GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Kapelan Zorc na Sinaju:
Srečanje v Parizu
»Krogle so sikale okoli nas!«
■»NA TEBE STRELJAJO, TI PA NE SMES ODGOVARJATI NA OGENJ!« — PRELUKNJANA VOZILA IN CISTERNE — SREČANJE Z NAŠIMI ROJAKI, KI SLUZIJO V IZRAELSKI VOJSKI
Dogodki na Bližnjem in Srednjem vzhodu so še vedno v središču pozornosti svetovne javnosti. V tistih usodnih in dramatičnih dnevih vojne smo Jugoslovani še posebej zaskrbljeno spremljali razvoj dogodkov, in to tudi zaradi nevarnega in težavnega položaja, v katerem se je znašel del odreda JLA na Sinaju. O tem govori kapetan MILOVAN ZORC, ki je bil kot oficir za zvezo pri našem odredu v središču teh dogajanj. Naj še omenimo, da stanuje tovariš Zorc v Mostah.
Ko sva v njegovem novem in moderno opremljenem stanovanju ob obvezni skodelici črne kave živahno kramljala, je bil videti precej utrujen od
dolge vožnje v domovino in prečutih noči na Sinaju. Zagorel obraz je pričal, da je bil obilo izpostavljen žgočim žarkom pustinjskega sonca.
»Začelo se je nekako ob 7. uri zjutraj 5. junija,« je skušal nekako urediti obilico dramatičnih doživetij, ki jim je bil priča. »Opazili smo izraelska letala, ki so v nizkem letu preletavala nad našimi glavami. Bližnje mestece Rafah so letala obstreljevala s strojnicami in raketnimi izstrelki. Tu in tam so se vmes oglašali egipčanski protiletalski topovi. Povsod okoli nas je bobnelo in treskalo, vsa bližnja mesta pa so bila že zavita v gost dim in ogenj. Na zemljo so padali drobci izstrelkov, ki smo jih še vroče pobirali s tal. Istočasno se je nad nami odvijala kratkotrajna zračna bitka.«
(Nadaljevanje na 5. str.)
Zbori volivcev
Vprašanja in
VOLILNA ENOTA 6/2 TEOL-OLJARNA
VpraSanje:
Pereče je vpraSanje garaž. Ako občina ne more določiti lokacije, naj sporoči, kje bi jo lahko dobili, saj lokacija v naselju Vod-mnt komaj zadošča za stanovalce oziroma za interesente tega območja.
Občina naj bi odgovarjala na pisma, ki jih pošiljajo posamezni interesenti glede garaž, ne pa, da vstrajno molči.
Odgovor:
Problem garaž je možno reševati na en sam način, in to v kocentriranih oblikah garažiranja. V ta namen je izdelana lokacijska dokumentacija za garažne hiše
Občinska skupščina Mostc-Polje je na seji 8. 6. 1967 sprejela sklep o izdelavi srednjeročnega programa razvoja občine za obdobje 1968—1970. Po tem sklepu naj bi strokovne službe pri občinski skupščini izdelale do septembra osnutek programa, ki bi bil potem dan v javno razpravo, v novembru bi ga pa končno sprejela tudi oličinska skupščina. Naj mimogrede omenimo samo nekatera bistvena izhodišča, predvidena v programu. Vsebina prvega bi sc nanašala na splošne druž-benopolitične in ekonomske pogoje in cilje razvoja naše komune, drugi del pa naj bi vseboval program razvoja in kot tak pomenil njegov osrednji del. V njem bj bil nakazan razvoj gopodarstva v občini in
odgovori
ob Kajuhovi cesti in izdelan center soseske Kodeljevo — Na peči, kjer je predvidena garažna hiša.
Ob Izdelavi zazidalnega načrta soseske MS 1	— Moste bomo
predvideli predele za možne lokacije garažiranja.
Zazidalni načrt je v izdelavi in bo Izdelan predvidoma do julija letos.
Vodja odseka za gradbene zadeve Marjan Moškrič
VOLILNA ENOTA 29 SOLA SOSTRO
Vprašanje:
Komisija za letovanje otrok pri svetu za socialno varstvo je poslala šoli lestvico, po kateri naj prispevajo starši za letovanje. Le-
sicer kakovostno, količinsko in časovno. Tretji del naj bi ugotavljal materialne osnove oziroma finančne možnosti in zmogljivosti pri uresničevanju programa. Tu bo treba skrbno preučiti gibanje sredstev iz naslednjih virov:	dohodek in
skladi podjetij, proračun občine, družbeni skladi pri občinski skupščini, družbeni skladi (medobčinski in republiški) ter stanje bančnih sredstev.
Kot zadnji del programa so v tezah predvidene naloge družbenih organov in delovnih organizacij. Vsi ti dejavniki naj bi pri uresničevanju vsega tega sprejemali tudi splošne akte in sklepe, s katerimi bi zagotovili razvode težnje in cilje programa.
stviea je zelo visoka in prepričani smo, da bo zmoglo le malo staršev poslati svoje otroke v kolonijo. Predlagamo, da bi v proračunu predvideli več sredstev za letovanje otrok.
Odgovor:
Komisija za letovanje otrok pri svetu za soc. varstvo je na svoji seji dne 1. III. 1967 določila spodaj navedeno progresivno plačilno lestvico:
(Nadaljevanje na 3. strani)
IH
VSEBINA:
•	vesti iz obC. skup-SCine 2. STR.
•	ZBORI VOLIVCEV 3. STR.
•	LIKOVNO ESTETIKO V PROIZVODNJO 4. STR.
•	KAPETAN ZORC NA SINAJU 5. STR.
•	TEOL — VULON 6. STR.
•	ALKOHOLIZEM 2. STR.
•	INTERVJU Z ALEKSANDROM VALIČEM 4—5 STR.
•	POMISLI — UGANI 7. STR.
•	Športni dogodki 8.
STR.
Teze za pripravo srednjeročnega programa razvoja občine Moste-Polje
Španka Marija Jurca pozdravlja Meščane
Čeprav je minilo skoraj 14 let, odkar je Marija Jurca s hčerko Viko zapustila Jugoslavijo, se je Moščani iz Novega Vodmata še dobro spominjajo. Mnogi jo poznajo pod imenom Španka — in to Marija tudi je. Ko sta leta 1953 zapustili Jugoslavijo, da bi se vrnili v Španijo, je bila Vika stara že 16 let in tudi ona se je poslovila od številnih prijateljev in znancev iz Most.
Zdaj živita v Parizu. Še preden sem našel ulico in hišo v kateri stanujeta, sem ju slučajno srečal v St. Gervaisu, prav ko sta se odpravljali na nedeljsko »fiesto«. Marijo sem takoj spoznal. Pravzaprav se ni dosti spremenila, še vedno je tako živa, zgovorna in temperamentna, kot je bila nekdaj. Tudi po slovensko govori za silo; Vika pa je odraslo in resno dekle.
Srečanja smo bili vsi zelo veseli. Povabili sta me domov, prav-
zaprav v hotel, kjer imata že vrsto let najeto sobico. Četudi ne bi vedel, kdo stanuje v tej sobi, bi lahko uganil, da v njej prebivajo naši ljudje. Na stenah in palicah je polno naših spominčkov, od ribniškega šopka iz suhe robe, prek keramike, do knjig in časopisov. Vika je na to ponosna in mi je pokazala tudi zbirko slovenskih pisateljev, album s slikami sošolcev iz Most in druge spomine.
(Nadalj. na 6. str.)
Namesto staje frizerski salon
V aprilu je bil na Zaloški cesti 99 odprt nov frizerski salon.
Lastnica lokala Nada Stražar je v razgovoru z našim sodelavcem povedala naslednje:
»Nekoč je bila na tem mestu staja za živino, ki so jo imeli moji starši. Že od nekdaj sem si na tihem želela imeti svoj salon. Ta želja se mi je naposled uresničila.«
Lokal je znotraj zelo lepo urejen in opremljen s sodob-
nimi pripomočki. Tudi cene so dokaj ugodne, saj stane pranje glave z vodno ondulacijo 700 starih dinarjev, trajna z uporabo laka, kreme in drugih preparatov, ki sodijo k pričeski, pa 2.200 S dinarjev. Ker je lokal na prometni točki in ker se bo stanovanjska soseska v tem okolju širila, se mu obeta dober promet.
Želeti je, da bi v Mostah odprli še več podobnih obrt-nih-uslužnostnih lokalov, ker le-teh primanjkuje.
Program dela občinske konference SZDL
Na podlagi referata in razprave na prvi konferenci SZDL je izvršni odbor sprejel naslednji program dela:
— Izvršni odbor občinske konference SZDL bo pri svojem na daljnjem delu upošteval dosedanje izkušnje in oblike delovanja ter jih dopolnjeval tako, da bodo zagotovile vlogo socialistične zveze predvsčm na področju samouprave, javnosti dela in informiranosti občanov. Upošteval bo priporočila 1. občinske konference, sklepe 1. konference SZDL Slovenije in se trudil, da jih učinkovito izpolni.
— Upoštevanje mnenja čim-širšega kroga članov je temeljna naloga izvršnega odbora in konference SZDL. Za to bo izvršni odbor pravočasno organiziral javne razprave o vseh pomembnejših zadevah, predlogih in problemih, ki se bodo pojavljali. Stremel bo za vsestransko izmenjavo mnenj, za demokratično sprejemanje predlogov, stališč in sklepov.
—■ Ugotovljeno je bilo, da imajo organizacije SZDL še vedno premalo neposrednih stikov s članstvom. Aktivnega delovanja si ne moremo predstavljati brez neposrednega vpliva članov na različna stališča vodstev posameznih organizacij, ki nakazujejo alternative, zbirajo predloge in mnenja za uresničevanje nalog in reševanje problemov.
Ker so zbori volivcev bili in ostanejo izvirni mehanizem samoupravljanja, kjer sodeluje širok krog občanov, moramo v bodoče posvetiti utrditvi in nadaljnjemu razvijanju zborov volivcev vso pozornost in se lotiti odpravljanja dosedanjih pomanjkljivosti. Izvršni odbor bo zato organiziral posebno posvetovanje s krajevnimi organizacijami SZDL in KS ter odborniki. Na posvetu naj bi se dogovorili za uvedbo novih oblik dela pri utrditvi zborov volivcev.
— Izvršni odbor oz. ustrezna
komisija bo organizirala s krajevnimi organizacijami SZDL posvetovanje oz. seminar, na katerem bi obravnavali nove organizacijske oblike dela, ki naj prispevajo k organizacijski in kadrovski utrditvi KO SZDL.
— Ustrezna komisija pri občinskem odboru SZDL bo organizirala s* sveti KS posvetovanje o utrditvi samouprave v KS. To naj bi v praksi prispevalo k večji informiranosti občanov, vlogi in delovanju krajevnih svetov ter hitrejšemu formiranju in oblikovanju dela v komisijah pri reševanju komunalnih, socialnih, stanovanjskih, kulturnih, vzgojno-varstvenih in drugih vprašanjih.
— Volilna komisija pri izvršnem odboru naj na podlagi pri pomb ob izvršenih zadnjih skupščinskih volitvah in izdelane analize pripravi predlog sprememb in dopolnitev volilnega sistema.
— Vključevanje mladine v družbenopolitično življenje bi pripomoglo k hitrejšemu reševanju mladinskih problemov. Ugotavljamo, da bi s povečano aktivnostjo družbenih in družbenopolitičnih organizacij ter drugih inštitucij, ki so odgovorne za vzgojo mladine, dosegli večjo aktivnost mladine tako na področju interesnih dejavnosti kot v družbenopolitičnem delu.
Da bi odgovorno nalogo reševali enotno, bo izvršni odbor SZDL imenoval posebno komisijo, ki bo skupno z drugimi organizacijami, zavodi in društvi skrbela za organizirano in programirano reševanje problemov, ki nastajajo in so ovira pri vključevanju mladine v družbenopolitično življenje.
— Izvršni odbor SZDL se bo zavzemal, da bodo stiki in sodelovanje med republiškimi in zveznimi poslanci ter volivci v bodoče tesnejši, kar bo prispevalo k večji informiranosti, izmenjavi mnenj in povečanemu sodelovanju med volivci in poslanci.
Prav tako je nujno povečati sodelovanje med odborniki, KO
SZDL in volivci, kar bo prispevalo k skladnejšemu reševanju vprašanj, ki se pojavljajo na posameznih področjih.
— Da bi povečali aktivnost žena v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, je pri izvršnem odboru SZDL ustanoviti komisijo za družbeno aktivnost žena, ki naj ob proučevanju in uvedbi novih oblik poveča njih aktivnost.
—■ Občinska konferenca SZDL bo v dogovoru z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi delovnih organizacij in občinske skupščine sklicala splošni zbor občinske skupščine, na katerem bi obravnavali stanje in se dogovorili o smernicah nadaljnjega razvoja družbenega standarda v občini.
—- Da bi se v bodoče sklad-neje lotevali organizacije in izvedbe pomembnejših prireditev in proslav v občini, naj se ustanovi ustrezna komisija, ki bo skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino pripravila in uskladila programe vseh pomembnih prireditev in proslav.
— Izvršni odbor SZDL se bo še nadalje zavzemal za povečano informiranost občanov. Pri tem se bo posluževal svojega glasila NsK in drugih informativnih sredstev, tako da bodo občani še hitreje in popolneje obveščeni o delovanju samoupravnih organov v krajevnih in delovnih organizacijah ter občinski skupščini.
Za uresničevanje tega programa naj se pri izvršnem odboru SZDL formirajo naslednje komisije:
1.	volilna komisija,
2.	organizacijsko-kadrovska komisija,
3.	komisija za vključevanje mladine v družbenopolitične organizacije,
4.	komisija za razvijanje družbenega upravljanja,
5.	komisija za družbeno aktivnost žena,
6.	koordinacijski odbor za proslave in prireditve.
Alkoholizem-družbeno zlo
Na seji občinske skupščine Moste-Polje je bil govor tudi o vplivu alkohola na vse zvrsti kriminalnih dejanj. O tem problemu je govoril tudi predstojnik za sodno medicino prof. dr. Janez Milčinski. Treba bo iskati vzroke, ki silijo ljudi v alkohol, se spoprijemati s tradicijo in stališči, ki so globoko zasidirani v naši družbi. Ta boj bo bržkone dolgotrajen in presega zmožnosti sedanje generacije. Sedaj gre predvsem za to, da skušamo mladi rod odvrniti od pretiranega uživanja alkoholnih pijač. Pri nas v Sloveniji smo med prvimi v Evropi po številu samomorov in med njimi je veliko število alkoholikov. Prav tako smo med prvimi v Evropi po potrošnji alkoholnih pijač; 3 do 4 % odiraslih moških je alkoholikov, ki so potrebni zdravljenja.
Tovariš Milčinski je z ironijo pripomnil:
»Služba, ki se ukvarja s preskrbo z alkoholom, je tako dobro organizirana, da se lahko primerja samo z gasilsko ali z reševalno službo.« Ce bi ponoči nekdo vprašal, kje bi lahko kupil kg kruha ali liter mleka, bi nr.ti rekli, da je nor. Toda to ni problem pri nabavi alkoholnih pijač. Se celo iz Španije jih uvažamo, da jih ne bi zmanjkalo. Alkoholne pijače so še vedno razmeroma poceni. Cena žganja se je močno približala ceni vina. Medtem ko se cene življenjsko važnim artiklom neprestano zvišujejo, ostanejo cene alkoholnih pijač v glavnem iste. Drugod po svetu npr. v Ame-
rih je izrecno prepovedano točenje alkoholnih pijač. Posebne omejitve glede tega veljajo za mladino. Ni redek lokal, kjer na vhodu piše. »Če nimate 20 let, ne vstopajte, ker ne boste ničesar dobili.«
Zato bi morala tudi pri nas poseči vmes država in s svojimi izvršnimi funkcijami energično ukrepati.
Zanimivo je, da je o tem žgočem problemu razpravljalo kar 14 odbornikov. Kaj takega se v skupščini že dolgo ni zgodilo. Svet za notranje zadeve pri občinski skupščini bo na podlagi razprave in priporočil izdelal konkretne sklepe za
omejtev točenja alkoholnih pijač pred 8. in po 22. uri kakor tudi omejitve, kj bodo posebej veljale za mladoletnike. Treba se bo lotiti načrtnega in kompleksnega reševanja tega problema. Razprava se je sukala še okoli prostitucije in ostalih deliktov. Neki odbornik je menil, da bi morala šola več storiti pri moralni in etični vzgoji učencev. Drugi je govoril o prepovedi nošenja športnih pušk, s katerimi se dela velika škoda. Pravico do uporabe le-teh naj bi imela zgolj lovska društva in strelske družine, ki pa bi morale strogo nadzorovati uporabo pušk.
Družbenopolitične organizacije in Skupščina občine Ljubljana
Moste-Polje
čestitajo vsem občanom in delovnim organizacijam ob Lnevu borca in občinskem prazniku
Zborovanje v občini Moste-Polje o položaju na Bližnjem in Srednjem vzhodu
V torek 13. VI. 1967 je bilo v sejni dvorani občinske skupščine predavanje za politični aktiv iz cele občine o položaju na Bližnjem in Srednjem vzhodu in stališče vlade SFRJ do tega vprašanja. Uvodne misli je podal član CK ZKS in republiški poslanec Janez HOČEVAR.
Tovariš Hočevar je obširno govoril o vzrokih, ki so privedli do zaosritve v tem delu sveta ter o razlogih, ki silijo ameriške imperialistične kroge, da so začeli tukaj z akcijo. Nadalje je podrobno analiziral smisel in cilje ameriške strategije do atlantskega pakta in še posebej do njegovega južnega krila. Dotaknil se je tudi vojaškega udara v Grčiji in vloge, ki jo ima zadnja čase Italija v atlantskem paktu. Med drugim je omenil moskovski sestanek socialističnih držav in prizadevanja le-teh za realistično in pravično rešitev problema odnosov med Izraelci in arabskimi narodi. Na koncu je Janez Hočevar odgovarjal na številna vprašanja prisotnih.
Enako zborovanje je bilo 20. VI. v novi osnovni šoli v Polju za občane' širšega območja Polja, 27. VI. pa tudi v Novih Jaršah in na Kodeljevem.
Udeleženci zborovanja v Mostah so pozorno spremljali predavanje Janeza Hočevarja o položaju na Bližnjem in Srednjem vzhodu
KRATKE VESTI IZ OBC. SKUPŠČINE
V informaciji o upravljanju s stanovanjskimi hišami, stanovanj.! in poslovnimi, prostori, ki je bila podana na zadnji seji občinske skupščine Mo-ste-Polje, je ugotovljeno, da je skupna površina stanovanjskega fonda v upravljanju stanovanjskega podjetja Moste-Polje 109. 614 m2. V informaciji je podrobno navedeno delo in poslovanje stanovanjskega podjetja v letu 1966. Zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da ima od 273 stanovanjskih hiš le 122 svoje hišne svete.
Na isti seji skupščine so odborniki obravnavali tudi problematiko gradnje novih stanovanj. V orientacijskem programu graditve stanovanj na območju mestnega in obmestnega predela občine je do leta 1970 predvidena izgradnja naslednjega števila stanovanj: v stanovanjski soseski S-l-Mo-ste 672 in še 73 stanovanj v stolpnici v Društveni ulici, ki bodo vseljiva letos; v soseski Selo-3 262 novih stanovanj (bloki in stolpnice), v soseski Slape dva stolpiča s 50 stanovanji, v Zajčji Dobravi 20 stanovanj (vrstne hišice), v soseski Kodeljevo stolpiči s 120 stanovanji in v soseski Vevče 110 stanovanj.
Občinska skupščina Moste-Polje je sprejela sklep o soglasju z odločitivijo delovne skupnosti stanovanjskega podjetja Moste-Polje glede priključitve le-tega k stanovanjskemu podjetju Bežigrad. Po tem odloku bo stanovanjsko podjetje Moste-Polje prenehalo z delom kot samostojna delovna organizacija 30. VI. 1967. Novi skupni prostori združenega podjetja bodo v Cntomi-rovi ulici 10. S preselitvijo sta-
novanjskega podjetja iz dosedanjih poslovnih prostorov v ulici Vide Pregare 8 pa bo hkrati omogočeno tudi izvajanje zazidalnega načrta soseske Moste, ker bo objekt takoj po preselitvi porušen.
Občinska skupščina je na seji dne 22. VI. 1967 sprejela predlog skupščine SRS, da leta da obvezno razlago in tolmačenje republiškega zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. To svojo odločitev utemeljuje občinska skupščina s tem, da zakon ni v skladu z ustavnimi načeli o krajevnih skupnostih. Gre za naloge KS, ki jih jim ta zakon nalaga glede ustanavljanja štabov in enot za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami.
Občinska skupščina je sprejela odlok o spremembi proračuna občine Moste-Polje za leto 1967, in sicer tistega člena odloka o proračunu, kj določa delež dohodkov občinskemu skladu za šolstvo. V skladu s tem odlokom bodo v drugi polovici leta 1967 za šolstvo zbrana sredstva v višini 5,116.369 N din iz naslednjih virov: 51,92 % prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (2,7 % za izobraževanje, ki ga odvajajo delovne organizacije), 10 % od občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu, 6,7 % prispevka iz osebnih dohodkov od kmetijske dejavnosti, 6,7 % prispevka iz osebnega dohodka od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, 6,7 % prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in 6,7 % prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in izboljšav.
ZBORI VOLIVCEV
(Nadaljevanje s 1. strani)
povprečje
na družinske člane S din do 12.000
dohodkov
prispevek staršev za 1 otroka S din pavšal 3.000 ali ' brezplačno
Od 12.000	do	16.000	4.000
od 16.000	do	20.000	5.000
od 20.000	do	24.000	7.000
od 24.000	do	27.000	9.000
od 27.000	do	30.000	11.000
od 30.000	do	35.000	14.000
od 35.000	do	40.000	18.000
od 40.000	do	45.000	20.000
Od 45.000	do	50.000	22.000
Z navedeno plačilno lestvico je omogočeno letovanje vsem socialno ogroženim otrokom, ki imajo po sklepu komisije za letovanje otrok tudi prednost pri sprejemu v kolonijo.
Po dosedanjih izračunih bo znašal oskrbni dan za otroka 14,50 do 16,00 N din, kar znese za 14 dni, to je eno izmeno, ok. 220,00 N din.
Komisija za letovanje otrok pri svetu za socialno varstvo Tajnik
Vanda Hribar
Odgovor:
Odločilni elementi za organizacijo uprave so obseg, zahtevnosti in struktura opravil, ki jih morajo izvrševati upravni organi na podlagi zakonov in drugih predpisov ter po sklepih skupščine in svetov. Na organizacijo uprave pa seveda vpliva tudi družbenopolitična ureditev. Vsak predstavnik, organ (t. j. občinska skupščina, . mestni svet) samostojno določa organizacijo uprave, zato je ta od občine do občine lahko različna.
Uprave občin in mesta v Ljubljani so sedaj organizirane deloma v okviru mestnega sveta, deloma pa pri občinskih skupščinah. Pri občinskih skupščinah so organizirane skupščinske in administrativne tehnične službe, službe za plan, analize in statistiko, upravnopravne in finančne službe. V okviru mestnega sveta pa deluje uprava za narodno obrambo, uprava za inšpekcijske službe in tajništvo mestnega sveta, medtem ko ima zavod za izmero in kataster zemljišč ter zavod za analize in cene status delovne organizacije.
Po stanju na dan 1. septembra 1966 je bilo v vseh organih mestnega sveta in 5 ljubljanskih občin zaposlenih tole število delavcev:
pombe na številčnost upravnih delavcev zvečine neutemeljene. Zato bistvenega napredka ni mogoče več dosegati samo z zmanjševanjem števila, pač pa predvsem s postopnim nadaljnjim poenostavljanjem upravnih opravil, s stabilizacijo organizacije in z modernizacijo poslovanja, z uvajanjem sodobnih tehničnih pripomočkov in s povečano strokovnostjo. V tej smeri so pomembne tudi že opravljene združitve nekaterih upravnih služb in možnosti, ki glede tega v Ljubljani še obstajajo.
V krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Moste — Polje, razen ene ali dveh izjem, ni zaposlenih uslužbencev.
Tajnik
občinske skupščine Tone Klemen
VOLILNA ENOTA 20 JAVNA
.	SKLADIŠČA
Vprašanje:
Zelo pogosto je slišati pripombe o nepravilnostih v zvezi s priznavalninami udeležencem NOB. Slišati je bilo tudi o nekakšni reiviziji priznavalnin. Zanima nas, ali je revizija v teku, oziroma je že izvršena, koliko občanom je priznavalnina odvzeta in koliko občanom naknadno priznana.
VOLILNA ENOTA 27/1 AE
MOČNA KRMILA	— skupščinske In administrativne	
	tehnične službe	139 delavcev
Vprašanje:	— službe za plan, ocene, analize	
Tov. Dominko pravi, da je te	In statistiko	66 delavcev
na prejšnjem zboru postavil vpra-	— upravno — pravne službe	lil delavcev
Sanje, kakšni so osebni dohodki	— finančne službe	123 delavcev
uslužbencev občin, pa ga ni do-	— služba za notranje zadeve	78 delavcev
bil. Zeli, da odgovor na to vpra-	— služba za narodno obrambo	34 delavcev
Sanje dobi na prihodnjem zboru.	-	inšpekcijske službe —	služba za izmero in kataster	60 delavcev
Odgovor: Osebni dohodki občinske upra-	zemljišč	44 delavcev
	— krajevni uradi	13 delavcev
ve za leto 1966	Skupaj:	668 delavcev
Na vprašanje zbora delovnih ljudi volilne enote 27/1 AE — Močna krmila dajemo pregled OD delavcev v upravi občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje po kategorijah strokovnosti oz. izobrazbe:
Delavci, ki so pri svojem delu dosegli nadpovprečne uspehe, so prejemali poleg teh prejemkov še gibljivi del. Zanj je bilo rezerviranih 8 % sredstev od osebnih dohodkov.
Tajnik
občinske skupščine Tone Klemen
VOLILNA ENOTA 20 - JAVNA SKLADIŠČA
Vprašanje:
Kaže, da se zaposlenost v občinski upravi zmanjšuje. Na drugi strani pa je znano, da se povečuje število zaposlenih v krajevnih skupnostih in mestnem svetu. Nastaja vprašanje, ali v okviru Ljubljane kot celote število zaposlenih v organih uprave raste ali se zmanjšuje. Zanimiv bi bil pregled nad celoto.
Istega dne, to je 1. septembra 1966, je bilo v upravnih organih posameznih občinskih skupščin in mestnega sveta tole število zaposlenih: Bežigrad 63, Center 129, Moste-Polje 64, Šiška 68, Vič-
Rudnik 92, tajništvo mestnega sveta 20, skupne službe 176 ter v zavodu za kataster in za cene 56. Ce upoštevamo, da je bilo 1. julija 1965 v vseh teh organih še 824 zaposlenih, ugotovimo, da se je po uvedbi gospodarske in družbene reforme število uslužbencev zmanjšalo za 156 ali za 19 %. To znižanje je predvsem plod prizadevanj in ukrepov, ki so bili uresničeni za racionalizacijo organizacije in poslovanja. Z znižanjem števila zaposlenih se Je izboljšala tudi strokovna sestava, tako da ima npr. visoko ali višjo izobrazbo 45 % zaposlenih delavcev (v vsej SR Sloveniji Je povprečje za občine nekaj nad 20 %).
Primerjava števila zaposlenih z obsegom in zahtevnostjo dela pokaže, da Število zaposlenih v upravnih organih občin in mesta ni pretirano in da so pogostne pri-
Odgovor:
Komisija za vprašanje invalidov in borcev NOB je na svoji seji dne 19. V. 1967 obravnavala vprašanje zbora delovnih ljudi in daje naslednji odgovor:
Občinska skupščina je na predlog komisije za vprašanja invalidov in borcev NOB sprejela odlok o družbeni skrbi za udeležence NOB in njihove družinske člane. Odlok je bil objavljen v uradnem glasilu (Glasnik Št. 4/67) in je začel veljati 4. HI. 1967. Hkrati je občinska skupščina potrdila tudi pravilnik o oblikah in zneskih družbene skrbi za udeležence NOB in njihove družinske Člane. Oba predpisa določata pogoje in kriterije za podelitev priznavalnine oz. denarne pomoči. Predhodno so osnutek odloka in pravilnika obravnavale tudi terenske organizacije ZB NOV in občinski odbor ZB NOB.
Odlok določa, da se morajo vse do tedaj dodeljene priznavalnine prilagoditi določilom teh predpisov. Zato jih je komisija pregledala, vskladila in izdala vsem upravičencem ustrezne odločbe.
Priznavalnina oz. denarna pomoč je bila ob reviziji odvzeta 18 prejemnikom, ki ne izpolnjujejo pogojev odloka.
Vse vloge za dodelitev katere od oblik družbene pomoči udeležencem NOB vedno predhodno obravnava organizacija ZB NOB, komisija pa to mnenje ob odločitvi upošteva.
Komisija za vprašanja invalidov in borcev NOB odloča o dodelitvi priznavalnin oz. denarne pomoči le na prošnjo udeleženca ali organizacije ZB NOV, ne pa po uradni dolžnosti.
Predsednik komisije za vprašanja invalidov in borcev Stane Keber
VOLILNA ENOTA 5/2 KEMIČNA TOVARNA MOSTE
Vprašanje:
Vprašanje je bilo postavljeno tudi glede uvedbe samoprispevka.
Vrsta uslužbencev:
Visoka	— vodilni	(načelniki	te-
meljnih upravnih organov)
1	dipl.	višje upravne	in	visoke
šole za politične vede
2	dipl.	pravnika
2 višja	referenta
2	inž. agromije in arhitekture
visoka	— ostali
3	pravniki
4	inž. gradbeništva in arhitekture 2 ekonomista
2 višja	referenta
višja
2 dipl. višje upravne šole 1 abs. višje kadrov, šole 1 ekonomist I. stopnje
5	višjih referentov
srednja
(davčni referenti, vodje pisarn)
nižja
Najnižji
OD
Najvišji
OD
705,50
595.00
Povprečni
OD
1.438.20	1.517,25	1.492,17
1.232,50	1.326,00	1.276,39
1.113.50	1.202,75	1.163,31
986.00
675,76
841,86
634,66
Ali je to res in zakaj tega ni v programu za leto 1967?
Odgovor:
Samoprispevek ni oblika zbiranja dohodka, ki ga lahko občinska skupščina in njeni organi uvedejo in izvajajo. Samoprispevek je dogovor občanov, da bodo v nekem obdobju odvajali del svojega osebnega dohodka za ureditev nekega problema svojega terena ali prispevali k sredstvom, ki jih daje občinski proračun za to (vodovod, igrišče, zelenice ipd.). Samoprispevek torej uvedejo občani sami na zboru volivcev, organizacijo pa prevzame običajno krajevna skupnost.
Vodja skupščinskih služb Mara Fabjančič
VOLILNA ENOTA 5/2 KEMIČNA TOVARNA MOSTE
Vprašanje:
Volivci so opozorili na pogoste reorganizacije, zlasti družbenih skupnosti. Zal pa običajno pred reorganizacijami niso izdelane analize o ekonomski zmogljivosti reševanja takih vprašanj. Kakšen ekonomski učinek bo imela reorganizacija pri združevanju občin. Pričakovati je bilo 20 %-no znižanje stroškov, iz programa pa je razvidno, da je znižano le za 3%.
Odgovor:
Po izvedeni javni razpravi so skupščine in družbenopolitične organizacije ljubljanskih občin sprejele enoten predlog družbenopolitične ureditve v Ljubljani.
Ko po danem predlogu ni predvideno združevanje občin, je ute-mefljen zaključek, da obvelja sedanja organizacija uprave tudi pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje. Ne glede na tako izhodišče pa je že v letu 1967 predvideno nadaljnje združevanje nekaterih upravnih služb ljubljanskih občin, ki ne delujejo neposredno za skupščine, njihove
Dela na ureditvi cestnih naprav ob Ljubljanici hitro napreduje
svete in komisije. Po posebnem sklepu organov, ki so pristojni za nadaljnje izgrajevanje upravne organizacije v Ljubljani, pa je zaključeno, da bo vsako združevanje služb izvršeno po pred-hodno izdelanih analizah.
Za leto 1967 je občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje zagotovila za redno dejavnost uprave lanskoletni zn«*sek, znižan za 6%.
Tajnik
občinske skupščine Tone Klemen
VOLILNA ENOTA 35 HRUŠICA Vprašanje:
Naj dobivajo siromašni otroci podporo, toda naj jo res le otroci tudi uživajo, ne pa da gredo ta sredstva v druge namene.
Odgovor:
Prizadevanja sveta za socialno varstvo in vseh, ki sodelujejo pri podeljevanju družbene pomoči, so usmerjena v kar najbolj namensko in najbolj koristno uporabo danih sredstev. V kakšni obliki (v denarju, v naturalijah ipd.) naj prizadeti dobe družbeno pomoč, glede tega pa predlagajo terenske socialno-zdravstvene komisije, ki primere najbolje poznajo.
Ce morda obstajajo primeri nepravilnega izkoriščanja ali podeljevanja te pomoči prosimo, da navedete konkretne primere in bomo ustrezno ukrepali.
Načelnik
oddelka za organizacijske in analitične službe inž. Božo Alič
VOLILNA ENOTA 33 SLAPE
Vprašanje:
Kdaj bodo gradbena dovoljenja prišla do občanov?
Odgovor:
Vprašanje je postavljeno zelo netočno in nekonkretno. Ni jasno, ali se nanaša na s*imo gradbeno dovoljenje ali pa morda na lokacijsko dovoljenje, kar je pogost pojav. V bistvu gre za dva različna postopka. Gradbeno dovoljenje se izdaja na podlagi zakona o gradnji investicijskih objektov in vsebuje predvsem gradbeno tehnično dokumentacijo. Lokacijska dovoljenja pa se izdajajo na podlagi zakona o urbanističnih projektih in obravnavajo urbanistični in arhitektonsko situiranje objektov.
Prosimo, da vprašanje konkretizirate in navedete območje, na katero se nanaša. Sele tako bomo lahko dali točen odgovor. Ce pa gre za konkretno vprašanje občana o njegovi zadevi, ga napotite k upravnemu organu, ki mu bo dal točen odgovor. Vodja
odseka za gradbene zadeve Marjan Moškrič
VOLILNA ENOTA 31-32 POLJE
Vprašanje:
Kdaj bodo oštevilčene hiše? Kdaj bodo ulice imenovane in kdaj bodo postavljene table z imeni ulic in poti? To res ne bi bil velik izdatek, saj bi vsak posameznik rad prispeval nekaj tudi sam, samo da bi bilo to urejeno, kajti kadar kdo koga išče, ga le s težavo najde.
Odgovor:
Svet za splošne in notranje zadeve občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje je v zvezi s problematiko imenovanja ulic in oštevilčenja hiš imenoval posebno strokovno komisijo.
Naloga te komisije je, da v sodelovanju z organi krajevnih skupnosti najkasneje do 30. XH. 1967 opravi vse naloge v zvezi z imenovanjem naselij, ulic oziroma cest in izvrši tudi tehnična opravila v zvezi z oštevilčenjem hiš in označevanjem ulic.
Tajnik
občinske skupščine Tone Klemen
VOLILNA ENOTA 27 DOBRUNJE
Vprašanje:
Zakaj občinska skupščina ne uredi problema v zvezi z gradnjo predvsem ob levi strani ceste od pošte do križišča v Zadvoru. Ta stran bo neuporabna, predvsem kmetijski predel. Uredi naj se urbanistični načrt za ta predefl. Ni jasno, zakaj so prav Dobrunje tako zaščitene s strani spomeniškega varstva.
Odgovor:
Po generalnem urbanističnem načrtu mesta Ljubljana sovpada cesta od pošte proti Dobrunjam z rezervatom bodoče tranzitne avto ceste. Področje od pošte levo in desno ob cesti proti Zadvoru imamo za rezervat za bodoče izgradnje. Zaradi vsega tega opredelitev urbanizacije tega področja ni možna.
Vodja
odseka za gradbene zadeve Marjan Moškrič
Likovno estetiko v proizvodnjo
\ PETRa ^
Sleherna manifestacija, ki potrdi, da je kultura tudi v trenutnem, zanjo neljubeznivem podnebju, še vedno živa in ustvarjalna, je za kulturnike sleherne občine spodbuden dogodek. Tak spodbuden dogodek je bila tudi zadnja razstava likovnih del likovnikov, ki živijo v naši občini.
Najprej velja povedati, da je ta razstava kot vse druge razstave pri nas — potrjevala s svojo stilno raznolikostjo resnico, da je pri nas svoboda umetniškega ustvarjanja bolj zagotovljena kot v nekaterih drugih bratskih državah.
Seveda ne kaže na tem skopo odmerjenem prostoru tvegati tehtanje kvalitete razstavljenih del, ker je to opravilo, ki so ga dolžni opraviti strokovni kritiki. Zanje je upati, da vse bolj spoznavajo, da ni prav, če posvečajo publicistično pozornost in strokovne ocene samo centralnim, republiškim in zveznim razstavam, na katerih včasih razstavljajo tudi labilne modne veličine, ki zaradi samega eksperimentalnega estetiziiranja z oblikami sploh ne vedo več, da je umetnik samo tisti, ki z obvladanim obrtnim znanjem nenehno zavzema s pomočjo razuma in emocije stališča do sveta in časa in ta stališča umetniško izpoveduje brez karierističnega oportunizma, pogumno in kritično — kajti še vedno in danes pri nas še posebej — velja Cankarjeva misel, da je resnična umetnost vedno kritična. In tudi socialistična naprednost in revolucionarnost sta napredni samo dotlej, dakler sta kritični. V pojmu poštena kritičnosti je namreč potencialno prisotna tudi samokritičnost. Če ni, postane kritičnost le beseda za vsakdanjo rabo površnim aktivistom, ki jo uporabljajo namesto itistega znanega peska, ki ga je treba kdaj pa kdaj metati v preveč radovedne in bistre oči. Taka kritičnost in samokritičnost sta potrebni tudi poštenim strokovnim kritikom. O manjših, vse številnejših razstavah v Celju, Škofji Loki, Novi Gorici in še kje, ki razširjajo kulturo v razsežnejše življenjske prostore našega človeka, vse premalo pišejo, a včasih vse preveč pišejo o nekaterih že omenjenih modnih veličinah. Naj pišejo, a ne preveč. Vsaj toliko, če ne še ve^ naj pišejo tudi o manjših, npr. občinskih razstavah, če naj ne zdrkne med obrabljene fraze znana leninska misel, da bo zmogel postati resnično socialističen človek samo kulturen človek.
Razviti socializem v svojem bistvu ni nič drugega kot razvita kultura. Brez kulturnega človeka ni in ne bo socializma.
Je in bo kvečjemu brezdušna, stehnizirana civilizacija, v kateri aktivni humanizem usahne kot voda v pesku. Humanizem pa je socializmu potreben kot zrak ptiču.
Načelna bitka o tem, ali je naše jugoslovansko samoupravljanje pravilna pot v socializem ali ni, je z našimi dosedanjimi parcialnimi uspehi uspešno dobojevana z utrditvi-
jo spoznanja, da so v načelu samoupravljanja velike potencialne možnosti naprednega razvoja naše družbe. Seveda so načela eno, vsakdanja praksa pa drugo, a samoupravljanje bo iz kolektivov slej ko prej pregnalo mrtvilo, bo podprlo demokracijo v praksi, bo preganjalo birokracijo, bo zatiralo »čvrsto roko« in bo dvignilo materialni in duhovni standard našega delovnega človeka. To pa bo doseglo edino takrat, ko bodo samoupravljale! nabrali v šolah dovolj znanja, strokovnosti in še mnogo več kulture. Nestrokoven, nekulturen samoupravljavec ni samoupravi j alec, temveč za-pravljavec, kot je marsikje bridko razkrinkala malce zapoznela, a na neusmiljeni gospodarski rentabiliteti pametno v socializem priklicana gospodarska reforma. Seveda mora samoupravljanje v kulturi šele izoblikovati svoje specifične oblike, kajti nerazumnež je, kdor hoče nasilno prenašati oblike samoupravljanja iz tovarniške proizvodnje v kultuno in prosveto. Nerazumnež je, kdor modruje, da naj tudi kultura in prosveta proizvajata na tekočem traku in po ekonomskem računu, se s tem delno ta sama financiraro ter razbremenita proračune.
Kultura in prosveta nista bili in ne bosta nikoli ne pri nas ne drugje rentabilni iz rok v usta. Investicije v kulturo in prosveto so dolgoročne. Sleherni narod, ki je v svojo kulturo in prosveto nehal investirati, je prej ali slej propadel. Brez denarja ni znanja, brez znanja ni strokovnosti, brez strokovnjakov ni proizvodnje, konkurenčne tudi na tujih trgih, s katerih edino lahko dobimo potrebne devize.
Verjetno se komu zdi čudno govoriti o industrijski proizvodnji ob razstavi slik in kipov. Toda to sledi preprosto zato, ker take razstave prebujajo in oblikujejo čut za likovno estetiko našega delovnega, človeka. In če je katera umetnost koristna vsem panogam človekove proizvodnje, potem je to predvsem likovna umetnost. Nepogrešljivo koristna je tudj nepoetični, industrijski proizvodnji. Tudi stružnica, traktor, turbina, likalnik, televizor, kozarec, čevelj, blago za obleke itd. — vse, kar proizvajamo, bo na domačem in rafinirano zahtevnem tujem trgu konkurenčno le takrat, kadar bo samo po sebi likovno lepo in estetsko in če bo ponujeno v likovno domiselni, lepi in estetski embalaži. Take proizvode in embalažo pa lahko v sodelovanju s področnimi strokovnjaki pomagajo konkurenčno proizvajati samo strokovno izobraženi likovniki jn zakotni, zaslužkarski amaterski kičarji.
Tega se naša industrija še ved, no vse premalo zaveda in velikokrat omalovažujoče uvršča likovnike med nerentabilne čudake. Gospodarska reforma in zahtevno tuje tržišče pa bosta zaostale gospodarstvenike prisilila, da bodo likovno umetnost zaradi življenjskih interesov samih tovarn vse bolj podpirali. V svetu ni večjega uspešnega podjetja, ki ne bi imelo v svojih velikih razisko-valno-razvojnih in propagandnih oddelkih redno nastavljenega vsaj enega, če ne več strokovno izobraženih likovnikov. Že davno so spoznali, da so redne nastavitve likovnih oblikovalcev rentabilna investicija.
Ce bo ta razstava — poleg svojega ožjega, umetniško-kul-turnega poslanstva — prebudila v gospodarstvenikih naše občine razmišljanje o življenjsko potrebni prisotnosti likovne estetike v industrijski proizvodnji, ki hoče biti konkurenčna tudi na tujih tržiščih — potem bo opravila napredno in s tem koristno delo tudi v širšem, ekonomskem prostoru naše podjetne občine.
F.
w
t.
'
i
I % ■:
Harmonikarski orkester glasbene šole Moste-Polje je dobil od organizatorja IV. srečanja harmonikarskih orkestrov, ansamblov in solistov Jugoslavije v Puli vabilo za koncertni nastop konec maja 1967.
Organizator je nudil orkestru brezplačno dvodnevno bivanje v Puli (na Zlatnim stjenama) ter plačal vse druge stroške, ki so bili zvezani z nastopom, le prevoz do Pule in nazaj v Ljubljano je plačal orkester sam.
Orkester deluje že 6 let in ima za seboj vrsto nastopov na raznih kulturnih prireditvah, proslavah in manifestacijah.
V zadnjem obdobju je prerastel v tako kvalitetni orkester, da je v preteklih dveh letih zastopal našo republiko na srečanjih harmonikarskih orkestrov Jugoslavije v Puli,
Od Ljubljane do Murske Sobote
Na X. — jubilejnem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije je sodelovala tudi gledališka skupina iz Zadvora. Med »polprofesionalnimi« gledališčniki je skupina navdušila in prodrla predvsem s svojo neposrednostjo in pristnim ljubiteljskim odrskim izrazom. Naši »trije angeli« so pripravili gledalcem prijeten večer, večer sproščenega smeha, ki je bil nastopajočim spodbuda in nagrada.
PROLOG
Ob zaključku občinske revije, ki sicer ni imela tekmovalnega značaja se je komisija za gledališko dejavnost pri občinskem svetu zveze kulturno-prosvetnih organizacij odločila, da za sodelovanje na republiškem srečanju predlaga tri skupine, ki naj bi zastopale gledališki amaterizem našega področja. Z malo upanja na uspeh so tudi v Zadvoru ponovno pričeli z vajami. »Pilili in ponavljali so vse do predvečera izbirne predstave. Ni bilo zaman. Sporočilo republiške komisije za gledališko dejavnost je bilo povabilo na sodelovanje.
Murska Sobota, prijetno razvijajoče se mestece, s svojskim utripom življenja, s prostranimi nasadi terr/no rdečih vrtnic, ki dajejo mestu veder, prešeren videz, je gostoljubno sprejelo vse skupine in jim nudilo največ, kar je zmoglo. Kozarček slivovke ob prihodu je razpredel pogovore, izmenjal zdravice in želje, ugibal in prognoziral. Preostali del popoldneva je bil bliskovito mimo. Barometer razpoloženja v garderobi je neprestano nihal in včasih padel v malodušje. Tako je šlo vse do začetka predstave.
Tako kot na odru v Murski Soboti, skupina iz Zadvora še ni zaigrala. Po tipajočem začetku sta se razživela oder in dvorana, dajala sta si pogum, nepretrgano sodelovanje je vzdržalo vse do zaključka, ko so gledalci s toplim aplavzom še večkrat priklicali skupino pred zastor. Predstava je po mnenju organizatorja, republiške komisije in dnevnega tiska poskrbela za spodbuden preobrat na srečanju. Sodelovanje poklicnega gledališkega igralca z ljubiteljsko skupino se je to pot izognilo vsemu, česar se je prt taki obliki sodelovanja najbolj bati. Režiser Aleksan-
der Valič, izkušen in tenkočuten delavec, je iz skupine izgnetel (tisto, kar ansambel resnično zmore. Ostal je v okvirih možnosti in prav to je največ pripomoglo k uspehu. Odrska izooved je bila pristna in prisrčna, režiser je ni obremenjeval s pravili, ki jih morajo upoštevati poklicna gledališča, poklicni igralci; predstava je bila preprosto pripravljena z vnemo in posluhom. Vse to so kmalu začutili tudi gledalci.
EPILOG
Potepanja po predstojnici Prekmurja smo naslednji dan zaključili. Trak nove ceste, ki veže ta skrajni del Slovenije z njenim osrčjem, je izginjal pod kolesi, za nami so ostajale ravnine žita, sadovnjakov in močvirij, med katerimi se vijuga Mura. Utrujeni, a zadovoljni, da, skoraj srečni smo se vrnili.
Predstavljamo vam.. .
Intervju z Aleksandrom Valičem
To pot v Naši skupnosti prvič predstavljamo tudi kulturne delavce — sodelavce občinskega sveta zveze kulturno — prosvetnih organizacij. Mnogokrat se zgodi, da živijo in ustvarjajo v naši sredi ljudje, ki jih komaj bežno poznamo in le mimogrede kaj zvemo o njihovem delu in uspehih.
Aleksander Valič je že dolga leta naš občan, z občinskim svetom pa sodeluje od njegove ustanovitve dalje. Je član SNG — Drame v Ljubljani, kjer se obiskovalci pogosto srečujejo z njim. Leto 1966 mu je prineslo še posebno priznanje — Prešernovo nagrado. Sicer pa — naj sam pripoveduje.
Nove knjige v LK Moste
maj junij 1967
Evelyn Anthony:	Elizabeta I.
Angleška; Wolfgang in Angelika Bator: S poti v Damask; France Bevk: Spodobno se obnašaj; Bogdan Bogdanovič:	Urbanlstlčke
mitolpgeme; Pierre Boulle: Opičji planet; Andrej Budal: Odmevi z roba; Gabriel Chevalller: Cloche-merle — Babilon; Alphonse Dau-det: Pisma Iz mojega mlina; R. Durič: Autoniobil; John Galwor-thy: Modema komedija. Saga o Forsytih. Zadnje poglavje Anne
In Serge Golon; Angelika In njena ljubezen; Vlado Gotovac: Za-stlre se zemlja; Fran Govekar: V krvi; Jože Javoršek; Spremembe; Josip Jurčič: Spomini na deda In druge zgodbe. Zbrano delo. 2. knj. Katalog tekuče Strane periodike u bibliotekama Jugoslavije. 1962—1964.; Janko Kos: Oris filozofije; Miroslav Krleža:	Go-
spoda Glembajevi; Vito Lavrič: Berilo za ženske; Jan Makarovič: Koko naj se dekle uveljavi v življenju; Marjan Marinc: Strah ima velike oči; Pierre Mainot: Živi
pesek; Na ljubljanskem gradu; Miran Ogrin: Od Nila do Kartagine; Boris Pahor: Nekropola; Vlado Ribarič: Rakete; Tone Seliškar: Deček z velike ceste; Vladimir Smimov:	Rusko-srpskohr-
vatski vojni rečnik; Rudi Supek: Sociologija i sociallzam; Jonat-han Swift: Guliverjeva potovanja; Marko Sunjič: Dalmacija u XV. stolječu; Robert Tocguet; Življenje na planetih; Aleksandar Vojinovič:	Prognanik; David
Weiss:	Auguste Rodin; Franci
Zagoričnik: V risu.
Vprašanje:
Začnimo kar s spomini. Kdaj ste prvič pomislili na gledališče in kdaj ste prvič spregovorili z odrskih desk?
Odgovor:
V nedeljo popoldne leta 1934 je bila v Sokolskem domu na Viču šolska prireditev. Med drugim smo zaigrali tudi enodejanko. Naslova se ne spominjam več. Vem le, da sem igiral norčka Jurčka. V dvorani so se smejali. Smejali so se tudi naslednji dan v šoli, ko me je učitelj poslal v klop
z besedami: »Nori Jurčki ne sodijo v šolo. Sedi! Cvek!«
Vprašanje:
Postali sle poklicni igralec. Bi nam povedali kaj več o delu in življenju poklicnega igralca?
Odgovor:
Osemurni delavnik je za igralca nemogoč. Govorim lahko le o ukradenem popoldnevu. Takrat s kladivom, lopato ali čopičem pretrgamo misel na vlogo, ki jo igram ali šele
(Nadaljevanje na 5. strani)
Krogle so sikale okoli nas
Izlet, da mu ni bilo enakega
(Odlično razumevanje med sosedi)
(Nadaljevanje s 1. str.)
“•In kaj ste vi ukrenili v tem trenutku?«
»Prepričali smo se, da to ni navaden incident, marveč prava vojna. Ker smo bili na zelo izpostavljenem mestu, med dvema frontoma, je naš komandant ukazal nemudoma umakniti se na nekoliko varnejše mesto, kjer smo začeli kopati strelske jarke, v katere smo se zatekli. Okoli poldneva so že prodrle mimo nas prve izraelske motorizirane enote. Niso nas opazili in se sploh niso ustavljali — z očitnim namenom, da čimprej dosežejo Sueški prekop.
Egipčanska vojska se jim je sicer upirala skrita izza peščenih dinjišč, toda premoč napadalcev je bila prevelika.«
»Ali ste pri tem spopadu in splošnem streljanju tudi vi utrpeli škodo?«
»Streli so švigali vsevprek okoli nas, m; pa nismo smeli streljati. Ležali smo v zaklonišču in čakali. Krogle so zadevale naša vozila, ki so bila večinoma poškodovana in preluknjana. Nekaj zadetkov je predrlo tanke za gorivo, ki se je vnelo in ob močni eksploziji so bila ta vozila uničena. Na srečo od vojakov ni bil nihče ranjen, ker so bili v zakloniščih. Sprva nismo imeli nobenih zaklonišč tukaj, ker smo se pravkar umaknili, ponoči smo pa intenzivno kopali strelske jarke, tako da smo sčasoma le-te popolnoma uredili in jih za silo tudi pokrili, da niso bili vidni iz zraka. Dve cisterni z vodo smo uspeli zaščititi, medtem ko so bile vse druge preluknjane od izstrelkov in iz njih ie iztekla dragocena voda.
Za prvimi izraelskimi eno-
Intervju z
(Nadaljevanje s 4. str.)
gradim. Ste se že kdaj zalotili, da ste na cesti opletali z rokami in govorili z osebo, ki živi le v vaših mislih? Tudi posmeh začudenja in pomilovanja mimoidočega me je že zdramil. Nikoli nisem prizadet. Mislim na človeka, na njegov svet. Tu iščem rešitve za svoj delež pri oblikovanju čudovitega mozaika, ki mu pravimo gledališka predstava.
Vprašanje:
Prešernova nagrada je nedvomno največje priznanje za delo in uspehe na kateremkoli področju umetnosti. Letos ste bili tudi vi dobitnik tega visokega priznanja. Povejte nam kaj več o vlogi, za katero ste bili nagrajeni.
Odgovor:
Povedal sem že, da me zanima človek in njegov svet. V tem primeru sem se srečal s čudovitim posebnežem. Teh na svetu ni veliko. Skoraj bi rekel, da je današnji čas zanje nemogoč. Igralci pravimo takim primerom »bonbon«. Ramenu je v resnici živel. Čudovit capin, strešen in genialen. Ta človek je verjetno pritegnil Diderota, da je napisal tekst o Rameaujevem nečaku, ki so ga kasneje priredili za oder. Tekst je žuboreč in duhovit. Misel je neposredna in spontana, v zanesenem govoru nam naslika podobo Pariza iz leta 1760 in tedanje družbe. Del neusmiljene resnice, ki jo meče v obraz in je še danes živa. Dva meseca in pol sem trgal kos za kosom zaveso, ki je zakrivala čudovit človeški lik. Kljub nagradi še vedno nisem prepričan, da sem zaigral vse strune, ki zvenijo v tej veliki duhovitosti.
tami so prišle nove in nove ter nazadnje še zaledne enote z avtobusi, osebnimi avtomobili in kamioni, med katerimi smo opazili nekaj egipčanskih, ki so jih napadilci verjetno zajeli in jih takoj uporabili za svoje namene. Videti je bilo, da so Izraelci mobilizirali celotno svojo civilno motorizacijo.
Prva izraelska enota, ki je prodrla v naše taborišče, je bila neka artilerijsko-tankov-ska kolona. Naše novo taborišče je bilo namreč v neki dolinici skrbno zamaskirano. Ko so prišli na določeno razdaljo, so se ustavili in namerili na nas topovske cevi. Mi smo imeli izobešene znake UNEF tako, da so jih lahko opazili. V kritičnem trenutku se je naš komandant sam napotil k njim in zadevo pojasnil. Bilo je res kritično, kajti povedali so, da so že imeli namen odpreti ogenj na nas. Izgovarjali so se, češ da so mislili, da smo mi že odšli in da so tukaj Egipčani. Potem so odšli naprej. Drugič se nam je zopet približala neka druga enota, in sicer v strelskem stroju s strojnimi puškami, pripravljenimi za strel. Mi smo začeli mahati s plavimi kapami. Tokrat sem šel posredovat jaz. Njihov odnos do nas je bil v bistvu korekten, čeprav hladen in strogo služben.«
»Ste se morda srečali tudi z našimi rojaki, kj služijo v izraelski armadi?«
»Da. To pa se je zgodilo takole: Moral sem zopet posredovati pri neki izraelski enoti. Takrat me je eden njihovih
Vprašanje:
Poleg dela v Drami, na RTV in še kje ste še utegnili marsikateri večer posvetiti delu z ljubiteljskimi gledališkimi skupinami. Kaj vas vabi v njihove vrste?
Odgovor:
Nekaj sorodnega je med nami. Oni žrtvujejo dom, zasluženi počitek, zabavo in tudi denar.
Jaz pa? Kljub vsemu.. ostanem na deskah.
In še to: sam sem začel kot amater in naj mi ne zamerijo, da sem z njimi doživljal svoja mlada leta.
Vprašanje:
Letos se je skupina, s katero ste največ sodelovali, udeležila republiškega srečanja gledaliških ljubiteljskih skupin v Murski Soboti in tako nastopila v vreti s »polprofesionalnimi« gledališči. Kako vam je uspelo napraviti s skupino tako velik kakovostni napredek?
Največkrat kulturniške skupine na robu poletja zaključujejo sezono svojega delovanja, pihalni orkester iz Vevč pa prav v tem času najtrSe dela. Začenja se sezona promenadnih koncertov. Vsak drugi četrtek igrajo Vevški godbeniki pred restavracijo v Vevčah. Prav v teh dneh pa so tudi pri koncu s pripravami za sodelovanje na republiški reviji pihalnih orkestrov v Kopra.
PRIZNANJA PRIZADEVNIM GLEDALIŠKIM DELAVCEM
Odbor za gledališko dejavnost pri republiškem svetu zveze kul-
oficirjev pogledal in me vprašal, odkod sem. Videl je namreč, da imam na levem rokavu našito našo trobojnico, znak nacionalne pripadnosti sil UNEF. Ko sem mu pojasnil, da sem iz Jugoslavije, je začel mencati in se opravičevati: »Lepa je vaša država!«
Povedal je, da je Zagrebčan in da ^se je leta 1946 preselil v Izrael, ker je židovskega porekla. Videli smo še dosti pripadnikov drugih narodnosti, ki služijo v izraelski vojski in mnogo se jih je leta 1948 naselilo v Izraelu.
»Kako to, da se niste vrnili v domovino s prvim delom našega odreda, takoj po odloku o umiku plavih čelad?«
Kot je znano, je bil prvi del našega odreda evakuiran z avioni iz Port Saida še pred izbruhom sovražnosti. Preostali del odreda je imel nalogo predati vso opremo in vozila, last UNEFa, toda — medtem nas je prehitela vojna.«
»Bi morda povedali še kako zanimivo dogodivščino?«
Takih dogodivščin je bilo več, morda le tole: Takoj prvi dan vojne sem šel v izvidnico in opazil, kako izraelski vojaki kradejo po hišah v neki vasici. Stekel sem za njimi in klical: Stoj, stoj! Eden od njih je v teku spustil culo z ukradenimi stvarmi; pobral sem jo in jo kot dokaz pokazal njihovemu oficirju. Le-ta je zatem postavil vojake v vrsto in mj rekel, naj pokažem, kdo je kradel. Seveda je bilo to težko ugotoviti, ker so vsi kradli.«
Odgovor:
Tri zime sem z njimi brodil od bralnih vaj do premiere. Časa je bilo dovolj, da sem jih spoznal. Ni bilo težav, ker sta jih družila ljubezen do dela in nesebično tovarištvo. Je v takih pogojih težko doseči uspeh?
Vprašanje:
Kaj sodite o delu gledališke komisije pri občinskem svetu ZKPO? Kam bo po vašem mnenju krenil razvoj gledališkega ljubiteljstva pri nas? Kakšna je njegova prihodnost?
Odgovor:
Prerokovati, kdaj bo v Ljubljani potres, ne znam. Vem le, da je potreben potres v takem smislu, da bo to ljubiteljstvo doživelo osvežitev z mladimi zanesenjaki, ki bi dali gledališki dejavnosti nov polet. V nasprotnem primeru bo le občasno in brez globlje vsebine. To pa navadno usahne.
turnoprosvetnih organizacij je ob stoletnici slovenskega gledališča in desetletnici srečanj dramskih skupin Slovenije ustanovil Linhartovo značko in Linhartovo plaketo, ki ju podeljuje najuspešnejšim ljubiteljskim gledališkim skupinam in posameznikom. Dobitniki tega visokega priznanja so tudi člani gledališke skupine iz Zadvora. Na desetem srečanju gledaliških skupin Slovenije Jim je značke in plakete podelil član odbora za gledališko dejavnost Miloš Mikeln.
Dne 28. 5. 1967 je hišni svet mladih Na peči 2, 4 in 6 organiziral izlet po krožni poti Ljubljana, Velike Lašče, Nova vas, grad Snežnik, Cerkniško jezero, Slivnica, Rakov Škocjan, Ljubljana.
Za izlet se je prijavilo 12 lastnikov osebnih avtomobilov, ki so bili pripravljeni vzeti poleg svojih članov še po 1 do 4 prijavljence brez osebnega prevoznega sredstva.
Mladi so komaj pričakali dan izleta. Zgodaj zjutraj so se zbudili in kar vrgli pokonci starše, da ne bi zamudili. Skupno se je izleta udeležilo 59 članov, od tega kar 28 mladih.
Karavana dvanajstih avtomobilov je krenila z dvorišča Na peči 2, 4 in 6 ob 8. uri. Otroci so veseli mahali v pozdrav doma ostalim stanovalcem. Vreme je bilo izletnikom zelo naklonjeno. Na nebu ni bilo niti oblačka.
Ker nismo vozili v strjeni koloni, smo imeli prvo kontrolno postajo v Velikih Laščah. Po ugotovitvi, da smo vsi, je kolona krenila proti Novi vasi, od tu pa na grad Snežnik. Ogledali smo si ga od zunaj in znotraj. Posebno velik vtis je
Odgovornost odbornika občinske skupščine pred volivci in pred skupščino postaja iz dneva v dan pomembnejša in zahtevnejša. Včasih se zgodi, da se odbornik znajde pred dilemo kakšno stališče zavzeti, kadar je razpet med konkretno zahtevo svojih volivcev in realno možnostjo, da se tej zahtevi ugodi, in prav tu se preizkuša odbornikova sposobnost samostojnega razsojanja, njegova pravilna in nepristranska ocena položaja, njegova iznajdljivost in odločnost. Ne sme padati pod vpliv morebitnih pretiranih in včasih nestrpnih zahtev volivcev, ki gledajo morda na oroblem s čisto svojega zornega kota, niti se ne sme zadovoljiti z nepopolnim in tudi , zgolj formalnim odgovorom na zastavljeno vprašanje v skupščini, kar se tudj včasih dogaja. Prav zadnje čase smo priča zelo razgibani politični dejavnosti v skupščini in zunaj nje. Ze samo dejstvo, da odborniška vprašanja kar dežujejo na sejah Skupščine, pomeni, da občane-volivce, skratka, širšo javnost, vse bolj zanima kaj se dogaja okoli njih. Tako na primer je bjlo na eni zadnjih sej skupščine zastavljeno nič manj kot 18 odborniških vprašanj.
To pa pomeni, da se načelo javnosti in demokratičnega reševanja vseh pomembnih — pa tudi drobnih krajevnih — problemov vse bolj uveljavlja. Nič več se ne sme reševati za zaprtimi vrati in v ozkem krogu.
na vse napravila starodavna oprema gradu in lovske trofeje. Zelo težko je opisati to doživetje mladih izletnikov.
Po kratkem postanku je karavana avtomobilov krenila proti Slivnici in Cerkniškemu jezeru. Tu so mladi preživeli nekaj prijetnih ur razvedrila.
Zadnja kontrolna postaja je bila v Rakovem Škocjanu. Mladi so se tu nažogali, nasončili, pokrepčali, ogledali okolico, vozniki pa odpočili: videti so bili zelo zadovoljni, saj so uspeli mladim narediti veliko veselje. Ni bilo izletnika, ki bi ne bil srečen, da je bil na katerikoli način vključen v karavano 12 avtomobilov.
Ob 18. uri smo krenili prek Planine v Ljubljano. Mladi pa so že spraševali, kdaj bomo zopet šli na tako lep izlet!
Člani hišnega sveta mladih Na peči 2, 4 in 6 so zelo srečni, da živijo med ljudmi, kjer je tovarištvo na tako visoki stopnji.
Tovarišem, ki so nas vozili, se v imenu mladih zahvaljujem in priporočam!
Vsem, ki boste brali te vrstice, pa želim, da ta primer posnemate!
Jože Dolenc
Občani zahtevajo pojasnila in konkretne odgovore bodisi na zborih volivcev bodisi prek svojega odbornika neposredno v skupščini.
Zato menimo, da ima tisto, kar običajno slišimo v skupščini: »Z odgovorom nisem zadovoljen ...!« globok smisel za samega odbornika in za širšo javnost, ki jo zastopa. To pa pomeni, da je odbornik ocenil, zakaj in v čem je bil odgovor pomanjkljiv in kot tak ne bo zadovoljil njegovih volivcev.
Osrednji nastop učencev glasbene šole Moste-Polje
Prejšnji mesec so učenci glasbene šole imeli svoj osrednji nastop v dvorani občinske skupščine Moste-Polje. V pestrem in lepo pripravljenem programu so se najprej predstavili najmlajši inštrumentalisti na blokovski flavti, za njimi pa so izvajali učenci vrsto skladb na klavir, violino, klarinet, saksofon, trobento, harmoniko in kitaro. Poleg inštrumentalistov so se predstavili tudi pevci, posebno mnogo priznanja je požel moški vokalni oktet. Izredno lep in prijeten zaključek nastopa pa je pomenil nastop harmonikarskega orkestra.
Na koncu razgovora mi je kapetan Zorc pokazal svetlomodro čelado, ki jo je prinesel s seboj za spomin na težke dneve vojne na Sinaju. Čelada ni železna, marveč je izdelana iz plastične mase, kar tudi simbolično dokazuje miroljubno poslanstvo sil OZN na Srednjem vzhodu.	F. F,
Aleksandrom Valičem
Kulturne notice
•." ^
•	v-•-v.
y -	- v * • • ■ '
VT
^ T-A f' * •*
*	P v^V,; "z P-	V*»
■
r* ■■ •
.....



Prav prijetno je počutje v naravi, na soncu in na čistem zraku
»Tovariš odbornik, ali ste z odgovori zadovoljni... ?«
Težave so - a ne nepremostljive
Občasne informacije v našem dnevnem časopisju o raznih težavah delovnih kolektivov na območju naše občine so verjetno pri delu občanov povečale predstave o nekaterih resničnih težavah teh podjetij v razmerja, ki jih prav gotovo ne bi kazalo vzdrževati ali še potencirati.
Naše uredništvo se je odločilo, da predstavnike teh kolektivov podrobneje povpraša o novonastalem položaju v njihovih kolektivih. Tako smo se pred mesecem dni oglasili v Totri, sedaj pa je naš obisk veljal obratu Kemične tovarne v Mostah Tulonu in podjetju Teol-Oljarna.
Dosedanji trije obiski v omenjenih organizacijah so nam utrdili prepričanje, da položaj ni tako težak in da nikjer ni treba zvoniti plat zvona.
YULON: je mlad kolektiv, ki se bojuje z bolj ali manj začetnimi težavami, katerih koren je predvsem v tehnologiji, tj. v pomanjkanju delovnih izkušenj. Tako sta dva izmed osrednjih treh problemov te tovarne prav občasno nihanje kakovosti njih proizvodov in težave s kooperanti. Poudariti pa maramo, da pri težavah s kooperanti Yulon ni toliko udeležen, kolikor mora nositi posledice oziroma kritiko, ki je pa domala neupravičena. Tretji problem je finančne narave in bi mu bilo verjetno — kot marsikje drugje — prav težko poiskati krivca. Kljub raznim pomanjkljivostim, ki jim botruje tako nezadostna izkušenost delavcev kot pomanjkanje inženirskega kadra, proizvodnja v glavnem normalno teče. Zdaj imajo v skladiščih samo dvomesečno zalogo, katere velik delež odpade na poiskusno proizvodnjo, ki seveda ni bila najboljša. V Yulonu so prepričani, da bodo s časom premostili težave, ki jim sedaj včasih čisto preprosto ne vedo vzroka.
Največ hude krvi jim povzročajo kooperanti, ki predelujejo Yulonove sintetične nitke. Poliestrski filament, ki ga tovarna izdeluje, je potrebno s segrevanjem na 180° C še skodrati tako, da dobj v končni fazi tkanina potrebno elastičnost. To velja za denjažo 70 in 90, ki jo predelujejo v tovarnah v Škofji Loki, Beogradu in Leskovcu. Če pride v tej tehnološki fazi do nepravilnega postopka — dovolj je, da je samo ena od 24 nitk kolikor jih sestavlja glavno nit — v obdelavi premalo nategnjena, se to takoj pozna v obliki raznih napak kot neenakomerna obarvanost tkanine oziroma kot neugodni barvni prelivi in odtenki v njej. Da teža slabega glasu zaradi takih stvari pade prav na Yulon, je jasno — in tudi neprijetno.
Glavni in najtežji problem, ki ga tovarna v nobenem primeru ne bo mogla sama rešiti, pa je finančna plat. Gre za to, da bi morala tovarna v štirih letih izplačati kreditorjem 6 milijard S dinarjev dolga. To pa bo nemogoče zaradi več faktorjev.
Upoštevajoč osnovne gospodarske zakonitosti, mora vsak kolektiv skrbeti za razširjeno reprodukcijo in zato od celot-
nega dohodka odvajati sredstva za akumulacijo. Ta nujnost bo v Yulonu toliko aktualnejša, ker se bo v Prizrenu z novo tovarno, ki bo imela skoraj še enkrat večjo kapaciteto, pojavil nov resen konkurent. Ekstra profit, ki ga za sedaj tovarna še pobira, se bo verjetno kmalu spustili na nič zaradi padca dolarski cen in s tem v zvezi zaradi velikega pritiska tujega tržišča, ki krije skoraj dve tretjini jugoslovanskih potreb po sintetičnih vlaknih. Nič mani ugoden carinski sistem, ki tej industriji ne določa dovolj velikih zaščitnih carin, bo tudi po svoje pripomogel, do bo Yulon prisiljen zaprositi za daljšo dobo odplačevanja. Realna doba, v kateri bi se dalo obvladati posledice vseh teh dejavnikov in normalno razvijati proizvodnjo, bi bila deset let. In še zagotovilo — v še tako težavnem položaju bo odpuščanje delavcev skrajna mera.
Kljub nekaterim težavam optimistični, pa vendar realni pogledi.
Popolnoma drugačen je položaj v Teolu. To je star kolektiv z velikimi delovnimi izkušnjami, z najboljšim renomejem v svoji panogi, z vrsto kvalitetnih artiklov, ki se jim skoraj vsako leto pridružita najmanj dva proizvoda iz lastnega razvojnega laboratorija in ne nazadnje kolektiv s skoraj idealno formulo, ki izraža razmerje med visoko, srednjo in nizko kvalificiranimi delavci — razmerje med inženirji, tehniki in delavci.
Edino odprto vprašanje v Teolu je njihova oljarna, ki jo bo verjetno res treba zapreti. To z ekonomskega stališča niti ne bo tako težka naloga, saj je bila oljarna vseskozi defi-citna in je moral celotni kolektiv Teola-Oljarne izdvojiti vsa leta precejšnje vsote za kritje izgube.
Verjetno se bo marsikdo vprašal, zakaj je potemtakem niso zaprli že prej? Vzrok je bil v neke vrste gospodarski simbiozi; ko je pred leti Teol iskal nove prostore za skladišča in obrate eksplozivnih snovi, mu je občina sugerirala združitev z Oljarno, katere finančno poslovanje je bilo — kot smo že omenili — slabo. Oljarna je imela stare stroje in zelo veliko režijo, tako da
je zadnja leta izguba znašala ok. 50 — 70 milijonov S din letno. Za Teol je bila tovarna zanimiva predvsem zaradi oljnih pogač, ki so jih izvažali in se tako oskrbeli s prepotrebnimi devizami. Z novim deviznim režimom na je ta ugodnost odpadla (na listi prostega uvoza sta se pojavila laneno seme in olje po izredno konkurenčnih cenah, ki so praktično onemogočile Oljarni ves zaslužek) in tako bo verjetno po približno treh mesecih, ko bo Oljarna porabila zadnjih 1000 ton surovin, od obstoječih variant edino aktualna likvidacija tega obrata.
Možna rekonstrukcija, ki bi stala 150—200 milijonov S din in preusmeritev na proizvodnjo jedilnih olj pa ne bi bila priporočljiva predvsem zato, ker je akumulacija pri proizvodnji jedilnih olj premajhna, razen tega pa zaradi velike množice močnih proizvajalcev jedilnih olj tudi ne bi bila zagotovljena kontinuiteta proizvodnje.
Ta predvideni ukrep bo kot prvo točko postavil na dnevni red vprašanje: kam z delavci. Nekaj jih bo odšlo v pokoj, nekaj jih bodo v zelo kratkem času prekvalificirali za delo v Teolu, odpustili pa bodo najmanjše možno število in še to v prvi vrsti tiste, ki posedujejo dodatne vire preživljanja — predvsem zemljo.
Zadnja tema pogovora so bili Teolovi dolžniki, katerih dolg znaša okrog 870 milijonov S dinarjev. Ta denar se zelo počasi vrača na Teolov tekoči račun, saj mora na primer eden njihovih dolžnikov pred Teo-lom izplačati 729 svojih upnikov. Ta problem tako rekoč zamrznjenega denarja rešujejo v Teolu tako, da delajo veliko asignacij, vseeno pa jim zaradi prevelikega števila dolžnikov le manjka obratnih sredstev, ki si jih morajo oskrbeti s prenosom investicijskih skladov v obratna sredstva. Kljub tem možnim kombinacijam pa je tako stanje neugodno zaradi končnega računa pri bankah, na podlagi katerega ni moči dobiti niti kratkoročnih kreditov. Vse te težave pa bo Teol premostil, če bo obdržal sedanji tempo proizvodnje. Vsi njihovi proizvodi so izredno kurantni in ker imajo zaradi narave svojih proizvodov ki ne trpijo zastojev v skladiščih, direktne aranžmaje z odjemalci, jih tudi dobro prodajajo. Ker bodo niihovi odjemalci — tako usnjarska kot tekstilna indu-striia — zaradi orccej velikih zalog materiala še naprej potrebovali Teolove izdelke, upajo v upravi podjetja, da bodo letos realizirali isti ali mo"da malo manjši dohodek kot lansko leto. na vsak način pa se bo gibal okrog milijarda S dinarjev.
Primož Pohleven
SREČANJE V PARIZU
(Nadalj. s 1. str.)
Kako ste pravzaprav prišli v Pariz, od kje prava Španka v Mostah?
Med špansko revolucijo se je španski borec France Jurca v neki madridski bolnišnici spoznal z Marijo. Kmalu sta se poročila in leta 1937 se jima je rodila hčerka Vika. Že naslednje leto so morali zbežati pred Francovim režimom v Francijo, kjer so jih francoske oblasti konfinirale. V taborišču blizu Pariza so preživeli štri leta, 1942. leta pa so vsi trije pribežali v Jugoslavijo. Franceta Jurco so kot znanega komunista in španskega borca kmalu aretirali in odpeljali v internacijo, od koder se ni več vrnil.
Marija je nekaj časa živela pod skrbništvom Rdečega križa, pozneje pa se je naselila v zapuščeni trafiki v nekdanji Ciglerjevi ulici.
Čeprav tujka, ki ni poznala našega jezika in navad, se je hitro postavila na noge. Poznali smo jo kot majhno, črno in skromno žensko, ki se je lotila vsakega dela, da je preživljala sebe in svojega otroka. Vika je začela hoditi najprej v osnovno šolo, pozneje v meščansko gimnazijo. Tako sta kmalu postali pravi Meščanki. Ko smo leta 1947 iskali kuharico za brigado Šamac—Sarajevo, se je Marija prva javila.
Leta 1953 sta se odločili, da obiščeta sorodnike v Španiji. S skromnimi prihranki sta odpotovali do francosko-španske meje, toda španske oblasti jima niso dovolile vstopa. Denarja za povratek nista imeli in morali sta ostati v Parizu. Zdaj sta že Pa-rižanki in življenju v Parizu sta se privadili.
Na Ljubljano in Moste ju vežejo mnogi spomini. Vika se še
vedno dopisuje s sošolkami, Marija pa ob vsaki priliki pošilja pozdrave znancem.
Ko sem ju povabil, naj obiščeta Ljubljano, mi je Marija odvrnila, da je v življenju že dovolj potovala in da je to zvezano z velikimi stroški. Zagotavljal sem ji, da bi tudi organizacija Zveze borcev kaj prispevala, saj žena španskih borcev in povrhu še pravih Špank res ni veliko. Pa je nisem mogel pregovoriti. Marija je bila v življenju že tolikokrat razočarana, da tudi takim obljubam ne more verjeti, saj ji ta-korekoč nikoli ni nihče pomagal, celo takrat ne, ko je bila pomoči najbolj potrebna.
Preden sem odšel iz Pariza, mi je Marija izročila kup daril za prijatelje in sporočila pozdrave za Novakovo, Hrenove in še za vrsto drugih prijateljev in znancev iz Most. Bogdan Šturm
Izpolnjena obveza hišnega sveta mladih
Na sestankih hišnega sveta mladih Na peči 2, 4 in 6 so mladi sklenili, da bodo v okviru turističnega leta in tedna RK uredili okolico stanovanj in igrišče.
Hišni svet Na peči 2, 4 in 6 je mlade podprl z nabavo zemlje (20 m3) in semena (trave in bele detelje.
Na oglasnih deskah omenjenih stolpičev je hišni svet mladih izobesil vabilo: »Vabimo mlade
Mladi in tudi najmlajši so pridno pomagali pri urejanju igrišča
stanovalce, da sodelujejo pri razvozu zemlje, ureditvi igrišča, negi žive meje in zelenice. Vabimo tudi druge stanovalce, da mlade pri delu podpro. Z delom bomo začeli 10. maja 1967 popolne.
Tega dne ob 16. uri se je na dvorišču zbralo 25 mladih in 13 odraslih. Vsi so hiteli, da bi razvozili čimveč zemlje. Nekateri so
nalagali, drugi so ravnali zemljo okrog žive meje, tretji urejali cvetlične grede ter planirali zemljo, kjer je bilo potrebno. Najmanjši so vozili zemljo kar v malih avtomobilčkih in samokolnicah, nekateri pa so nosili zemljo v vedrih.
Prav lepo je bilo gledati mlade pri delu. Odrasli pa so bili ponosni na mlade delavce, ki so nasmejani in polni energije vneto delali. Prav nič jih ni bilo sram prijeti lopato, kramp, grablje, samokolnico in mladim pomagati pri urejanju okolice stolpičev. Seveda so bili mladi zelo ponosni na tako pomoč.
V petih dneh, od 10. do 20. maja se je udeležilo izpolnjevanja delovne obveze 85 mladih, ki so opravili skupno 170 delovnih ur; pomagalo pa jim je 39 odraslih, ki so opravili 156 ur.
Zadnjega dne akcije so mladi sodelovali tudi pri sejanju angleške trave in bele deteljice na novo navoženi zemlji. Gredice so bile sedaj nared za posaditev rož, živa meja obložena z zemljo, zelenica počiščena, jame in razne luknje zasute, kamenje odstranjeno. Počiščeno je tudi igrišče in prekopana mivka v peskovniku.
Naslednjega dne, 21. maja so mladi pomagali tovarišu Brdov-niku pri montaži večsedežne gugalnice.
Seveda delo ni zaključeno. Skozi vse leto bodo mladi skrbeli za red in snago ter negovali zelenico, toda dokazali so, kaj zmorejo in zadovoljni zro na svoje delo.
Tudi drugi posnemajte hišni svet mladih Na peči 2, 4 in 6.
Postali smo mladinci
Tudi letos so bili sprejeti učenci sedmih razredov v mladinsko organizacijo. Zadnjo soboto prejšnjega meseca smo se že ob osmih zjutraj odpeljali izpred šole Ketteja in Murna s tremi avtobusi proti Iškemu Vintgarju. Bilo je lepo vreme, zato je bil sprejem še bolj prijazen in prisrčen. Posedeli smo po stoleh na vrtu ob domu in kmalu se je začelo slavje.
Sekretar občinskega komiteja ZMS nas je pozdravil in spregovoril o pomenu mladinske organizacije. Nato smo prisegli, in sicer tako, da smo za njim ponavljali obljubo. Tako smo postali mladinci. Tovariš sekretar nam je čestital in razdelil članske izkaznice. Čestital nam je tudi tovariš pomočnik ravnatelja in nas opozoril na dolžnosti mladincev — čla-
nov mladinskega aktiva. Istočasno smo postali ludi člani Mladinskega Rdečega križa. Vse to je bilo zelo prisrčno.
Za tem malim, toda prisrčnim slavjem se je začela druga redna letna konferenca mladinskega aktiva na naši šoli. Predsednica je poročala o letnem delu. Slišali smo o uspehih, ki so jih dosegli mladinci osmih razredov. Izvolili smo tudi nove člane mladinskega šolskega komiteja. Po končanem slavju smo skupaj zaplesali Titovo kolo.
Po kulturnem sporedu smo dobili malico in se nato zabavali z raznimi igrami. Žoga, ki smo jo imeli s seboj, je bila večji del v vodi; zato so nekateri morali stopiti v vodo, drugače bi jo odnesla Iščica.
.lasna Kukolj 7. (I
Civilni zaštili ve{ pozornovli
Zadnja leta smo priče vse prepogostim naravnim in drugim nesrečam, kot na primer potresnim sunkom, poplavam, požarom, eksplozijam v rudnikih in tovarnah, nesrečam v železniškem in cestnem prometu ipd.
Pri teh nesrečah se večkrat zgodi, da bi bilo marsikatero človeško življenje rešeno in gmotna škoda manjša, če bi bili štabi za civilno zaščito bolje usposobljeni in bj pravočasno ukrepali. Praktične vaje in poizkusi aktivizacije, ki so jih lansko leto in letos izvedli organi za narodno obrambo v nekaterih ljubljanskih podjetjih, so glede tega ponekod pokazali bistvene pomanjkljivosti. Gre predvsem za to, da načrti za izvajanje ukrepov civilne zaščite v podjetjih niso povsod prilagojeni zahtevam in potrebam njih dela. Tu je še vse preveč načelnih in abstraktnih formulacij, konkretni izvrševalci nalog niso seznanjeni z načrtom, da ne govorimo o tem, da načrta občasno ne preverjajo v praksi.
Organi za narodno obrambo pri mestnem svetu menijo( in to bo tudi določeno v novem
zakonu o civilni zaščiti, ki je v pripravi), da bi morala tak načrt imeti sleherna gospodarska organizacija ali ustanova, ki zaposluje več kot 50 ljudi. To pa pomeni, da bi morale tudi šole primerno ukrepati. Vzemimo za primer nenaden požar ali rušenje v neki stari (pa tudi novi) šoli med poukom. Ce imata v tem primeru vodstvo šole in učiteljski zbor jasen koncept kako in kaj ukrepati, je že to samo po sebi dobro zagotovilo, da ne bo prišlo do morebitne panike ali zmešnjave.
V pripravi je tudi brošurica, ki jo bo prejela vsaka družina in bo v njej govor o nalogah le-te ob naravni ali drugi hudi nesreči. Naj mimogrede omenimo tudi navodilo prebivalcem mesta Ljubljana, ki so ga hišni sveti že prejeli, in v katerem so podrobno navedeni postopki za prebivalstvo ob naravni ali drugi nesreči. Prav bi bilo, da bi se s tem navodilom čimprej seznanil sleherni občan.
Pripravljajo pa tudi ukrepe, ki naj bi zagotovili angažiranje krajevnih skupnosti na tem področju.	F. F.
Križanka
Posetnica
	J	1	2	3	4	5	i	6	7	8	9	L	■h
-J	10						Ll	11				12	L
13							14						15
16			17			18					19		
20		21		□	22				23	24			
25			26	27		28		29			□	30	
|		31			32						33	I'			
34	35		36						37			38	39
40		41				42		43			44		
45					46				47	48		49	
50			51	52				53			54		
S	55					n	56						r
1		57 L__	—			1	58							r	
VODORAVNO: 1. novi predsednik občinske skupščine Moste-Po-IJe (Polde), 6. stik, kontakt, 10. bogovi iz grške mitologije, starejši od olimpijskih, katerim so se uprli, Zevs pa jih je premagal in vrgel v Tartar, 11. kraško črno vino, 13. država v severozahodni Afriki z glavnim mestom Rabat,
14.	narodni heroj iz naše občine rojen 1921 v Mostah, sedaj rezervni podpolkovnik JLA (Franc), 16. originalna kratica za OZN (United Nations), 17. šaljiva bodica, zabavljica, 19. osebni zaimek, 20. železov oksid, 22. ime Tolstojeve junakinje Karenine, 23. del knjige, 25. novi predsednik občinskega odbora SZDL Moste-Polje (Anton), 28. skupina celic z enako funkcijo v organizmu,
30.	soglasnika v besedi DETE,
31.	topilu podobna rastlina, 34. kratica za »zveza komunistov-«, 36. starejši slovenski operni pevec, dramatik in gledališki kritik (Josip, 1841—1902), 37. tovarna trakov, vezalk in elastike v Zgornji Hrušici, 40. samoglasnik, 42. znamka električnih štedilnikov, ki jih izdeluje makedonska tovarna »Georgi Naumov«, 44. orel iz germanske mitologije, 45. ime grafika Justina, 46. krojačev pripomoček za rezanje, 49. začetnici sopranistke ljubljanske Opere, 50. šport z žogo, ki ga v naši občini goji klub Slovan, 53. kos lesa za krujavo, 55. majhen nos, 56. nakodrano sukno, 57. skupina ptic, 58. me-
sto v jugovzhodni Turčiji ob reki Seyhan.
NAVPIČNO: 1. tišina, pokoj, 2. gora na polotoku Halkidiki s številnimi pravoslavnimi samostani, 3. vojaško pokrivalo, 4. osnovna mera, 5. podredni veznik, 6. filozofska šola, po kateri se imenujejo stoiki, 7. obrtnik prehrambene stroke, 8. makedonski ljudski ples, 9. kraj v naši občini, 10. žensko ime, 12. srbsko moško ime, 13. pesnik slovenske moderne, po katerem se skupaj s Kettejem imenuje šola v naši občini (Josip), 14. način dela, spretnost,
15.	stot, 18. razum, miselna zmožnost, 21. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 23. zora, 24. tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov v Domžalah, 26. žara, 27. podjetje, ki skupaj z Oljarno sestavlja en kolektiv, 29. kratica sovjetskih reaktivnih letal Iljušin,
32.	mednarodna avtomobilska oznaka Poljske, 33. oče, 34. zvok, ton, 35. nekdanji dedni najemnik posestva, 38. železarna na Koroškem, 39. kemična tovarna v Podgradu, 41. slovenski ekspresionistični skladatelj (Marij), 43. začetnik madžarske dinastije Ar-padovičev, 46. pisana krava, 47. primorska jed, 48. del umetniškega imena bolgarskega književnika (. . .. Pelin), 51. čebeli podobna žuželka s pekočim pikom, 52. lahkoatletska disciplina, 54. najslabša šolska ocena, 56. kemični znak za radij.
Rebus
JOE REVA SN
Joe stanuje sedaj v Študentovskem naselju, pred tem pa je nekaj časa prebival privatno v predelu naše občine. V katerem predelu?
Premešane črke
DORA se je zaljubila, noče fanta še izdati a imena le ni skrila, saj ga ni težko spoznati.
Satovnica
Besede začnite vpisovati v polju, ki je označeno s puščico, naprej pa tečejo v smeri kazalca na uri.
1.	trener košarkarskega kluba Slovan (Janez), 2. nedelavnost, 3. izdelovalec in prodajalec opeke, 4. ime umrlega slovenskega pisatelja Meška, 5. vabljenje, 6. Perzijke, 7. tunel, 8. kraj v najvzhodnejšem območju naše občine, 9. pripomoček za sekanje.
Rešitve iz prejšnje številke
KRIŽANKA: Vodoravno 1. ropot, 6. Zlto, 10. vabilo, 11. Ivana, 13. Kašelj, 14. Svetina, 16. Al, 17. Dakota, 19. kip, 20. Pia, 22. Aru, 23. krsta, 25. očnik, 28. idila, 30. AS, 31. energetika, 34. Sp, 36. Klein, 37. napev, 40. komat, 42. Nep, 44. Ami, 45. oro, 46. racija, 49. od, 50. Kosovel, 53. savana, 55. golaž, 56. Tamara, 57. reta, 58. arara.
ČRKOVNA KOMBINACIJA: Besede na desni: petelin, kopriva, krinka, maketa, stenica, tuljava, sinica. Pregovor: Ce jezik molči, glava ne boli.
POSETNICA: Naša skupnost
PREMEŠANE ČRKE: Irma
REBUS: Kodeljevo (kozel je v O, z = d)
'koša
SKUPNOST
»LACIUO S20L UMJBUJANA MOSTE - PO Ul B
Solidarnost Javnih skladišč
2e drugi dan po razpravi v občinski skupščini o finančnem problemu podjetja Indos so Javna skladišča naslovila na delavski svet Indosa pismo, v katerem sporočajo, da bodo do kon-
ca leta brezplačno skladiščila vse Indosovc zaloge.
S to potezo sicer ne bo v celoti rešen problem tega podjetja, vendar je pripravljenost Javnih skladišč znak velike solidarnosti In razumevanja.
Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo In uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje, Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji ČZP Ljudska pravica. Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo.
Kino »TRIGLAV«
Mesec Julij
1,— 4. »OBRAČUN V BANGKOKU« — francoski barvni ci-nemascope kriminalno-pustolovski film, igra Kenvin Matthevvs.
5— 6. »PO POTEH JUGOSLAVIJE« — jugoslovanski barvni dokumenltarni film.
7.	— 9. »SREČA« — francoski barvni film. Igrata Jean-Claude
Drouot in Claire Drouot.
10.—11. »JEZDEC S KIRGIŠKIH PLANIN« — sovjetski akcijski film v cinemascopu. Igrata M. Asanbajev in M. Riskulov.
12.—14. »KRIVA POT« — angleški kriminalno-vohunski film. Igrajo Stewart Granger, Robert Rayn, N. Rray.
15.—17. »UMAKNI SE, DRAGA« — ameriška barvna cinema-scopska komedija. Igrajo Doris Day, James Gamer in Chuck Connors.
18.—20. »AMERIŠKA VESELA PARADA« — vesela antologija ameriških komedij v kateri nastopajo številni znani igralci, med njimi so Cary Grant, bratje Manc, Red Skelton, Greta Garbo, Jean Harlovv, Budd Abbot in L. Cosfello.
21—23. »KARAVANA HRABRIH« — ameriški wcstem film v režiji Johna Forda. Igrajo Ben Johnson, Harry Ca-rey, Joanne Dru.
24.-25. »NEVARNE KRIVINE« — italijanski film. Igrata Vit-torio Gasman in Katrin Spaak.
26—28. »ENAINTRIDESET STOPINJ V SENCI« — angleško-češki film o gospodarskem kriminalu. Igrata Anne Heywood in Rudolf Hrušinsky.
29.—31. »MARCO POLO« — italijanski barvni psevdozgodo-vinski spektakel. Igrajo Horst Buchholz, Orsom Welles, A. Quinn.
MATINEJE V JULIJU
1. julija ob 10.30 — italijanski barvni CS spektakel »RODOŠKI VELIKAN«
8.	julija ob 10.30 — ameriški barvni CS silm »ALADINOVA
ČAROBNA SVETILKA«
15. julija ob 10.30 — ameriški barvni western film »ZAKON MIMO ZAKONA«
22. julija ob 10.30 — angleški barvni CS film o Vikingih »DOLGE LADJE«
29. julija ob 10.30 — ameriški barvni cinemascope westem film »KOMANCEROSI«
Kino »VEVČE«
Mesec Julij
samo 1. »SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA«, nemško-jugo-slovanski barvni CS westem.
4.— 5. »TRIJE IZ TEXASA«, ameriški film — kinotečni program.
samo 6. »SKRIVNOST KABARETA«, francoski kriminalni film v cinemascopu.
7 — 9. »ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA«, ameriška barvna pravljična zgodba (1001 noč).
12.—13. »TUDOR«, romunski CS zgodovinski film.
14.	—16. ZAKAN MIMO ZAKONA«, ameriški barvni westem
v cinemascopu.
19.—20. »RDEČE BARETKE«, poljski film o življenju padalcev.
21.	—23. »AMANDUS«, slovenski barvni cinemascope film po
Tavčarjevi povesti V Zali.
26.—27. »DUHOVI V RIMU«, italijanska barvna VS komedija.
28.	—30. »KOMANČEROSI«, ameriški barvni westem v CS.
Kino »ZALOG«
1.— 2. italijanski barvni CS film »RODOŠKI VELIKAN«. 4. jugoslovanski barvni dokumentarni film »PO POTEH JUGOSLAVIJE«.
8.— 9. francoski barvni CS pustolovski film »ZMAGOSLAVJE MIHAJLA STROGOVA«.
15.	—16. italij.-franc. barvni CS film »NORMANI«.
22.	-23. japonski CS film »ONIBABA«.
29.	—30. ameriški barvni cinemascope cirkuški film »NAJLEP-
SA NA SVETU«, igra Doris Day.
Za odličen uspeh - zlata medalja
Na osnovni šoli Ketteja in Murna letos najboljši učenci niso dobili knjižnih priznanj. Upravni odbor zavoda je sprejel priporočilo zveznega sekretariata za izobraževanje in kulturo ter republiškega sekretariata za prosveto in kulturo in na iniciativo organizacijskega odbora sklada Bratov Ribar iz Zagreba ustanovil sklad za pohvale in nagrade odličnim učencem.
Upravni odbor zavoda je pozval k vsestranskemu sodelovanju tako učence, kot starše in družbenopolitične organizacije Kodeljevega. Vsi so ustanovitev sklada podprli in okrog 200 odličnjakom se letos prvič blesti na prsih posebna značka oz. medalja: učencem 1. — 7.. razredov pozlačena značka Pohvala za odličen uspeh, učencem 8. razredov pa prav tako pozlačena medalja. Čez 8 let pa bodo prvi učenci dobili tudi zlato me» daljo Bratov Ribar.
Tako niso nagrejeni samo po eden do dva najboljša v razredu, ampak prejmejo priznanje vsi, ki odlično izdelajo razred. To priznanje pa ima tudi druge kvalitete:
1.	spodbuja učence vseh jugoslovanskih šol k odličnim učnim uspehom,
2.	krepi povezovanje učencev in šole s starši in družbeno skupnostjo,
3.	razvija bratsko povezanost mladine vseh narodov in narodnosti v SFRJ in
4.	vzgaja mladino v duhu naše bližnje revolucionarne preteklosti.
Učenec, ki bo prejel medaljo in legitimacijo, pa bo imel tudi prednost pri nadaljevanju šolanja (štipendije, krediti ipd.) ali pri zaposlovanju in drugod.
Tako se je Kodeljevo s svo-io šolo odločilo graditi delo na zavodu na pozitivnih — odličnih osnovah; in prav je tako.
AM
Milena Čelesnik uči telesno vzgojo na šoli Kette-Murn. Ta šola je občinski prvak v atletiki, v isti konkurenci v Sloveniji pa so njih fantje in dekleta na 5. mestu. Res je,
Intervju s trenerjem — Milena Čelesnik
Kdor jo pozna — in poznajo jo malodane vsi Kode-Ijevčani, po priimku pa vsakdo, ki se zanima za šport —, si ne more misliti, da ima Milena tremo. Saj vedno nastopa pred polno telovadnico otrok in vsi jo gledajo, pazijo na vsak njen gib, kajti uči jih, kako se vrže krogla, žoga, skoči v daljino in nared; preval naprej- (ali kozolec). Vsa trema b; jo morala že miniti, pa je ni. Leta 1960 je bila v odlični formi in nastopila je na olimpijadi v Rimu. Toda kaj, ko ima trcmo-prav tam, kjer naj bi pokazala, kaj zna, je svoj disk vrgla po 10 — 15 m slabše kot ponavadi.
je bil Karel Janež iz Dolskega, ki je nastopil leta 1956 v Helsinkih) vabi mladino k atletskemu krožku. Prav tako ni dvoma, da je prav Milena tudi zaslužila, da so mlade atletinje Slovana že med najboljšimi v Sloveniji. In to je tisto, o čemer smo nameravali pisati. Milena že skoraj 15 let suvereno vlada po metališčih Jugoslavije in še danes nima enakovrednih tekmic, pa čeprav ne .trenira že skoraj 5 let. Se danes jo pokličejo v državno reprezentanco in še danes stopa na zmagovalne stopnice. Sama pravi, da nekaj ni v redu v atletiki, kajti zadnji čas je, da jo zamenjajo mlajše. Toda čeprav brez treninga, vse kaže, da bo Milena še nekaj časa najboljša metalka diska, dokler... Da, dokler ne zraste novi rod atletinj, ki ga pomaga vzgajati na šoli Kette-Murn in na Slovanu. Ta rod pa raste. V začetku meseca je bilo tekmovanje mestnih ženskih reprezentanc in v repre-rentanci Ljubljane sta nastopili prvič učenka (Velikovrhova) in učiteljica. Milena je bila prva v metu diska, učenka pa druga v skoku v daljavo. Preteklo nedeljo pa sta obe nastopili na prvenstvu ljubljanskega področja v metu kopja. Za 30 cm je zmagala učiteljica. Na istem prvenstvu pa je zmagala v teku na 400 m tudi njena učenka Breda Aškerc. In to je bilo prvenstvo članic, učenke pa-učenke osnovne šole.
Kaže, da mora Milena sama pomagati svoji tremi iz športne arene. Toda tu je že druga nevarnost: ali ne bo imela treme zopet, ko bodo nastopale njene učenke in bo stiskala palce za njihovo zmago. Morda. Morda, če bo dosegla katera to, kar Milena, da bo nastopila na olimpiadi.
da je ta šola steber atletskega kluba Slovan, res pa je tudi, da so najboljše rezultate (poleg Darinke Velikovrh in Brede Aškerc) dosegli prav v metih, ki so Milenina disciplina. Ni dvoma, da zgled druge olimpijke iz naše občine (prvi
Mladi meščanski rokometaši - najboljši v' Sloveniji
Prvo nedeljo v juniju je bilo republiško rokometno prvenstvo za pionirje in pionirke, katerega se ima pravico udeležiti tudi prvak Ljubljane. In prvak Ljubljane med pionirji in pionirkami so letos postali Moščani. Velik uspeh je bila sicer že zmaga na prvenstvu Ljubljane, kjer so pionirke premočno premagale reprezentanco občine Center, pionirji pa tesno prav tako reprezentanco občine Center. Za naSo občino sta nastopUi tile dve ekipi: pri pionirkah šola Vide Pregare, pri pionirjih pa Kette-Murn — prvaka naše občine. Ce upoštevamo, da so v reprezentancah Centra lahko nastopili najboljš iz več kot 10 šol občine Center, nasproti pa so se jim postavili tekmovalci le ene naše šole, potem je to nadvse lep uspeh (z ne prevelikimi ambicijami pri pionirjih kajti tu je že dvakrat zapovrstjo zmagal rokometni klub iz Brežic, z več upi pa pri pionirkah). Vendar se takemu uspehu ni nihče nadejal. Obe ekipi sta osvojili prvo mesto v Sloveniji in dosegli doslej največji uspeh (lani so bile pionirke Vide Pregare 2. v Sloveniji). Seveda sta za te uspehe zaslužna oba trenerja (Močnik in Mavrič) poleg njiju pa še drugi učitelji telesne vzgoje, ki so pri rednem šolskem pouku temeljito naučili svoje učence osnovnih prvin rokometa. Predvsem moramo pohvaliti Cirila Hribarja, ki na šoli Kette-Murn že pripravlja novo ekipo za prihodnje leto.
Za šolo Vide Pregare so nastopile naslednje Igralke:	Barbara,
Joža in Bernarda MUller, M. in L. Strekelj, Goršič, Končnik, Djura-ki, Pejič, Robič in kot gostja še igralka šole Jarše Jugovičeva.
Zmagovalna ekipa pionirjev pa je bila takale:	Rataj, Kovačič,
Muzlovič, Kokalj, Flego, Jusar, Rebernik, Cvek ter Ivančič s šole Vide Pregare in Bučuk s šole Jožeta Potrča.
Mladinci se letos niso uvrstili na slovensko prvenstvo, kajti glavnina ce ekipe je igrala v conski članski ligi pod imenom Olimpija. Pač pa so nastopile na slovenskem mladinskem prvenstvu mladinke Slovana in izgubile tekmo z ligaško ekipo Selc, ki je tretja v Sloveniji med članicami. Tako so osvojile drugo mesto. Ta ekipa pa ima še velike možnosti, saj jo sestavljajo v glavnem učenke 7. razreda osnovne šole Kette-Murn.
Občinsko prvenstvo v plavanju
16.	junija je bilo v bazenu na Vevčah občinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju. Tekmovanje je organizirala občinska zveza za telesno kulturo ob pomoči plavalnega kluba Slavija. Organizatorji so se odločili, da bodo vsi nastopajoči, ki so bili po starosti razdeljeni v 3 kategorije, plavali le eno dolžino bazena, to je 33 m. To pa zato, ker obvladajo obrate lahko le plavalci, ki trenirajo v plavalnih klubih.
Ekipe za tekmovanje niso bile ravno najbolje pripravljene, morda tudi niso nastopili vsi najboljši. Izredno slabo vreme zadnji čas je namreč vsem šolam preprečilo, da bi izvedle šolska prvenstva, pa so se morali učitelji telesne vzgoje pri sestavi ekip opirati le na podatke iz prejšnjih let. Prav zato pa zaslužijo za svoje požrtvovalno in težko delo, priznanje telesnovzgojni pedagogi vseh osnovnih šol. Vendar pa so bili najbolj pripravljeni domačini, to so učenci s šol Sostro in Polje, ki stanujejo seveda kolikor toliko blizu bazena. Kako važna je sestava ekipe, pa Je pokazal primer Sole Vide Pregare. Čeprav daleč od bazena je ta šola zmagala, ker so prvenstvo šole izvedli že jeseni, pa so tako lahko postavili res najboljšo ekipo. Brez dvoma je ekipa šole Vide Pregare zmago zaslužila.
Najboljši plavalci iz občine, ki tekmujejo za razne klube, so nastopili v posebni kategoriji. Tu smo srečali že znana imena slovenskega plavanja, seveda med pionirji:	Cvetkovič, Kramberger,
Jurman, Ahdrič, Potočnik in Li-beršar, vsi že pionirski prvaki Slovenije. Ti so seveda dosegali daleč najboljše rezultate.
Nastopilo je 142 tekmovalcev, ki »o dosegli tele rezultate:
33 m prsno: st. pionirji: 1. Strnad (Sostro) 28,1;	2. Dimitrovič
(Polje) 29,1; 3. Žagar (P) 30.0; st. pionirke: 1. Trtnik 30,4; 2. Babnik 33,0; 3. Perčič (vse P) 34,8; ml. pionirji: 1. Stamejčič (Vitja Pregare) 33,4; 2—3. Novak in Rada-kovič (oba S) 35,2; ml. pionirke:
1.	Trzinar (S) 34,2; 2. Plut (Jarše) 35,0; 3. Močnik (S) 40,00; pionirji:
1.	Andrič (P) 26,6; 2. Gorše (P)
27,0;	3. Kramberger (VP) 28,2;
pionirke: 1. Kramberger (VP) 27,0;
2.	Liberšar (Kette-Murn) 30,00;
3.	Vrečar (P) 32,6.
33 m hrbtno:	st. pionirji:	1.
Sturm (J) 31,0; 2. Babnik (S) 33,6; 3. Kržič (P) 35,0; st. pionirke: 1. Černetič 42,6; 2. Zupan 46,0; 3. Nemanjič (vse VP) 60,0; ml. pionirji; 1. Škrbec 41,0; 2. Tofalovič 51,0; 3. Smodiš 51,0 (vsi VP); ml. pionirke: 1. Zofič (P) 56,4; pionirji: 1. Cvetkovič 21,0; 2. Potočnik (oba P) 22,4; 3. Jurman (KM) 22,8; pionirke:	1. Kramberger
(VP) 24,8; 2. Liberšar (KM) 25,0; 3. Valentinčič (P) 29,2.
33 m prosto: st. pionirji: 1. Caj-hen (P) 23,4; 2. Garbajs (S) 24,2; 3. Radakovič (S) 25,6; st. pionirke: 1. Sluga 28,0; 2. Frumen 31,0; 3. Dobovšek (vse VP) 32,2; ml. pionirji: 1. Lovšin (KM) 30,8 2. Trtnik (P) 31,0; 3. Mede (VP) 32,8; ml. pionirke: 1. Ločiškar (P) 28,4; 2. Zajc (P) 30,1; 3. Trtnik (VP) 33,8.
Štafeta 3x33 m prsno st. pionirji: 1. Sostro 1.27,5; 2. Polje 1.43,5; 3. Jarše 1.46,6.
Štafeta 3x33 m prosto st. pionirji: 1. Sostro 1.15,0; 2. Polje 1.17,3;
3.	Vida Pregare 1.20,8.
Ekipno:	i. Vida Pregare 190
točk, 2. Polje 168, 3. Sostro 134,
4.	Jarše 92 in 5. Kette-Murn 63 točk.
Tudi kegljači Slovana - najboljši v Sloveniji
Prvič, odkar tudi v Mostah padajo keglji, so se športniki te športne panoge povzpeli na zmagovalno stopnico, najvišjo v Sloveniji.
V juniju je bilo končano republiško prvenstvo v borbenih igrah, kjer so nastopili vsi najboljši klubi iz Slovenije, na čelu z Branikom in njegovim svetovnim prvakom Mirom Stržajem. Pa vendar so bili Moščani prvi in vsi so jim morali čestitati, čeprav so Branikovci veljali za daleč premočne favorite. Kot se v športu rado dogaja, je zmagala skromnost in presenečenje. O rezultatih posameznikov pravzaprav ni prav, da govorimo, kajti za zmago so zaslužni vsi. Sploh pa je v borbenih igrah mnogo odvisne prav od izenačenosti ekipe. Zato samo povemo, kdo so slovenski prvaki:	Kordež, Stre-
kelj, Kampjut, Zemva, Vavpotič, Rozman, Mitar, Sobočan, Horva-tec in Čučnik. Vsem iskreno čestitamo.
Krivulja športnih uspehov tega
Taborjenje se bliža
Taborniki odreda Cmi mrav se skrbno pripravljajo na letno taborjenje v Strunjanu. Letos smo dobili stalni taborni prostor in ga želimo čimbolj e urediti. Tabor bomo sodobno opremili s plinsko kuhinjo, napeljali bomo tudi elektriko in vodovod. Taborniki se bodo na morju trikrat izmenjali. V prvi izmeni bo taborilo 60 tabornikov, v drugi 80, v tretji pa 30.
Zanimanje za taborjenje Je zelo veliko, zaradi pomanjkanja opreme pa pod platneno streho
nismo mogli najti prostora za vse.
V	drugi izmeni bomo gostili tabornike iz Švice, naši taborniki pa jih bodo zopet obiskali čez dve leti.
V	svoje vrste bomo vključili tudi mladince in pionirke iz Polja in jim pokazali lepote taborniškega življenja.
Občani, kadar vas bo pot vodila mimo Strunjana, si odtrgajte nekaj časa in obiščite naš tabor.
Milan Pondelck Pokopališka 22 Ljubljana
kluba gre od ustanovitve naprej samo navzgor. Leta 1959 so iz prostora za premog za kinom Triglav Rakušček, Strekelj, Die-singer, Pirc in Anzelc napravili novo dvostezno kegljišče. Ko so ga usposobili za tekme, so začeli tudi s tekmovanji. Od takrat je vsak njihov nastop boljši od prejšnjega. Prve uspehe so dosegli v standardni tekmovalni disciplini 8 x 200 lučajev mešano. Dvakrat so se uvrstili v slovensko ligo in še isto leto izpadli; lani so se zopet uvrstili, a tokrat zasedli 10. mesto in se obdržali v ligi. Pravijo, da bodo sedaj zagotovo obstali. V borbenih igrah pa so začeli z uspehi na tradicionalnem turnirju Maksa Percu v Ljubljani, kjer nastopajo vsako leto najboljše ljubljanske ekipe. Predlani so bili tretji, lani drugi, letos pa so zmagali. Za tem prvim mestom pa sedaj še republiški naslov.
Krivulja športnih uspehov navzgor - materialno pa navzdol. Precejšnja sredstva so potrebovali, da so uredili kegljišče, Sami so ga zgradili, toda danes morajo zanj plačevati najemnino. Od ustanoviteljev kluba tekmuje in pomaga odboru le še Karel Strekelj. Drugi so popustili. Tako sl danes republiški prvaki sami plačujejo vožnjo na tekmovanja, hrano in prenočišče, sami si kupujejo opremo. Pa to bi še nekako šlo. Toda ali se ne bi našel denar, da bi jim plačali vsaj najemnino in prijavnino za tekme? Pokazali so več uspehov in delavoljnosti kot marsikateri klub v občini, ki prejme neprimerno več sredstev. Kegljači pa so v letu 1967 prijeli doslej le 100.000 S dinarjev, prijavnina za en nastop pa je 28.300 S dinarjev.
Drobne iz športa
Med 280 šolami, ki so v Sloveniji tekmovale za atletski pokal, je med pionirji in pionirkami — po neuradnih podatkih - zasedla osnovna šola Ketteja in Murna zavidljivo 5. mesto. Sola je res občinski prvak v atletiki, a takšen skupni uspeh so dosegle le S« šole Koper, Novo mesto in Kočevje.
Na minulem področnem prvenstvu za pionirke v orodni telovadbi so poleg telovadk Zelene jame prvič nastopile tudi mlade telovadke Partizana iz Most, ki jih vodi mladinska državna prvakinja za leto 1966 Doljana Košuta. Kaže, da bomo tudi v drugem društvu Partizan v naši občini dobili kvalitetne telovadke.
Pionirji in pionirke šole Vide Pregare so ob dnevu šole 15. junija izvedli v telovadnici v Zeleni jami nadvse uspešen telovadni nastop. Sodelovale so še telovadke domačega Partizana in nekaj najboljših telovadcev v državi, med njimi Vratič in Brodnik.
Seveda gre pohvala za ta nastop predvsem učiteljem telesne vzgoje Miši Lajovic, Jožetu Mavriču in Jožetu Drobniču, medtem ko se je gostom zahvalil za nastop ravnatelj šole Stefan Trobiš.
Najbolj so navdušile vaje s pionirkami Mice Havlina in Miše Lajovic, seveda poleg naših najboljših telovadcev, ki so največ pokazali v akrobatiki.
V tekmovanju med šolskimi športnimi društvi naše občine za prehodni pokal so letos zopet zmagali učenci šole Vide Pregare. To je predvsem zasluga dobrih ženskih ekip v vseh športnih panogah, kajti med pionirji so bili najboljši fantje s šole Kette-Murn. Sola Vide Pregare je tako že tretjič prejela ta pokal in ji bo ostal v trajno last.
V vevškem bazenu so že začeli s plavalnimi tečaji, in sicer najprej za okoliške podružnične šole. Ti tečaji bodo trajali še ves junij. V organizaciji PK Slavij e, šole Polje in ObZTK je vodja tečajev profesor Božo Bučar, pomagata pa mu Zelenka Cerar in Irena Kržin.
Na šoli Kette-Murn so konec junija priredili tečaj za neplavalce 4. razredov svoje šole. Te šolarje so izbrali na predhodnih testiranjih, ki so jih opravili skupaj z zavodom za prosvetno pedagoško službo in ObZTK. Pod vodstvom profesorice Vande Be-denk vodita tečaj šo Ciril Hribar in Milena Čelesnik, vsi predavatelji telesne vzgoje na šoli Kette-Murn.
Nogometaši Slovana so izpadli sedaj še iz slovenske lige. To Je pravzaprav precejšnja škoda, kajti v letošnjem tekmovanju so nastopali z novo ekipo samih mladincev, ki so jih vzgojili sami. To leto so si nabirali lahko le izkušnje in bi bili v kratkem lahko kos precej ekipam v Sloveniji. Tako pa se bo ekipa razbila, nekaj tudi na račun občinskega konkurenta-Slavije, ki se zelo zanima za najboljše Slovanove igralce.
Atletinje Slovana so začele osvajati naslove najboljših že tudi mod članicami. Pravzaprav smo to napovedali že lani, kljub temu, da so sedaj še vedno mlajše mladinke. Večina jih bo nastopala za mladinsko ekipo še najmanj 3 leta. Prvo zmago med članicami je na področnem prvenstvu Ljubljane (nastopilo so tudi tekmovalke iz Gorice in Novega mesta) osvojila v toku na 400 m Breda Aškerc. Drugi uspeh pa je dosegla Darinka Velikovrh, ki se je uvrstila v ljubljansko reprezentanco v skoku v daljino.
ZA DAN BORCA čestitajo in se priporočajo
Slovenija avto !	JUGOTEKSTIL IMPEX
EXPORT-IMPORT — TEHNIČNA TRGOVINA — SERVISI	m	LJUBLJANA, TITOVA 3/VI-VII
Ljubljana, Prešernova 40	UVOZ:
Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili vseh vrst,	1 nadomestnimi deli, avto-moto gumami, splošnim in električ-	_ nim avtomaterialom, bicikli, gradbenimi stroji, opremo in orodji za avto-servisne delavnice.	“	bombaž, volna, lan, juta, surova svila, stanično vlakno, sintetična vlakna, volnene krpe, bombažna preja, volnena preja, lanena preja, jutina preja, preja sintetičnih vlaken, specialne preje, sukanci, tkanine za široko potrošnjo, tekstilni stroji, nadomestni deli In utcnzilijc.
	IZVOZ:
Servis in remont za motorna vozila. 1 1	bombažne tkanine, volnene tkanine, lanene tkanine, jutine tkanine, tkanine iz naravne in umetne svile, stanične in sintetične tkanine, bombažne, volnene, stanične in sintetične preje ter sukanci, tekstilna konfekcija, tekstilni izdelki domače obrti, bombažne, volnene, svilene in sintetične pletenine in trikotaža, tekstilni izdelki za tehnično uporabo, tekstilni stroji, nadomestni deli in utcnzilijc. SE PRIPOROČA
KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA	S	
Čufarjeva ulica št. 16, poštni predal: 38/1, telefon: 313-755	_ PROIZVAJA:	IMF
KARTONAŽNE IZDELKE vseh vrst za reprodukcijo, industrijo, obrt itd.
IZDELKE IZ PAPIRJA: serviete, toaletni papir, zvitke za blagajne in računske stroje, mape ter registratorje, lončke za živila itd.
CEVKE: mehke in trde za tekstilno industrijo KARTONSKE CEVI, sode, steklenice, doze
I
I
I
Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37	^
PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA:
— centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plinske instalacije in prezračevalne naprave
LITOGRAFIRANO EMBALAŽO v eno- in večbarvnem tisku EMBALAŽO IZ VALOVITEGA KARTONA
tovarna
vijakov
LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 2, telefon: 20-053, brzojav TOVIL
—	električne naprave jakega in šibkega toka, komandne in signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe
—	avtomatske regulacije s področja navedenih dejavnosti
—	opravlja kalorične in električne meritve
—	odliva visokokvalitetne odlitke sive litine in jih po želji obdela
Agrotehnika
EXPORT-IMPORT. LJUBLJANA, TITOVA 38
s poslovnimi enotami in predstavništvi po vsej Jugoslaviji vas oskrbi z vsemi vrstami kmetijskih strojev in rezervnimi deli
Izdeluje vijačno blago od 0 2 do 6 mm iz materialov Fe, Ms,	zanje, opremo za kletarstvo, mlekarstvo, proizvodnjo močnih
Al in to:	krmil, sredstvi za varstvo rastlin in umetnimi gnojili.
—	vijake za kovine	Strokovna služba daje nasvete za uporabo vsega blaga, ki ga
—	vijake za les	dobavlja »AGROTEHNIKA«!
—	vijake za pločevino
—	specialne vijake za čevljarsko in ostalo industrijo
—	kovice Fe, Ms, Al, Cu, Ag	___ __	___ ___ ___	g
—	matice Ms
Kvaliteta izdelkov splošno znana! — Cene konkurenčne!
Ljubljana-Moste
PROIZVAJA MATERIALE ZA:
hidroizolacije gradnjo cest elektroizolacije termo-akustične izolacije antikorozijo
DINOS
podjetje z industrijskimi surovinami, reprodukcijskim in odpadnim blagom, Ljubljana, Parmova 33, s svojimi poslovalnicami v vseh večjih krajih v Sloveniji, se kot največje tovrstno podjetje toplo priporoča za odkup odpadnega blaga vseh vrst in kvalitet.
V vsaki delovni organizaciji in pri vsakem posamezniku je vedno nekaj tudi za nas in obratno, vsakdo bo našel pri nas nekaj za svoje potrebe.
DAJTE INDUSTRIJI ODPADNE SUROVINE!
Lesni kombinat Ljubljana
LJUBLJANA, LANGUSOVA 8
NUDI
—	stavbeno-mizarske proizvode vseh vrst
—	tesarske proizvode vseh vrst
—	montažne stanovanjske, vveekend, lovske in camp hišice
—	rolete lesene naravne ali barvane z avtometom iz švedskega vzmetnega jekla
—	zavese v vseh barvah in kvalitetah, na navojnice med okenskimi krili, okovjem na riloge in na samonavijalcih Iz švedskega vzmetnega jekla
—	vgrajeno pohištvo v vseh izvedbah vse z ali brez montaže!
DALJE
—	garniturno in kosovno pohištvo v vseh izvedbah
—	zaboje vseh vrst
—	lesna galanterija
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
Poslovno združenje za proizvodnjo močnih krmil • Ljubljana, Nazorjeva ulica 12
ZA DAN BORCA čestitajo in se priporočajo
VELETRGOVINA	b
»LJUBLJANSKE	MLEKARNE«	S
LJUBLJANA, TOLSTOJEVA G3, telefon .111-555
Vsako gospodinjstvo, vsak motel, hotel, planinska koča, cam-
ping, weekcnd ob morju ali v planinah,	ladje	in	vlaki	na	H
dolgih progah naj imajo vedno ustrezajočo zalogo
STERILIZIRANEGA — HOMOGENIZIRANEGA MLEKA
v tetra-pak embalaži, ki je obstojno brez hladilnikov 2 meseca.
Kupujte na zalogo sterilizirano mleko pri podjetju LJUBLJANSKE MLEKARNE!	B
JUHE, PRIKUHE, OMAKE IN DRUGE JEDI bodo imele precej boljši okus, če jim dodaste
EVO zelenjavna začimba za juhe in prikuhe Vabimo Vas, da se sami prepričate!
Izdelek EVO pripravlja
Jiatin&ka
LJUBLJANA
Termika
Ljubljana
Kamniška cesta 25
Montažno in industrijsko podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije
Komunalno podjetje
Sostro
Proizvaja vse vrste peska za gradnje in ceste
tovarna
barv Dol
pri Ljubljani
Proizvaja juboflor, dispersijske in navadne suhe barve, steklarski kit in plastični omet za fasade
SE PRIPOROČA
INSTALACIJE II. Montažno podjetje Ljubljana, Kamniška 48 a
Staaeniia sadfe
Hladilnica Zalog
se priporoča za razne usluge hlajenja in sortiranja sadja
VELETRGOVINA
LOKA Škofja Loka
Prodaja na debelo vse vrste živil in pijač po najnižjih cenah. Blago dostavlja franco. Priporočamo odlično mešanico kave iz lastne pražarne.
Telefon številka 272-274
Agrostroj - Ljubljana
LJUBLJANA, DRAGA 41
Projektira in konstruira naprave za namakanje z umetnim dežjem.
IZDELUJE:
naprave za namakanje v stabilnih, polstabilnih in prevoznih sistemih;
AL cevi dimenzije 0 50 do 150 mm;
razpršilce za vse vrste namakanja in priključitvijo tudi na hišni vodovod;
IZVRŠUJE:
servis avtomobilov »Skoda«;
z lastno težko mehanizacijo, opravlja vsa melioracijska dela, popravlja vse vrste kmetijske in gozdne mehanizacije.
PREPRIČAJTE SE O KVALITETI NAŠIH IZDELKOV IN USLUG IN ZADOVOLJNI BOSTE!
Konfekcija »K R 0 J«
Škofja Loka
s svojimi prodajalnami v Ljubljani in Škofji Loki priporoča potrošnikom svoje kvalitetne izdelke
ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA
IZDELUJEJO:
SULFITNO CELULOZO I. a za vse vrste papirja PINOTAN — strojilni ekstrakt, BREZLESNI PAPIR, SRED-NJEFINI PAPIR, KULERJE ZA KUVERTE, obrazce, bloke, formularje, reklamne in propagandne tiskovine, KARTONE za kartoteke, fascikle in mape, KASTRIRAN PAPIR, PELURNI PAPIR bel in barvan
Velelekslil
Ljubljana, Masarykova 17 nudi v svojih poslovalnicah maloprodaje tkanine vseh vrst
ZAHTEVAJTE VZORCE!
Tovarna kleja
Ljubljana, Smartinska c. 50
PROIZVAJA:
Kostni klej znamke »Maček« v biserih-pcrlah, vse vrste kožnih klejev, tehnično, prečiščeno in foto želatino, tehnične maščobe, razklejeno in surovo kostno moko ter roževino.
Prepričajte se o odlični kvaliteti vseh naših proizvodov. Zahtevajte prospekte in tehnična navodila.
Prometno
podjetje
T O T R A
LJUBLJANA, ZGORNJA HRUŠICA 14
TOVARNA POZAMENTERIJE, POZAMENTERIJSKIH STROJEV IN IZDELKOV PLASTIKE — Telefoni: 317-G35, 317-735. 348-041, komerciala-teksti 1 23-174, plastika 22-71«, obrat tekstilna 49-022, plastike 48-030
Ljubljana
TEOL Ljubljana • Zaloška 54
PROIZVAJA:
—	Tekstilna pomožna sredstva
—	Usnjarska pomožna sredstva
—	Surovine in detergente za šampone
—	Sredstva za hlajenje pri obdelavi kovin
—	Lepilo za čevljarsko industrijo
—	Tehnična olja (laneno In ricinusovo olje)
—	Etoksilirane proizvode