NEKDO:
Rožančev Miljancek.
¦11. že iveste, diragii oftnioici, ida inas je Miltiamček za ¦vedin.o zapustM ? — Tako iz-nenadia (ie «dše<l, da se miti posfav-iti nisimo ut&Rnilk V sredo pred Vseimj sivelti lie ibiil še v šoJi, v panedeldefc inato «a je že kiriila čnna zeimMica. Davlica «ia je vzela.
Šktodia, da ®a mistie ivisi poizoaM. Mitljaiaoek ije biil viril deeto. Daleč oikirogr mu ni biio para: veltiik, 'miočan, mdteč šn bei ije bšil, da ga ac ;bib veselie gilediati. Lase ie limeil igjaste iin koidiraste, raimiefne kekor zliato. Iz ¦mjaffoviih simiiih oči &ta 'odisevaJii veisdie in onilaidiast. Nad vse rad «e oe iigjral ivioiake. Imiel ']e iminoigoi, iminioiffO' ileiplh iigirač, kakor puško, siablijo, tnoimbo, čaiko, velilkiesra ikoinja^ toipove, velik papimnast gratd m cello arm&do svkvootiih vioifafcav. K'er je zraal /vse Jetpo hraniti iin va-rovatii, sta miu iveilitoo doinašaila sv. Mifktovž in Jeizaiišček. Pa tudi sitarai im strioek so mm naidii ikati 'kiuip.iili.
Da ste ga videli, ikabo je ikiorakial tanoK sivoiiiih vojatooiv! Iin kiako1 po-OTmmo [jiim; »je TOveiljevail! Vfedno je ipravil, /dia iptoistame oastmalk. Po cesitii je hodil kDrakoima, tot hoditio prajvi .vpjalkii, ta todar je mosil čaiko, jim ie budi salutiirall.                                     • ' :. ¦; '                          -.-•«. -^^.^^Msc-f^.r- •
In .priden uoemee ge b'A MŠjaaiioelk. Ofefeikoivail je ipTivi razxed vadnice v LljuibJjandL Cepraiv se je irald igral, nnu ije bMo učeinae venidar ipnva skrb. Prišediši iiz šctle <čawov, de tekioj spiisail nataffo, nato .fe -pa /vzel kinijiigo v ¦roke. Ljubil ja siviotieigia gjoisip. učitieilia to svoSe souoeince'! ta vsi so raiu rrai-čaili raivnoitalko toplio mdiaffOivo naktoniiancst.
Tuidii je zinal Milfeinčelk orarv kpo peti. Kamiaj se je ztbiidil, je zapel iiz vseu?a grila lep^o pesemoo o ptičici, eaiaikiO' o škiniamSku, ki ¦žmscc&et na-z,namaa dan>. PoroaRate imu ie v nieK-oivio veilikio ivieiselie kiodroilaisa sestrica Maitdicsa. To rje failio šeie 'veseliia, fco' ije sediel oče h kilaviiirfu! Prepeivanja in iradainja ni bito ne k€inioa ne kTiaja. Čai&ih je vzel MMijastičak tudi očetove gosiii v ;rolke iiin fektušal sPTelmlliiati isvioiie pesamce. — Laihko si .misilite, kaiko je doma vse /puato in .praOTo, cidlkiair .gia ni.
Sivoje išcteke isitiviairi je imel iv nailepišeim iredu. Nikidiair mu nii biito tireba iiskaiti s.vmomiikia, 'kmiiisre ali aviezika. Vise \ie kmell teipo aloiženo v majhmbitniku. V naeKovMi 'Zivezkih ini Milti «neig:a maldeža, oosamiieizaii© orke stoije tako za-piareriioima v vrsti, ikakor ntfeKiOivi iviojaiki n:a ivežbaiMšču. V šali so1 piišli šelle do črke »la«, /a Miljančelk isie iie že zinial poidipfeaitl s potafim iTnianom.. Črka »m1« (je (bila ¦ziadimia, ki 90 ite napisal v isviojeinr aniliadierri1 živdtretniju. Naiptisainia je takio ileipo iin ipriaiviilino, ikialkiar ibi liioiteila ffoivoiriitd o Miljaničkoivi Bnainlljivosti. In koliko igremikMi sofe }e že izipilaikala snjeigjoiva žalostaia maimica, gfedaiioča oni ziadmli »M«, iki ije z ¦miiira prildmi MMjainčdk svoje učenge aa wdsno zakiliiučil.                      •                                                                            ..-l^....-.
V cvetoči Tržašk-J otooilicii je piriišel >na svet. KalkO' 'jaik-o smio ibili veseli nijegoveffa iprihada! Šast pomlladi je šele1 videl, a sadima — «j, ¦žatoist, imu siplje ovetja nia prierani girdb ...
76
Nfie&avi iprijjiatdlji pa še ivddimo rae ¦vemialmiejo, d'a je aiels (uiminl; never-jetno — ikalkor ihi slta'šali bajnio pripioivesit — stnmijoi za aiijlim. Z[jutrai in zvečer se ipioiffoiviainiatjo tako 'leipo o injeim. A iniiegia sni! —