pesnica podpira medresorsko sodelovanje društev, na osnovi katerega se v občini zagotavlja oplemenitenje obstoječih kulturnih programov, udeležba širšega kroga kulturnih odjemalcev in druženje ljudi, kar doprinaša k dobri bivanjski klimi v občini. Ukrep: Informiranje o delujočih kulturnih in drugih društvih v občini, seznanjanje z njihovimi načrti, pričakovanji in potrebami po sodelovanju. Kazalci: Povečanje števila oblikovalcev kulturne produkcije. Obsežnejši program kulturnih prireditev, ki omogočajo medsebojno spoznavanje občanov, sodelovanje med Stran 2147 različno organiziranimi skupinami civilne družbe in tako k prijaznejšem, človeka vrednim življenjskim okoljem. 4. 1.     JAVNA KULTURNA INFRASTRUKTURA OBČINI PESNICA V Popis objektov in prostorov, ki so definirani kot javna kulturna infrastruktura: Večnamenski kulturno, turistični, podjetniški center Pesnica, Kulturni dom Pernica, Stara šola v Jarenini, Kulturni dom Jakobski Dol. 2. Popis objektov in prostorov, ki so tudi v uporabi za potrebe kulturnih dejavnosti: Cerkev, župnišče in dvorana pri cerkvi v Jakobskem Dolu, Gasilski dom Jakobski Dol, Krožišče v Jakobskem Dolu, Gasilski dom Jarenina, Kostnica, župnišče in cerkev v Jarenini, prostori stare šole v Jarenini, cerkev in župnišče v Pernici, Spominsko obeležje v Gačniku, Štajerski tehnološki park v Pesnici pri Mariboru, Osrednji trg v Pesnici, Enota Mariborske knjižnice v Pesnici pri Mariboru, Gasilski dom Pesnica, Vogrinov mlin v Jakobu, prostori društva Štibl, prostori osnovnih šol v Pesnici, Jarenini in Jakobskem Dolu. 5. FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI V nadaljevanju je prikaz finančnih sredstev za kulturne dejavnosti za leto 2021 in 2022. Za leto 2023, 2024 pa se določi vsakič s sprejetjem proračuna občine za tekoče proračunsko leto. 1. Finančni načrt spodbujanje kulturne dejavnosti/leto Sredstva za obnovo nepremične kulturne dediščine Sofinanciranje dejavnosti Mariborske knjižnice Nakupi knjig Spodbujanje kulturnih dejavnosti in delovanja društev Sofinanciranje skupnih kulturnih nalog Sofinanciranje programa in nalog ZKD Stroški kulturnih domov Investicijsko vzdrževanje kulturnih domov in nabava opreme Medgeneracijski center Pernica 2021 2022 30.000 30.000 55.000 55.000 10.000 13.500 10.000 13.500 5.800 5.800 4.000 4.000 8.000 25.000 8.000 25.000 100.000 0 2. Postopek financiranja kulturnih programov v občini Pesnica Knjižnica Knjižnična dejavnost se financira na podlagi sklenjene pogodbe, katera se letno dopolni z aneksom, s katerim se določi razrez sredstev za financiranje v tekočem letu. Dotacije kulturnim društvom Financiranje delovanja kulturnih društev v občini določa Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Pesnica (UGSO, št. 34/19). Na podlagi javnega razpisa se sofinanciranje opravi v dveh delih. Za neprogramski del se nameni 40 % proračunskih sredstev za dotacije in 60 % za programski del. Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Višina sredstev za dotacijo je odvisna od mase sredstev namenjenih za dotacijo in števila točk, ki jih po kriterijih Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Pesnica zberejo upravičenci. Ocenitev po Pravilnika sofinanciranja kulturnih dejavnosti občini Pesnica opravi JSKD OI Pesnica. Kriteriji ocenjevanja so ovrednoteni s točkami. Višina odobrenih sredstev za posamezni program in projekt je odvisna od skupne višine prejetih točk. Vrednost točke se izračuna na osnovi višine razpoložljivih sredstev. Strokovna komisija Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Pesnica in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – Območne izpostave Pesnica opravi točkovanje na Sofinanciranje medobčinskega kulturnega programa Medobčinski kulturni program občin Kungota, Pesnica in Pesnica zajema načrtovanje in izvedbo preglednih srečanj kulturnih skupin na območni, regijski in državni ravni ter izvedbo t. i. lokalnih prireditev po naročilu vseh treh lokalnih skupnosti. Občina Pesnica sofinancira ta program na osnovi letnega načrta Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj in Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Pesnica na osnovi pogodb, ki ju sklene z obema izvajalcema po sprejetju občinskega proračuna tekočega leta. Lokalne kulturne prireditve v občini Lokalne kulturne prireditve v občini so nepredvidljive skupne kulturne naloge za katere se tekom leta odloči občinski svet ali župan, ki izbereta izvajalca te prireditve (društvo, kulturna skupina zveza društev...). Z izvajalcem se dogovori vsebina in obseg prireditve ter se sklene pogodba o financiranju. Po uspešni prireditvi se izvajalcu izvede nakazilo finančnih sredstev. 6. DOLGOROČNI POGLED NA RAZVOJ KULTURE V OBČINI PESNICA Vizija razvoja kulture v občini Pesnica Kultura v občini Pesnica sega na vsa področja družbenega življenja in je odprta do novih, svežih programov za vse skupine občanov, povezana z gospodarstvom, turizmom, športom in izobraževanjem, ki vedno išče nove alternativne vire financiranja, kar samo še pospešuje njen razvoj in se predstavlja v javnosti kot enotni organizem. Prioritete občine Pesnica na področju kulture Reševanje problematike kulture v občini Pesnica prikazujemo v sklopu prioritete oživljanja kulturnega življenja v občini. Prioriteta ima več strateških ciljev, ki predstavljajo različne programe reševanja problematike. V okviru programa so določeni cilji posameznega programa, predlogi ukrepov, potencialni nosilci programa ter časovni okvir, v katerem je program mogoče realizirati. K uresničevanju strateških ciljev bo občina Pesnica težila v naslednjih štirih letih in jih natančneje obravnavala v razvojnih načrtih in drugih operativnih planih. Oživljanje kulturnega življenja v občini Pesnica Občina Pesnica ima postavljene temelje za razvoj kulture, ki narekujejo ohranjanje obstoječega kulturnega standarda v občini. V preteklih letih so društva pervertirala zaprašene kulturne programe, ki so bili nezanimivi za mlajšo generacijo. Članstvo v društvih so se pomladila saj so vsebine postale zanimivejše za mlajše generacije. Stran 2148 Glavni cilj razvoja kulture je izgradnja identitete, vrednosti in edinstvenosti občinskega območja ter povečanje kvalitete življenja občanov. Zato je nujno potrebno ustvarjanje pogojev in zagotavljanje sredstev za razvoj raznolikih oblik kulturnega življenja in umetniškega ustvarjanja. Strateški cilji:  reševanje infrastrukturnih problemov,  iskanje novih virov financiranja,  reševanje problematike komunikacije v kulturi,  pospeševanje kulture kot dejavnika socializacije zapostavljenih družbenih skupin,  revitalizacija vaških jeder,  zagotavljanje pogojev za razvoj kulturno-umetniške ustvarjalnosti občanov,  iskanje izvajalcev sodobnih prijemov v procesu oblikovanja občinske kulturne politike,  spodbujanje čezmejnih kulturnih stikov,  spodbujanje čezmejnih kulturnih stikov. 7. ZAKLJUČEK Vodilo lokalnega programa kulture v občini Pesnica je celostno zaobjeti dogajanje na kulturno-umetniškem področju in hkrati upoštevati možnost naših vzgojnih, izobraževalnih, gospodarskih institucij, kot tudi vseh ostalih, ki kakorkoli javno delujejo. Menimo, da je priložnost ravno v povezovanju interesov. Izhajamo iz prepričanja, da kvaliteto našega bivanja opredeljujejo tako način in kakovost odnosov na mikro in na makro ravneh, kakor tudi medsebojni odnosi, način delovanja in kulturna komunikacija med posamezniki kot med organizacijami. Lokalni program kulture v občini Pesnica vzpodbuja in si prizadeva doseči ravno to. Pri tem sledi ciljem, ki naj zagotavljajo večjo blaginjo, upoštevajo duhovne potrebe človeka, vzpodbujajo čut po neprestanem izobraževanju in izpopolnjevanju ter širijo tako mentalni in fizični prostor delovanja preko meja občine in države. Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan 1079. Sklep o sprejemu Elaborata o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Pesnica za leto 2021 Na podlagi 5. in 16. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) in 18. člena Statuta občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in 28/19), je Občinski svet občine Pesnica na 21. redni seji, dne 21. 10. 2021 sprejel SKLEP O SPREJEMU ELABORATA O OBLIKOVANJU CEN IZVAJANJA OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU OBČINE PESNICA ZA LETO 2021 1. člen Občinski svet Občine Pesnica sprejme Elaborat o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin padavinskih odpadnih vod na območju Občini Pesnica za leto 2021. 2. člen Občinski svet Občine Pesnica potrdi cene odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter subvencijo omrežnine za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. 3. člen Cena odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin znaša 1,3983 €/m³, brez DDV. 4. člen Cena pregleda priklopa na kanalizacijo znaša 34,93 €, brez DDV. od DN 40 do DN 50 od DN 50 do DN 65 od DN 65 do DN 80 od DN 80 do DN 100 od DN 100 do DN 150 od DN 150 in več Premer vodomera DN ≤20 od DN 20 do DN 40 od DN 40 do DN 50 od DN 50 do DN 65 od DN 65 do DN 80 od DN 80 do DN 100 od DN 100 do DN 150 od DN 150 in več Faktor omrežnine 1 3 10 15 30 50 100 200 €/mesec brez DDV 16,0904 48,2712 160,904 241,356 482,712 804,52 1.609,04 3.218,08 8. člen Omrežnina za infrastrukturo, s katero se izvaja javna služba čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, se glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera zaračunava uporabnikom v višini 50% vrednosti, 50% pa se subvencionira iz proračuna občine Pesnica in znaša za Premer vodomera DN ≤20 od DN 20 do DN 40 Faktor omrežnine 1 3 €/mesec brez DDV 4,01411 12,04233 10 15 30 50 100 200 40,1411 241,356 482,712 804,52 1.609,04 3.218,08 9. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-0077/2021 Datum: 21. 10. 2021 Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan 5. člen Cena pregleda male čistilne naprave do 50 PE znaša 34,93 €, brez DDV. Storitev se opravlja vsake 3 let 6. člen Cena čiščenja greznic in malih čistilne naprave do 50 PE znaša 33,0835 €/m³, brez DDV. Storitev se opravlja vsake 3 leta. 7. člen Omrežnina za infrastrukturo, s katero se izvaja javna služba odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, se glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera zaračunava uporabnikom v višini 50% vrednosti, 50% pa se subvencionira iz proračuna občine Pesnica in znaša za Stran 2149 OBČINA RUŠE 1080. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občin Ruše za leto 2021 - 2 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, številka 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 23/18), je Občinski svet Občine Ruše na 18. redni seji dne 8. novembra 2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČIN RUŠE ZA LETO 2021 - 2 1. člen V Odloku o proračunu Občine Ruše za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 12/21, 44/21) se 2. člen spremeni tako, da glasi: (1) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. (2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. (3) Splošni del proračuna Občine Ruše na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: v evrih A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 8.034.502,79 6.844.673,85 5.721.928,00 4.319.028,00 1.187.400,00 215.500,00 0 1.122.745,85 926.825,85 Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 711 Takse in pristojbine 712 Globe in denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Sredstva, izločena v rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) (I.-II.) Stran 2150 9.000,00 8.850,00 0 178.070,00 212.560,00 6.500,00 0 206.060,00 20.000,00 20.000,00 0 957.268,94 957.268,94 0 9.890.536,30 2.402.741,22 928.991,80 156.156,42 1.274.793,00 12.800,00 30.000,00 2.975.303,50 20.000,00 1.645.998,00 286.662,00 1.022.643,50 4.243.176,58 4.243.176,58 269.315,00 94.000,00 175.315,00 -1.856.033,51 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA (4) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko 1.325.000,00 1.325.000,00 1.325.000,00 386.301,00 386.301,00 386.301,00 -917.334,51 938.699,00 1.856.033,51 917.334,51 klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (5) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ruše: ruse.si (6) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. (7) Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta. 2. člen V Odloku o proračunu Občine Ruše za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 12/21, 44/21) se 13. člen spremeni tako, da glasi: (1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 1.325.000,00 evrov, in sicer za namen odvajanje in čiščenje odpadne vode. (2) Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. (3) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega člena. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 410-0035/2021 Datum: 8. 11. 2021 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 1081. Odlok o poimenovanju galerij po častnem občanu Miroslavu Vovšku Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, št. 23/18) je Občinski svet Občine Ruše na 18. redni seji, dne 8. 11. 2021 sprejel ODLOK O POIMENOVANJU GALERIJ PO ČASTNEM OBČANU MIROSLAVU VOVŠKU 1. člen S tem odlokom se izvedeta poimenovanji prostora v prvem nadstropju v Domu kulture Ruše v Rušah na Falski cesti 24 ter galerija na prostem na Vinski poti v Rušah. 2. člen Prostor v prvem nadstropju v Domu kulture Ruše se poimenuje »Galerija Miroslava Vovška«. 3. člen Galerija na prostem na Vinski poti v Rušah se poimenuje »Vovškova galerija na prostem«. Stran 2151 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0008/2020 Datum: 8. 11. 2021 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 1082. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Športni park Ruše Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/1991, 8/1996, 36/2000 – ZPDZC in 127/2006 – ZJZP), 44. in 45. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017, 21/2018 – ZNOrg in 82/2020), 13., 14. in 15. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/2018-ZSRT-1), 7. in 15. člena Statuta občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) in 63. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 18. redni seji dne 8. 11. 2021 sprejel naslednji ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ŠPORTNI PARK RUŠE I. Splošne določbe 1. člen (ustanovitelj) 1) Občina Ruše (v nadaljevanju: ustanovitelj), s sedežem na Trgu vstaje 11, 2342 Ruše, s tem odlokom ustanavlja Javni zavod Športni park Ruše (v nadaljevanju: zavod) za opravljanje športa, turizma, podjetništva in drugih razvojnih dejavnosti na območju Občine Ruše. 2) Namen in poslanstvo zavoda je učinkovitejša organizacija, razvoj in spodbujanje dejavnosti na omenjenih področjih, s ciljem boljše prepoznavnosti Občine Ruše. 3) Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja pristojni organ ustanovitelja, in sicer Občinski svet Občine Ruše (v nadaljevanju: občinski svet), če ni glede posameznih ustanoviteljskih pravic z zakonom, Statutom Občine Ruše ali s tem odlokom določeno drugače. 4) V odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni za moške in ženske. 2. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa status zavoda, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda. II. Statusne določbe 3. člen (ime in sedež zavoda) 1) Javni zavode Center za mlade Ruše se s tem odlokom preimenuje v Športni park Ruše, pri čemer statusna oblika javnega zavoda ostane nespremenjena. 2) S tem odlokom se spremeni tudi sedež zavoda. Ime zavoda: Javni zavod Športni park Ruše. Skrajšano ime zavoda: ŠPR. Sedež zavoda: Šolska ulica 17, 2342 Ruše. Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 3) O spremembah poslovnega naslova znotraj registriranega kraja sedeža javnega zavoda odloča direktor zavoda po predhodnem soglasju župana Občine Ruše. 4) Zavod lahko opravlja svojo dejavnost v več krajih, kjer lahko ustanovi svoje zunanje poslovne enote. 5) Javni zavod Športni park Ruše je pravna oseba javnega prava, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, kot jih določa zakonodaja, ta odlok in Statut zavoda. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču Maribor dne 13. 6. 2001 (v. št.: 1109800), matična številka: 1619004000, davčna številka: SI37967550. 4. člen (žig zavoda) 1) Zavod ima žig kvadratne oblike, premera 30 x 30 mm, na katerem je izpisano ime zavoda. 2) Število žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanje ter odgovornost za hrambo določi direktor zavoda. 5. člen (zastopanje, predstavljanje in podpisovanje) 1) Zavod v pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor, pri čemer mu obseg upravičenja za zastopanje lahko določi svet zavoda. Morebitna omejitev pooblastil se vpiše v sodni register. 2) Direktor lahko za zastopanje in predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe. 3) Pod pogoji, določenimi v zakonodaji, se lahko imenuje tudi vršilec dolžnosti. III. Dejavnosti zavoda 6. člen (osnovne dejavnosti zavoda) 1) Zavod je ustanovljen z namenom opravljanja dejavnosti upravljanja, urejanja in vzdrževanja športnih objektov, ki so v lasti ustanoviteljice in so namenjeni izvajanju letnega programa športa Občine Ruše, ki je v javnem interesu. 2) Zavod v okviru osnovne dejavnosti izvaja zlasti dejavnosti na področju:  športnega udejstvovanja,  spremljanje in analiziranje nalog v športu ter izvajanje letnih programov športa,  dajanje pobud in predlogov ustanoviteljici za izboljšanje stanja v športu,  skrb za celovit razvoj športa v občini,  sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine,  dajanje strokovne in organizacijske pomoči izvajalcem letnega programa športa,  načrtovanje, obnova, izgradnja in upravljanje javnih športnih objektov,  zagotavljanje normalnega delovanja vseh objektov, ki jih ima v upravljanju,  skrb za zavarovanje objektov in opreme ter skrb za varnost delovanja objektov in naprav,  opravljanje drugih nalog, vezanih na izvajanje javne službe s področja športa in nalog na podlagi usmeritev ustanoviteljice. 7. člen (dodatne dejavnosti zavoda) 1) Poleg izvajanja osnovnih dejavnosti iz prejšnjega člena, lahko zavod opravlja tudi druge dejavnosti v skladu z določili tega odloka, ki prispevajo k lažjemu, Stran 2152 popolnejšemu in smotrnejšemu izvajanju osnovnih dejavnosti zavoda, in sicer tudi:  turizma  podjetništva,  izobraževanja, informiranja in svetovanja,  humanitarnih akcij in aktivnosti,  ustvarjalnega preživljanja prostega časa, zabave in sprostitve,  občinskega, medobčinskega in mednarodnega sodelovanja na različnih področjih,  organizira, pripravlja in izvaja kongrese, posvetovanja, predavanja, sejme, plese, proslave in druge prireditve komercialne narave,  organizira in izvaja razstavno-galerijsko dejavnost, gledališke, glasbene, kongresne, izobraževalne, sejemske, festivalske, športne, družabne in druge prireditve, organizira dejavnost propagande ter druge dejavnosti, ki ne sodijo v program javne službe,  oddaja v najem tehnično opremo in opravlja storitve za izvedbo vseh vrst prireditev,  trguje na drobno z umetniškimi izdelki, izdelki domače in umetne obrti, knjigami, nosilci zvoka in slike, turističnimi spominki in športnimi proizvodi ter organizira avkcije,  posreduje pri prodajah vstopnic za svoje prireditve in tudi prireditve drugih organizatorjev,  opravlja gostinsko dejavnost kot dopolnilno dejavnost osnovnim dejavnostim ob izpolnjevanju zakonskih pogojev za izvajanje. 2) Zavod je pooblaščen, da kot javno službo v javnem interesu izvaja vse naloge, ki pomenijo izvajanje nalog ustanovitelja na področju športa kot glavne dejavnosti zavoda, pa tudi turizma in podjetništva. 8. člen (klasifikacija dejavnosti) 1) Zavod opravlja dejavnosti v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti, ki so razvrščene v naslednje podrazrede SKD: Glavna dejavnost zavoda: 93.110 Obratovanje športnih objektov 68.320 Upravljanje z nepremičninami za plačilo po pogodbi 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije 93.110 Obratovanje športnih objektov 93.130 Obratovanje fitnes objektov 93.190 Druge športne dejavnosti 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas Ostale dejavnosti zavoda so: 18.120 Drugo tiskanje 46.180 Specializirano posredništvo pri prodaji drugih določenih izdelkov 46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov 47.790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom 47.810 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic 55.204 Planinski domovi in mladinska prenočišča 55.209 Druge nastanitve za krajši čas 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati 56.103 Slaščičarne in kavarne Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 56.104 Začasni gostinski obrati 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi 56.300 Strežba pijač 58.140 Izdajanje revij in druge periodike 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij 63.120 Obratovanje spletnih portalov 63.990 Drugo informiranje 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi 77.220 Dajanje videokaset in plošč v najem 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti 90.010 Umetniško uprizarjanje 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje 90.030 Umetniško ustvarjanje 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene 2) Zavod lahko tudi brez vpisa v sodni register opravlja druge dejavnosti, ki dopolnjujejo opravljanje registriranih dejavnosti in se običajno v manjšem obsegu opravljajo ob navedenih dejavnostih in lahko prispevajo k popolnejši in smotrnejši izrabi zmogljivosti, sredstev in znanj zavoda. 3) Zavod lahko na podlagi sklenjenih pogodb upravlja z objekti, ki so v lasti ustanovitelja. Skladno s predpisi in s soglasjem ustanovitelja lahko zavod dejavnost razširi ali spremeni. 9. člen (prostovoljci) Zavod bo v svoje delo vključeval tudi prostovoljce. Obseg in vsebino dela, ki ga bodo opravljali prostovoljci, določi direktor zavoda. IV. Organi zavoda in njihove naloge 10. člen (organi zavoda) Organi zavoda so:  svet zavoda,  direktor,  strokovni svet. 11. člen (svet zavoda) 1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ima 5 članov. Svet zavoda sestavljajo:  en (1) predstavnik delavcev zavoda,  trije (3) predstavniki ustanovitelja,  en (1) predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. 2) V svet zavoda enega predstavnika delavcev izvolijo delavci zavoda na neposrednih tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa statut zavoda. 3) Tri predstavnike ustanovitelja s področja dela zavoda (šport, turizem, podjetništvo), financ ali pravnih zadev imenuje ustanovitelj 4) Enega predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje župan občine na podlagi prejetih kandidatur, ki so jih na javni poziv vložila društva Stran 2153 in zveze društev ali druge organizacije, ki imajo sedež v Občini Ruše. 5) Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta. Člani sveta zavoda so lahko po preteku mandata ponovno izvoljeni oziroma imenovani. 6) Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja in tiste, ki so izvolili oziroma imenovali druge člane sveta zavoda, o poteku mandata članov sveta zavoda 90 dni pred potekom mandata. 7) Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s svojim poslovnikom, postopek in imenovanje oziroma izvolitev članov sveta zavoda se podrobneje uredi v Statutu zavoda. 12. člen (naloge sveta zavoda) Svet zavoda ima naslednje naloge:  nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,  spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,  sprejema statut zavoda s predhodnim soglasjem ustanovitelja, ter druga pravila in splošne akte zavoda,  predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,  ocenjuje delo direktorja,  sprejema strateški načrt zavoda po pridobitvi soglasja ustanovitelja,  sprejema letni program dela ter finančni in kadrovski načrt s soglasjem občinske uprave,  daje soglasje k aktu o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, ter k zavodski kolektivni pogodbi, če jo zavod ima, ter nadzira njihovo izvajanje,  daje soglasje k načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja ter nadzira njihovo izvajanje,  sprejema oz. potrjuje letno poročilo s soglasjem občinske uprave,  sprejema cenik storitev, ki jih zagotavlja zavod, razen cenikov, katere v skladu z veljavno zakonodajo sprejema drug organ,  daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi direktorja,  daje pobudo za razrešitev direktorja zavoda,  sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,  predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,  imenuje in razrešuje strokovni svet na podlagi javnega poziva,  odloča o namenu uporabe presežka prihodkov nad odhodki ob predhodnem soglasju ustanovitelja,  daje pobude v zvezi z delovanje zavoda,  daje predloge in mnenja o posameznih vprašanjih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem odlokom, statutom in drugimi pravili zavoda. 13. člen (direktor) 1) Dela in naloge poslovodnega organa opravlja direktor, ki ga imenuje in razrešuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa in po pridobitvi predhodnega mnenja sveta zavoda in strokovnega sveta. 2) Direktor predstavlja in zastopa zavod, organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda. 3) Za direktorja je lahko na podlagi javnega razpisa imenovana oseba, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo 2. bolonjske stopnje, poleg tega pa Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin izpolnjuje splošne pogoje in druge pogoje, določene v statutu zavoda. 14. člen (mandat direktorja) 1) Direktor sklene delovno razmerje za določen čas trajanja mandata s pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše predsednik sveta zavoda. 2) Mandat direktorja traja pet let in je lahko ponovno imenovan. Drugi pogoji se določijo s statutom zavoda. 15. člen (naloge direktorja) Direktor zavoda opravlja naslednje naloge:  organizira, načrtuje in vodi strokovno delo in poslovanje javnega zavoda,  pripravi statut in strateški načrt,  pripravi in predlaga letni program dela ter finančni in kadrovski načrt,  pripravi letno poročilo,  sprejema akt o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest po predhodnem soglasju sveta zavoda,  pripravi in sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja po predhodnem soglasju sveta zavoda,  sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda, za katere z zakonom ali drugim predpisom in akti zavoda ni določeno, da jih sprejema svet zavoda,  poroča ustanovitelju in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,  sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima, po predhodnem soglasju sveta zavoda,  izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,  izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda,  predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda,  opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi. 16. člen (strokovni svet) 1) Zavod ima strokovni svet, ki je posvetovalni organ in se sestaja po potrebi, ko je potrebno oblikovati strokovno mnenje ali podati rešitev v povezavi z delovnim področjem zavoda. 2) Strokovni svet ima naslednje naloge:  obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda,  določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda,  obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,  sodeluje pri pripravi strateškega načrta in programa dela zavoda,  daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi, če jo zavod ima,  daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,  opravlja druge naloge, določene z veljavnimi predpisi. 3) Strokovni svet ima pet članov. Člani strokovnega sveta so posamezniki, ki s svojimi strokovnimi izkušnjami s področja dela zavoda (šport, turizem, podjetništvo), financ ali pravnih zadev prispevajo k boljšemu delovanju zavoda. Stran 2154 4) Članstvo v svetu zavoda ni združljivo s članstvom v strokovnem svetu. 5) Podrobneje so postopek izbire in imenovanja članov določi v statutu zavoda, delovanje strokovnega sveta pa v poslovniku strokovnega sveta. 6) Strokovni svet imenuje in razrešuje svet zavoda na podlagi javnega poziva. Mandat članov strokovnega sveta traja 4 leta. V. Akti zavoda 17. člen (statut zavoda) Način dela, imenovanje oziroma izvolitev organov zavoda, njihove naloge in pristojnosti, način odločanja v organih zavoda ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanja zavoda, določa statut zavoda, ki ga sprejme svet zavoda s predhodnim soglasjem ustanovitelja. 18. člen (splošni akti) 1) Splošni akti zavoda so pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s katerimi se ureja način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, notranja organizacija in druga vprašanja, pomembna za delovanje zavoda. 2) Splošni akti morajo biti skladni z zakonom, drugimi predpisi in tem odlokom. Splošni akti začnejo veljati petnajsti dan po objavi na oglasni deski zavoda, razen če ni v aktu drugače določeno. VI. Pristojnosti in obveznosti ustanovitelja 19. člen (pristojnosti in obveznosti ustanovitelja) Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice obveznosti: in 1. Občinski svet  imenuje predstavnike ustanovitelja v svet zavoda,  daje predhodno soglasje k statutu zavoda,  sprejema akt o ustanovitvi, ter njegove spremembe in dopolnitve,  zagotavlja sredstva za delovanje zavoda,  daje predhodno soglasje k strateškemu načrtu zavoda,  spremlja skladnost uporabe sredstev, ki jih je občinski svet zagotovil in potrdil v občinskem proračunu, z nameni, za katere so bila sredstva zagotovljena,  odloča o statusnih spremembah zavoda,  daje soglasje k spremembi ali širitvi dejavnosti zavoda,  daje pobude svetu zavoda in direktorju,  imenuje in razrešuje direktorja,  odloča o pokrivanju morebitnega primanjkljaja zavoda,  daje soglasje k uporabi presežka prihodkov nad odhodki,  daje soglasje k zadolžitvi zavoda,  ima pravico izvajati nadzor nad zakonitostjo dela zavoda,  daje soglasje k odtujitvi premoženja,  nadzira gospodarjenje z nepremičninami, ki so zavodu dane v upravljanje,  sprejema odločitve o prenehanju zavoda,  izvaja druge naloge in obveznosti ustanovitelja v skladu z veljavnimi predpisi. Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 2. Župan  ugotavlja skladnost programov dela zavoda s plani oziroma programi občine,  daje soglasje k aktu o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest,  daje pobude svetu zavoda in direktorju,  daje soglasje k spremembam poslovnega naslova znotraj registriranega kraja sedeža javnega zavoda,  izvaja druge naloge in obveznosti ustanovitelja v skladu z veljavnimi predpisi. 3. Občinska uprava:  daje soglasje na sprejete finančne načrte in letne programe dela,  daje soglasje na sprejeta letna poročila,  zagotavlja pomoč pri strokovnih vprašanjih zavoda,  izvaja druge naloge in obveznosti ustanovitelja v skladu z veljavnimi predpisi. VII. Sredstva in premoženje za delo zavoda 20. člen (premoženje in sredstva ustanovitelja) 1) Sredstva, ki jih za delovanje zavoda zagotavlja ustanovitelj, so:  premično in nepremično premoženje ustanovitelja, dano v upravljanje zavodu,  sredstva, ki jih za delovanje zavoda zagotavlja ustanovitelj v proračunu. 2) Zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja in skladno z določili pogodbe o upravljanju. Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanovitelju. 3) Ustanovitelj in zavod skleneta letno pogodbo o zagotavljanju sredstev iz veljavnega proračuna, s katero določita medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti. 4) Zavod lahko sredstva, ki jih pridobi z oddajo nepremičnega premoženja ustanovitelja v najem, nameni le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je ustanovljen, in za investicije. 21. člen (upravljanje z nepremičninami drugih) Ob predhodnem soglasju ustanoviteljice lahko zavod pridobi v upravljanje tudi druge nepremičnine in opremo, ki je v lasti drugih pravnih ali fizičnih oseb. Pravice in obveznosti zavoda in lastnika nepremičnine in opreme, ki ni v lasti ustanoviteljice, se določijo s pogodbo. 22. člen (zadolževanje) Zavod se sme zadolževati le po pridobitvi predhodnega soglasja ustanovitelja. Za zadolževanje se štejejo tudi:  blagovni krediti ter nakupi blaga, pri katerih so dogovorjeni roki plačila daljši od zakonsko določenih,  leasing oziroma finančni najem,  dogovorjeni limiti na transakcijskem računu. 23. člen (drugi viri sredstev) Zavod pridobiva sredstva za svoje delo:  iz proračunskih sredstev ustanovitelja,  iz sredstev države in evropskih sredstev,  z opravljanjem registrirane lastne dejavnosti pod pogoji in na način, določen s predpisi,  z vstopninami na dogodke,  s prodajo blaga in storitev na trgu,  z najemninami oziroma uporabninami,    Stran 2155 s subvencijami in drugim sofinanciranjem, s sponzorstvom in donatorstvom, iz drugih virov, v skladu z zakonom. 24. člen (odgovornost za obveznosti zavoda) 1) Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. 2) Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidene v proračunu ustanovitelja za opravljanje dejavnosti zavoda. VIII. Razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda 25. člen (koriščenje presežka prihodkov in kritje primanjkljaja) 1) Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju svoje dejavnosti, sme zavod uporabiti za opravljanje in razvoj svojih dejavnosti, za katere je bil ustanovljen. 2) O namenu uporabe presežka prihodkov nad odhodki odloča svet zavoda na predlog direktorja ob predhodnem soglasju ustanovitelja. 3) O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaj, ki nastane pri izvajanju osnovnih dejavnosti zavoda, odloča ustanovitelj na predlog direktorja zavoda. 26. člen (obveščanje ustanovitelja) Zavod in svet zavoda sta dolžna ustanovitelju posredovati vse podatke o poslovanju in delovanju zavoda, ki jih zahteva ustanovitelj za izvrševanje funkcije ustanovitelja. IX. Prenehanje zavoda 27. člen (prenehanje zavoda) 1) Zavod preneha:  na podlagi odločitve ustanovitelja,  v drugih primerih, določenih z veljavnimi predpisi. 2) V primeru prenehanju zavoda se premoženje in sredstva zavoda, ki ostanejo, prenesejo v last ustanovitelja. X. Prehodne in končne določbe 28. člen (javnost dela) 1) Delo zavoda je javno. 2) Javnost dela zavoda se zagotavlja preko spletnih strani, spletnih družabnih omrežij, s poročili ustanovitelju, novinarskimi konferencami ter drugimi načini komuniciranja z javnostjo. 3) Javnost obvešča o delu zavoda direktor zavoda ali oseba, ki jo direktor za to pooblasti. 29. člen (nadzor) 1) Nadzor nad poslovanjem zavoda izvajajo:  ustanovitelj oz. v njegovem imenu občinska uprava, nadzorni odbor ali zunanji izvajalec,  Računsko sodišče RS in drugi organi nadzora. 2) Zavod mora redno in v skladu z veljavnimi predpisi izvajati tudi notranje revizije poslovanja. Predmet notranje revizije in izvajalca notranje revizije določi Št. 57/9.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin direktor v soglasju z občinskim oddelkom, pristojnim za finance. 30. člen (uveljavitev odloka) 1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 01.01.2022. 2) Statut zavoda in drugi splošni akti se morajo s tem odlokom uskladiti najkasneje do 31.12.2021. 3) Direktor zavoda mora najkasneje v roku 30 dni od sprejema tega odloka urediti vpis sprememb v sodnem registru, in sicer glede imena, sedeža in dejavnosti, ki jih opravlja javni zavod v skladu s tem odlokom. 31. člen (prenehanje veljavnosti dosedanjega akta) 1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Akt o ustanovitvi Javnega zavoda Center za mlade Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/13, 57/15, 54/20). 2) Z uveljavitvijo tega odloka se dosedanja organiziranost javnega zavoda spreminja v smislu določitve nove osnovne dejavnost zavoda – šport in dodatnih dejavnosti zavoda, kot jih določa ta odlok. Pravni naslednik področij oz. dejavnosti kulture in mladine postane Javni zavoda za dolgotrajno oskrbo Rast Ruše. 3) Obstoječi organi zavoda opravljajo svojo funkcijo do konca mandata. Številka: 014-0102/2021 Datum: Občina Ruše Urška Repolusk, županja OBČINA ŠENČUR 1083. Sklep o cenah odstranitve vozil z območja Občine Šenčur in hrambe teh vozil Na podlagi 2. odstavka 21. člena Pravilnika o odstranitvi, hrambi, izdaji, prodaji ali razgradnji vozil (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/21) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 23. redni seji, dne 20.10.2021, sprejel naslednji SKLEP O CENAH ODSTRANITVE VOZIL Z OBMOČJA OBČINE ŠENČUR IN HRAMBE TEH VOZIL 1. S tem sklepom se določijo cene za odstranitev nepravilno parkiranih, pokvarjenih, poškodovanih, izločenih ali zapuščenih vozil z območja Občine Šenčur, ki jih odstrani izvajalec oziroma njegov pogodbenik in za hrambo teh vozil. Cene se določijo v naslednji višini: Storitev Odstranitev vozila Začetek odstranitve vozila Hramba registriranega vozila na dan (do 24 ur brezplačno) Hramba zapuščenega vozila na dan Cena* 90,00 45,00 10,00 5,00 *Vse cene so izražene v EUR in vsebujejo DDV, na podlagi Pravilnika o odstranitvi, hrambi, izdaji, prodaji ali razgradnji vozil (Uradno glasilo slovenskih občin, Stran 2156 št. 54/21) 2. Navedene cene veljajo za odstranitev vseh vozil, razen za odvoz večjih vozil (tovorna vozila, avtobusi, bivalna vozila, večji kombiji ipd.). Cena za odvoz večjih vozil se zaračuna storilcu prekrška po dejanskih stroških izvajalca tovrstnih odvozov vozil. 3. Nadzorni organ odreja odstranitev vozil ob delavnikih od 7. do 19. ure. Med delavniki se lahko odredi odstranitev vozila tudi izven časa iz prejšnjega stavka. Odstranitev vozil se odreja tudi v nočnem času, v sobotah, nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, vendar v tem primeru zavezanec plača 30 odstotkov več, kot je določeno v ceniku. 4. Za vse postopke v zvezi z odstranitvijo, hrambo in vrnitvijo vozila se uporabljajo določila Odloka o ureditvi in pravilih cestnega prometa v Občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/13 in 29/21) in Pravilnika o odstranitvi, hrambi, izdaji in razgradnji ali uničenju vozil (Uradno glasilo slovenskih občine, št. 54/21). 5. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 370-1/2021-4 Datum: 08.11.2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan Št. 57/9.11.2021 1074. 1075. 1076. 1077. 1078. 1079. 1080. 1081. 1082. 1083. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA CIRKULANE Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju od 2021 do 2022 Stran 2136 OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM Odlok o spremembah Odloka o proračunu občine Črna na Koroškem za leto 2021 – rebalans Odlok o taksi za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Črna na Koroškem Stran 2138 OBČINA PESNICA Letni program kulture v Občini Pesnica za leti 2021 in 2022 Lokalni program kulture Občine Pesnica za obdobje 2021 – 2024 Sklep o sprejemu Elaborata o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Pesnica za leto 2021 Stran 2141 OBČINA RUŠE Odlok o spremembi odloka o proračunu Občin Ruše za leto 2021 - 2 Odlok o poimenovanju galerij po častnem občanu Miroslavu Vovšku Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Športni park Ruše Stran 2149 OBČINA ŠENČUR Sklep o cenah odstranitve vozil z območja Občine Šenčur in hrambe teh vozil Stran 2156 2140 2142 2148 2151 2151 Stran 2157