LISTEK Iz uiliiiisa il Rijavčev koncert. ,V kraljestvu pa 1 č k o v". Bil sem še pod vtiskom izbornega Vuškovičevega koncerta, ko so letaki vabili na glasbeni večer v gledišče poslušat — R ijavca. Kar naenkrat im.amo toliko koncertnih priredb na kupu, kar je sicer v veliko veselje vsem, ki hrepene po umetniških vžitkib, našernu občinstvu pa v neopravičeno zabavljanje. Pa o tem »občinstvu", ki ga menda do sodnjega dne ne bo -pogrui.tati", pozneje kedaj več. Mladi koncertni in operni pevec - tenorist, član hrvatskega gledišča v Zagrebu se je povabilu vodstva glasbenih večerov v deželnem gledišču radevolje odzval iri je prišel pokazat, koliko je napredoval tekom zadnjih let, odkar ga nismo slišali. Pred kakimi štirimi leti sta priredila v Mestnem domu Rija\_«<: in pianist Ravnik koncert, o katerem sem prav na tem mestu poročal. Prorokoval sem takrat R i j a v c u lepo bodočnost in danes vidim, da se nisem motil. Njegov glas, predvsem liričnega timbra se je do danes sijajno razvil, je prijetno doneč in v vseh registrih uglajen. Do Rijavčevega uinetniškega prednašanja in izražanja pripomoreta dobra deklamacija in predvsem pa pevčeva muzikalna izcbraženost, ki jo pri naših pevcih čutimo redkejše. Rijavec je poklican interpret modernega slovenskega samospeva, posebno nežno občutenih Lajovčevih pesmih, ki stavijo pevcu težke zahteve. Tega skladatelja »Serenada" je brezdvoma najdražji biser vse naše tozadevne literature. Ta invencija, ta rnelodika in harmonika! Nedosežno krasna skladba, ki so jo peli že skoro vsi slovenski solisti moškega in ženskega spoia, toda tako kot R i j a v e c je ni še nihče podal. Zapel jo je z neodoljivim čarom, zadel mehko ubranost in pcdoknično lazpoloženje. Pesemca je glpbobo segla v srce! — Svojo rutino je dokazal R i j a v e c tudi v istega skladatelja »Pesmi starca", veiidar je napravila ta skladba name v baritonski priredbi, pela pred par leti po Vuškoviču primerno večji vtisk. Na vzporedu sta bila dalje dva samospeva iz novejše hrvatske glasbene literature, Baranovičev .Nokturno" in Sacli- sova »V vrtu", obe skladbi skritih lepot, ki nam jih je pokazal Rijavec. Poudariti moram, da je med vsemi letošnjimi solisti, ki so nastopali na koncertih edini Rijavcc segel v Z3kladnico naše in hrvatske samospevske literature, kar mu je le v čast! Večji del občinstva je začel uživati še le pri opernih arijah, ki jih ]e mojstersko odpel Rijavec in moral še eno na koncu dod^ti. Na klavirju ga je Iepo, mestoma pred iskretno spremljal znani zagrebški pianist S i m o n, ki je tudi sam v začetku s tremo, pozneje z večjo korajžo igral Chopinovo BBalado" in Rubinsteinov »Capriccio". Eno točko vzporeda je izpolnil moški zbor s tremi skladbami. Adamičeva nFranica" je po svoji vsebšni sedatijemu času p.irneren, svojčas od Glasbene Matice s častno nagrado odlikovan zbor, ki kaže vse vrline Adamičeve muze. Meiodijozen je, na nekaterih mestih nekoliko kočljiv za izvajanje. Odpeli so ga lepp, ponekod dinamično fino prednašano. Živo odpeti zadnji del je zakril srednji del, v katerem j. zbor nekoliko padel. Klici nOj dobro jutro mamica" s falzeti so bili imenitni I Oskar Devov zbor nŠe ena" diha liumor. Zupančičev poredni tekst je preokoren za moške glssove, prednašanje humorja in nagajivosti polne skladbe trd oreh. Občutili so to gotovo pevci sami. Prav čedno, mestoma izvrstno se je zboru posrečila BUtopljenka" eden prvih popularnejših českih zbor, ki znakov starejše dobe ne zakriva, pa je krasen po vsebini in efekten po Kfižkovskega uglasbitvi. Zakaj v gledišču zbor dobro ne doni, je meni uganka. Mogoče se glasovi razgube med kulise, morda je bil zbor preveč narazen postavljen, morda preveč proč od rampe. Zbor štirinajstih p r i z n a n i h pevcev bi moral doneti vse drugače! Sicer pa moje priznanje za vestnost in trud zboru, kot pevovodji g. P a h o r j u ! Sedaj ne slišimo nobenega zbora, bodimo veseli, da imamo nekaj! Zato me je nemilo dirnilo, ko sem bral v BSlov. Narodu" tem o nastopu poročilo, ki pravi, Bda je nastop bornega moškega zbora pokvaril lep utis Rijavčevega koncerta". Najmilejše rečeno, g r d o je tako bogatelizirati pojave za vzpostavitev rednega koncertnega delovanja manjših zborov. Le razdirajte še to, kar imamo. Ko zopet nič ne bomo imeli, boste pa zabavljali! — V kraljestvu palčkov. Prijetno so nas presenetili s svojim gostovanjem ljubki otroci Ciril Metodovih šol iz Trsta. V ponedeljek in torek zvečer so igrali v gledišču trodejanko bajko -V kraljevstvu palčkov" iz peresa mladinskega pisatelja Josipa R i b i č i č a. Kratka vsebina igrice bi bila ta-le: Kralja palčkov mori grozen dolgčas in je slabe volje. Ne morejo ga potolažiti darovi palčkov, niti goba, niti kobilica. Sele ko mu pripeljejo, deklico, ki se je bila zgubila v gozdu, ga žalost rnine. Ždi jo kronati za kraljico, toda Anica želi le nazaj k svoji mamici. Kralj in palčki ne vedo, kaj je mamica in kralj pošlje svoje podložnike po svetu iskat kaj je ljudem najdražjega. Eden prinese zlato, drugi lavorjev venec, tretji mačko. Anici pa niamice vendar ne pripeljejo. Pred kronanjem Anice za kraljico palčkov uspavajo vile straže ter odvedejo deklico k njeni mamici, v posteljico pa polože punčiko igračo. Ko se kralj in palčki zbude, ne morejo v svojo največjo žalost Anice zbuditi, in mislijo, da je umrla. Punčko pokopljejo. Pisatelj je delo jako spretno zamislil. Ideja: mati je zaklad, sreča in ljubezen. Otroška duša vzkipi, ko zasliši ime mati, ker čuti, da je to najdragocenejši zaklad na svetu. Srečen kdor ima mater, ker najlepša ljubezen je materino. Neprave pojme o njej je pisatelj naslikal s sarkazmom, da tem lepše odseva hrepenenje Anice po zlati mamici. Igra je pisana v lepem jeziku in jo bodo mladinski odri gotovo radi uprizarjali. Pevske in glasbene točke je napisal Ivan Grbec. Skromna in priprosta glasba je to, brez posebnih novih domislekov, brez hudega razmaha. Manj dolgočasna, bolj ljubeznjiva in prisrčna bi morala biti. Adamič bi jo bil pogodil vse drugače! O uprizoritvi moram izreči skoro le h v a 1 o. Otroke tako imenitno priučiti nastopa na odru, dobrega metnorirania vlog, plesov, pomem tnnogo. Vloge kralja, prve vile, kraljevih svetovalcev so bile v rokah res nadarjenih otrok. Paljček - norček ima igralski talent. Da bi ne bil zbor včasih ušel iz tira in bi bil orkester za spoznenje boljši, (da so ljudi ušesa bolela pa ni bila krivda g. dirigenta), bi lahko rekel: izvrstna predstava! Vsa čast aranžerjenii ki se niso strašili truda! Učiteljstvo C i ril- Metodovih šol lahko gre s ponosom na svoj e d e 1 o ! Uspeh predstav ob nabito polnem gledišču velikanski! ZorkoPrelovec. Poročilo o Kocianovem koncertu priobčimo prihodnjič.