LETO XXV '0 belokranjska trikotažna industrija metlika — 'ssisHfc' > :Vj O D DO BE1 GLASILO DELOVNIH LJUDI Metlika, 20. maja 1989 KOMET Številka?'3 Z VEZILO je glasilo delovnih ljudi Beti in Kometa. Ureja ga uredniški odbor: Toni Gašperič, glavni in odgovorni urednik, Jožica Cigič, Nikola Kezele, Karolina Končar, Mijo Maršič, Jure Matekovič, Branko Matkovič, Vida Šegina-Matkovič, Jože Muc, Vinko Pavlinac, Tone Omerzel in Maijetka Žele. VEZILO izhaja v nakladi 2500 izvodov, in sicer enkrat na mesec. Grafična priprava in tisk: TISKARNA Novo mesto. Naslov izdajatelja: BETI, Tovarniška 2, 68330 Metlika. VEZILO je po mnenju republiškega komiteja za informiranje SRS oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov. NAŠA ANKETA Skrinjica bo pokazatelj judi O tem, kako obvešča Vezilo in ali so z njim zadovoljni, smo pred časom že spraševali v naši anketi. Bilo je sicer nekaj predlogov, graj in pohval, toda ker — razumljivo — na ta način ne moremo anketirati vseh delavcev, je bilo to mnenje manjšine. Gotovo je med vami veliko takšnih, ki bi želeli v Vezilu prebrati nasvet, se potožiti, pohvaliti, grajati in še kaj, pa niti ne veste, koga bi lahko poprosili za pomoč. Zato smo se v uredništvu Vezila odločili, da bomo pri oglasni deski namestili skrinjico, v katero boste lahko vrgli svoje predloge, kritike, vprašanja, torej vse, karkoli vam bo ležalo na duši. V uredništvu Vezila pa se bomo potrudili, da vam bomo pomagali najti odgovore na vaša vprašanja. Še preden pa smo se odločili za ta korak, smo želeli izvedeti, kakšno je mnenje zaposlenih o tej skrinjici in ali je sploh potrebna. Zvedeli pa smo tole: JOSIP KRIZMANIČ, delavec pri raztezalno-sušil-nem stroju v tozdu Metraža: »Dobro bi bilo, da bi lahko delavci napisali, kaj jim leži na srcu in pisanje oddali v skrinjico. Seveda pa bi morali upoštevati tudi anonimno pisanje, kajti če bi JOSIP KRIZMANIČ kdo povedal kaj po resnici, pa nekomu drugemu ne bi bilo po volji, bi pisec lahko dobil črno piko. Seveda bi morali vzeti ljudje skrinjico in vse kar bi v njo zmetali resno, čeprav pisma ne bi bila podpisana. Če bi se norčevali, potem skrinjica nima nikakršnega pomena.« TONE ŠVAJGER, viliča rist v skladišču Kodranke in volne: »Strinjam se, da bi imeli nabiralnik, seveda pa bi TONE ŠVAJGER morali v uredništvu upoštevati tudi anonimna pisma. Ne bi pa bilo prav, da bi delavci izrabljali anonimnost, ampak bi morali pisati pošteno. Če jaz kaj potrebujem, vem, koga v tovarni lahko poprosim za pomoč, mnogi, posebno novinci, pa ne in s skrinjico bi jim bila olajšana pot do nasvetov.« MARJANCA KOLE-NAC, tehnična korespon-dentka v tozdu Kodranka in MARJANCA KOLENAC volna: »Prav bi bilo, če bi namestili skrinjico, saj nima komu kaj škodovati, dušo pa bi si marsikdo olajšal, ko bi napisal pismo in ga vrgel vanjo. Na ta način bi se lahko rešilo marsikatero vprašanje. Če pa bi se kdo anonimno zafrkaval, bi bilo prav, da v istem stilu dobi tudi odgovor. Tako bi ljudje kmalu spoznali, da gre za resno stvar. Sicer pa naj bi ljudje postavljali takšna vprašanja, da bi si z odgovori lahko pomagal še kdo. Mislim, da bi s skrinjico lahko poskusili, pa bi že kmalu videli, kam bi vse skupaj privedlo. Če bi se izkazalo, da ljudje niso dovolj resni in da skrinjice niso vzeli zares, bi jo lahko hitro odmontirali.« DUŠAN KOLENAC, mehanik v pletilnici, tozd Metraža: »Sodelavci so mi povedali, da je bil pred približno desetimi leti v Beti že nabiralnik, obešen na zid z enakim namenom kot naj bi bil tokratni. Toda v njem se Jj$' 10 ' » DUŠAN KOLENAC je znašlo vse, razen tistega, za kar je bil namenjen. Celo ogrizki. Predlagam, da v uredništvu Vezila znova poskusijo, se bo vsaj pokazalo, če so ljudje že kaj bolj zreli.« MILAN BRAČIKA, profesor zgodovine in družboslovja v srednji šoli tekstilne usmeritve: »Po eni strani bi bilo dobro, da izobesijo skrinjico, v katero bi delavci lahko vrgli lističe s svojimi mnenji. Po drugi strani pa bi bila zelo nerodna stvar, če bi se nekateri s pisanjem le izživljali, pisali primitivne stvari in s tem kazali svojo (ne)kulturo. Odvisno je pač od tega, kako so ljudje resni, kakšno zavest imajo, kako so kulturni. Sem za to, da v Beti MILAN BRAČIKA znova poskusijo z nabiralnikom, vendar bi ob tem morali potrkati na zavest ljudi, da bodo resni. Slednji bi se morali zavedati, da je s skrinjico uredniški odbor Vezila pokazal dobro voljo in pripravljenost, da jim pomaga. Če se bodo v nabiralniku znašla objektivna mnenja bo dobro, avtorji pisem pa bi se morali izogibati subjektivnosti.« DANILO ORLIČ, programer v Centru za organizacijo informacijskih sistemov: »Dobro bi bilo, da bi namestili nabiralnik, samo da bi potem tudi zares odgovorili na vprašanja. Ideja je zares dobra, čeprav moramo vedeti, da bo v začetku v skrinjici pristalo marsikaj. Največja reklama za skrinjico pa bo, ko % DANILO ORLIČ bodo ljudje prebrali odgovore. Prepričan pa sem, da se bo v njej našla tudi kakšna dobra sugestija, o čem naj piše Vezilo, kar bo za naše glasilo zelo pozitivno, povečala pa se bo tudi bralnost.« R. M. a. Mehaniki so srce tovarne Med tistimi, ki jih v Beti lahko štejemo med inovatorje, je tudi Vinko Skala, inž. strojništva, ki pa je v Beti zaposlen šele poldrugo leto. Je tehnolog energetike v tehničnem servisu, čeprav, kot sam pravi, se mu naziv ne zdi povsem primeren, kajti njegovo delo nima z energetiko nobene povezave. Zadolžen je predvsem za montažo novih strojev, remonte, popravila. »Včasih se nam kaj polomi in ker so stroji v glavnem iz uvoza, z rezervnimi deli pa so težave, narišem načrt za rezervni del, ki ga izdelajo v kateri izmed belokranjskih tovarn. Nimamo strojnega parka, da bi jih sami izdelovali, a tudi racionalno ne bi bilo,« niza Vinko, ob tem pa omeni, da je bil pred zaposlitvijo v Beti v službi v projektivnem oddelku Mostovne v Ljubljani, kjer mu je delo prav zaradi tega, ker je na strojni fakulteti končal konstrukcijsko smer, bolj ustrezalo. Ni torej naključje, da se je Vinko, ki je nagnjen h konstrukcijam, odločil narisati načrt za pregledovalno-previ-jalni stroj v pletilnici. »Priznam, da sem se nekoliko zgledoval po treh drugih podobnih strojih, ki jih imamo v tovarni že vrsto let, seveda pa sem vnesel tudi nekaj povsem lastnih zamisli. Ves stroj so potem v glavnem naredili mehaniki v Beti sami, posebna pohvala pa gre Milanu Ivanetiču, ki dela zelo kvalitetno in natančno in brez katerega stroja gotovo še vedno ne bi imeli. Sedaj pa ga v pregledovalnici surovega pletiva s pridom upora- INOVATOR SE blja že skoraj 2 meseca,« pove Skala. Zadovoljen je, ker je prišla delovna organizacija tako zelo poceni do še enega stroja, saj bi podoben, če bi ga hoteli kupiti, po njegovem mnenju veljal nekaj 10 tisoč mark. Razmišlja pa že o tem, da bi narisal načrt še za en pregledovalni stroj, vendar ne tako enostavnega in preprostega, kot je bil prvi. Vendar se Vinko ne želi kar tako zagnati, ampak bo najprej raziskal tržišče in ugotovil, če je moč dobiti dele za stroj. Idej, pravi, ima veliko, toda do idej je po njegovih besedah lahko priti. Veliko težje je potem vso stvar tudi uresničiti, zanj še toliko bolj, ker si izkušnje na tem področju šele nabira. V Beti je tudi komisija za inovacije, a Skala pravi, da ji »svojega« stroja ne bo predlagal v »obdelavo«. »Postopki inovacijskih komisij so navadno predolgi. Na Zahodu imajo to rešeno popolnoma drugače. Ljudi znajo motivirati za to, da predlagajo kaj novega, koristnega, inventivnega. Pri nas bi se morali zgledovati^ po njih, izračunati prihranek, ki ga ima tovarna z inovacijo in PREDSTAVI delavca primerno nagraditi. Zase osebno sicer mislim, da je to, da »pogruntam« kaj novega moja delovna obveza, zato mi ni toliko do tega, da bi me še posebej obravnavali ali nagrajevali kot inovatorja. Prepričan pa sem, da bi mnoge delavce z drugačnim odnosom do inventivne dejavnosti spodbudili, da bi dali koristen predlog,« razmišlja Vinko. »Všeč mi je, da imam v Beti proste roke pri uvajanju inovacij. Menim pa, da smo strojniki nekoliko zapostavljeni v tekstilni tovarni. Morali bi iti v korak s časom, spremljati novosti na sejmih, a v glavnem hodijo na sejme le tekstilci. Očitno se premalo zavedajo, da smo prav strojniki srce tovarne, kajti če se stroji pokvarijo, smo mi tisti, ki jih popravimo, poženemo,« potoži sogovornik, a hkrati pohvali dobro sodelovanje z vodjem vzdrževanja Tonetom Pezdircem, s katerim se velikokrat posvetujeta in usklajujeta predloge. Iz tega usklajevanja in posvetovanja pa se bo gotovo porodila še kakšna nova ideja in tudi stroj. M, B. HVALA ZA LEPO DARILO Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam iz TOZD Konfekcija Metlika za lepo darilo, kolektivu DO Beti pa želim veliko delovnih uspehov! Vikica Mihalič KDO JE KRIV? Noč med 4. in 5. majem so mnogi delavci Beti preseden na stranišču. Vzrok za črevesno obolenje (drisko) smo seveda vsi iskali v makaronih, ki so bili prejšnji dan za malico. Vendar pa se je kasneje ugotovilo, da ni bila kriva malica, temveč položaj tekstilne industrije v Sloveniji. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega brata Slavka Težaka iz Poljčan, se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Kodranka in volna, za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Marija Matekovič z družino ZAHVALA Ob smrti drage mame Marice Vukšinič iz Bukovca se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz konfekcije Metlika za obisk na domu, podarjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Ana Črnič z družino ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta Filipa Bratine iz V. Vrha se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Konfekcije Žakanje za denarno pomoč ter vsem, ki so mi izrekli sožalje. Hvala vsem, ki so mojega dragega očeta spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča hči Ana Petrušič z družino VINKO SKALA IN MILAN IVANETIČ - Brez njiju v pletilnici zagotovo ne bi imeli novega pregledovalno-previjalnega stroja. Vinko (na levi) sicer pravi, da zanj stroj ni tako pomemben in da bo gotovo narisal načrt še za kakšnega, Beti pa je z njim veliko pridobila. Nesreče z nevarnimi snovmi in zaščita INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO BETI 0 nevarnih snoveh Radioaktivno sevanje deluje na snovi tako, da jih ionizira, se pravi da se sicer električno nevtralni atomi ali molekule naelektre. Tako nastanejo v celicah živih bitij nekatere spremembe, zaradi katerih ne morejo več opravljati svojih funkcij. Posledice tega so poškodbe organizma, ki so tako telesne kot genetske. Zato je sevanje nevarnejše za mlajše ljudi. Poškodbe organizma so odvisne od količine sevanja, ki ga telo absorbira, čemur pravimo absorbirana doza. Posledice, ki nastanejo v človeškem organizmu so odvisne od sprejete doze, pa tudi od časa, ko je to dozo sprejel in če je bilo sevanju izpostavljeno vse telo ali pa del telesa. Med jedke snovi sodijo predvsem: kisline, baze ali lugi in nekatere soli. V našem okolju je teh snovi veliko in sicer: žveplena, klorovodikova, fosforjeva in dušikova, ocetna in enkaljina kislina, natrijev lug, fenoli itd. Skoraj ni dejavnosti, kjer jih ne bi uporabljali. Jedke snovi lahko močneje ogroze okolje, poškodujejo skoraj vse, s čimer pridejo v stik. Posebno hudi prizadenejo tkiva, žive organizme in kovine. Ukrepanje brez ustrezne opreme in poznavanja lastnosti snovi ni mogoče. Med nevarne snovi, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu prištevamo: razkužila, nekatera čistila, lepila, barve, lake, razpršilce, detergente, kozmetične preparate za nego kože, las, telesa, zdravila, herbicide, insekticide, fungicide, kurilno olje itd. Proizvajalci teh snovi so dolžni navesti njihovo sestavo, porabnost, prvo pomoč, kar še zlasti velja za zdravila, pesticide, razkužila, čistila in topila. Oznake so na embalaži, podrobnejši podatki pa na posebnih navodilih. Nevarne snovi je potrebno varno shranjevati in uporab- KDAJ BO PONOVITEV? Na očiščevalni akciji (Dan velike metle), 22. aprila, je posebna komisija opazovala prizadevno čiščenje in v silni množici zagnanih izbrala najbolj pridnega. Naziv »udarnika« si je prislužil Milan Predovič, ki je kljub dežju dosegel odlične rezultate. ljati samo po navodilih. Shranjujemo jih lahko le ločeno od živil in v originalni embalaži. To onemogoča zamenjave, ki so lahko usodne za varnost in zdravje ljudi, živali in naravo nasploh, zlasti še, če ostanke iz večjih embalažnih enot shranjujemo v manjših neustreznih enotah (npr.: herbicide v tekočem stanju v pivovskih steklenicah). Do nesreč z nevarnimi snovmi pride običajno zaradi napak in okvar v tehnoloških procesih ter neodgovornega in malomarnega ravnanja ljudi v proizvodnji, prometu, uporabi in odstranjevanju nevarnih snovi, pa tudi gospodinjstvih. Povzročene so lahko tudi namerno, zlasti če se uporabijo kot sredstvo za uničenje ljudi in živali, okolja in materialnih dobrin v izrednih razmerah in vojni. Težišče varstva pred nesrečami z nevarnimi snovmi je na preventivnih ukrepih, da se prepreči nastanek nesreče. Delovni ljudje in občani, ki prihajajo v stik z nevarnimi snovmi morajo biti seznanjeni in usposobljeni za varno ravnanje z njimi, tako da bodo lahko zagotavljali varne tehnološke procese, pravočasno odkrivali in odpravljali vzroke take nesreče in pravilno ukrepali, če do nesreče pride. Skladno z načeli družbene samozaščite je dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, da store vse potrebno za lastno varnost in obrambo. Zato je pomembno, da ob odkritju kakršnekoli nevarnosti o tem obvestijo takoj, ko zanjo izvedo Postajo milice na telefonsko štev. 92 ali Medobčinskemu centru za obveščanje Novo mesto na tel. štev. 985. Za center so pomembne informacije o nenadnem nastanku velikih naftnih madežev, prevrnjenih cisternah, sumljivih razpokah na cestah, prekinjenih cestnih povezavah, o dušečem oblaku ali neprijetnem vonju, hudem trčenju ali nesrečah v cestnem prometu, nezgodi na tirih, velikem požaru ali eksploziji, nevsakdanjem vedenju živali, poškodovanem ali uničenem rastlinju, visokih vodah, večjih poškodbah na stavbah, hujših okvarah v industriji in energetiki, najdenih eksplozivnih predmetih, motnjah v preskrbi z vodo, električno energijo in podobno. K. M. Ah, te besede 'J Govorimo o tem, da nam kadri bežijo iz Bele krajine. Tudi iz Beti nam bežijo. Govorimo, daje treba voditi pametno kadrovsko politiko. Tudi štipendijska polinka naj bi bila pametna, da nam mladi in perspektivni dijaki in štldentje ne bi iskali štipenditorjev in zaposlitve drugod. Govorimo in govori se. Res pa je, da trenutno potektjo republiška tekmovanja v matematiki, fiziki, kemiji, v znanju il računalništva. Predstavniki delovnih organizacij čakajo uspešnejše tekmovalce-osnovnošolce in srednješolce pred vrati stavbe, v kaltri se odvija tekmovanje. Počakajo jih in jim takoj ponudijo štipetlije. Tako skrbijo DO, da si že v rani mladosti pridobijo na svojo stran perspektivnega dečka ali deklico. Tudi Stenmark je bil star šele devet let, ko je Elan že vrgel oči nanj. Mislim, da odgovornim pri Elanu ni bilo nikoli žal za to. Tudi v Metliki imamo svojega Stenmarka. Pred dnevi je BOJAN GORNIK, fant ki končuje metliško osnovno šolo, postal republiški prval v tekmovanju mladih programerjev. Poleg tega v OS zatrjujejo, da je Bojan izredno nadarjen tudi v znanju iz kemije, matematikein fizike. Bo mogoče kdo iz Beti ali Kometa stopil k njemu ali k njefovim staršem ali pa bomo spet tarnali, da nam kadri bežijo iz Bde krajine, saj takšni fantje, kot je Bojan, lahko dobijo štipendijo kjerkoli. In takšnih Bojanov je v naši Hižini še nekaj. ■ ■ L ■ i Betkov nabiralnik Marsikomu marsikaj ni jasnO' Rad bi vprašal, a se boji ali pa ne ve na koga naj se obrne. Nekdobi želel nekaj predlagati, pa prav ne ve komu. Marsikdo nekaj ve, kar ne vemo vsi, pa bi želel, da to izvemo. Verjamemo, da takšrf* med delavci Beti ni malo. Zato smo se na uredništvu Vezila dogovorili, da postavimo nabiralnik, v katerega boste lahko oddajali srnje predloge, vprašanja, kritike in razmišljanja. Na sestankih urfJništva bomo vsebino nabiralnika pregledali in poskušali po svoji!' močeh pomagati. Na vaša vprašanja bomo poskušali najti odgovore, ki bodo potem objavljeni v eni od naslednjih številka Vezila. Za predloge, kritike in razmišljanja pa bomo poskrbeli, da jih izvedo tisti, ki naj bi jih upoštevali. S postavitvijo nabiralnika želimo vse zaposlene v Beti spodbuditi, da pomagajo soustvarjati svoje glasilo in hkrati usmerjati delo uredpištva, ki bo na tritšen način lahko izvedelo o čem in kako pisati, ne pa, da bo Vezilole privatno glasilo posameznikov. Seveda vemo, da bomo v nabiralniku verjetno našli tudi veliko vprašanj in napisov, ki so lahko^udi nesramni ali žaljivi. Vendar pa bomo poskušali pomagati in odgovarjati po principu: kakršno vprašanje, takšen odgovor. Nabiralnik bo stal pri oglasiti deski ob vhodu v menzo. jL_ Leto dni ■ i v ■ mlajši kot tovarna Industrijsko gasilsko društvo Beti je bilo ustanovljeno le leto potem, ko je v Metliki začela z obratovanjem Beti. Staro je torej 31 let, danes pa šteje 120 članov, od tega okrog 20 žensk. To je dokaj veliko gasilsko društvo, razveseljivo pa je, da se mu je ob koncu preteklega leta priključilo veliko mladih delavcev, ki se sedaj usposabljajo. Mnogo gasilcev pa že ima različne čine. Kot je povedal novi predsednik IGD Beti Slavo Majzelj, neprestano skrbijo za izobraževanje in izpopolnjevanje njihovih članov, v veliko pomoč pri tem pa sta jim občinska in slovenska gasilska zveza. Le še 10 odst. Betinih gasilcev ni usposobljenih, to pa so seveda novi člani. »Poleg članov imamo tudi desetino učenk iz srednje šole tekstilne usmeritve, ki se vsako leto pomerijo tudi na tekmovanjih. Zadnja leta so na občinskih tekmovanjih pretežno dosegale prva mesta. To je dobrodošel podmladek za industrijska gasilska društva, bodisi v Beti, bodisi v drugih delovnih organizacijah, kjer se bodo zaposlile. Razveseljivo pa je predvsem to, da je med učenkami za gasilstvo veliko zanimanje,« je zadovoljen Majzelj. Moška in ženska desetina se prav tako vsako leto udeležujeta občinskih tekmovanj in na polici imajo že vrsto pokalov za dobre uvrstitve. »Seveda pa hkrati ko usposabljamo gasilce za tekmovanja, urimo tudi druge gasilce, tako da ubijemo dve muhi na en mah,« pravi Slavo. Občinska tekmovanja namreč niso edina, ki se jih udeležujejo Betini gasilci. Vsako leto se pomerijo tudi s pobratenima 4 -V' ' .■* SLAVO MAJZELJ gasilskima društvoma Belt iz Črnomlja in Pamučne industrije iz Duge rese, udeležijo pa se tudi medrepubliškega tekmovanja nogavičarjev. »Zelo dobro sodelujemo z ostalimi industrijskimi gasilskimi društvi v občini in gasilskim društvom Metlika, tudi zato, ker nimamo dovolj opreme, da bi lahko sami pogasili večje požare. Na srečo so številni člani našega društva hkrati tudi člani metliškega gasilskega društva, tako da znajo rokovati z orodjem in vozili metliških gasilcev,« pripoveduje Majzelj. Ko pogovor nanese na opremo, Slavo pravi, da se z njo ne more prav nič pohvaliti. Imajo 20 let staro motorno brizgalno, ki je bila nedavno na popravilu in ni več popolnoma zanesljiva. Po Majzljevih besedah bi nujno potre- bovali novo. Prav tako je dotrajano orodno vozilo, staro že poldrugo desetletje. S svojimi potrebami so gasilci seznanili tudi vodstvo delovne organizacije, sedaj pa čakajo na odgovor. »Radi bi, da bi se tudi vodstvo kolektiva zavedalo, da brez poglavitnega orodja ne moremo biti. Ne bi radi, da bi bili, če bi prišlo do požara, krivi gasilci, če ne bi bil poga-šen tako, kot je potrebno.« Da pa ne bi samo grajali, Slavo pohvali, da imajo bazene za vodo in črpališče vode na Kolpi, tako da v primeru večjega požara niso odvisni • od vodovodnega omrežja. Prav tako imajo v Beti dovolj hidrantov in ročnih gasilnih aparatov, s katerimi zna ravnati vsak delavec, saj IGD vsako leto pripravi demonstracijo gašenja s temi aparati. »Kljub vsemu temu pa ne smemo pozabiti, da je nevarnost požarov v naši delovni organizaciji velika in da ne mine niti mesec, da ne bi imeli začetnega požara. Na srečo jih pogasijo delavci sami, ali pa jim priskoči na pomoč kateri od gasilcev. Večjih požarov pa že nekaj let ni bilo, kar nas seveda ne sme uspavati in zadovoljiti. Gotovo je ceneje imeti dobro gasilsko opremo kot pa trpeti posledice velikega požara,« je prepričan Slavo Majzelj. M. B. Hudomušni oglasi Zamenjam dežurstvo v DO Beti za dežurstvo v bifeju na Šestovi, vendar šele po sedmi uri zjutraj. Ponudbe pod šifro: »Saj je vseeno.« Zamenjam polovico osebnega dohodka za stalno izhodno dovolilnico. Ponudbe pod šifro: »Imam popoldansko obrt.« Kupim aparat za registracijo prihodov in izhodov v DO. Želel bi ga namreč imeti v spalnici. Šifra: »Registrirajmo se leže.« Zamenjam sodelavca za višji rang. Šifra: »Zmanjševanje zaposlovanja.« Izgubil sem strogo zaupni dokument. Kdor ga najde bo obsojen. Šifra: »Kar najdeš, je tvoje.« VROČA TEMA VODA JE PRASNOV IN BOŽANSKI I H I IZVOR ŽIVIH STVARI Nič videti, ■ v |i v ■ ■ me slisati in nič videti?! Ko govorimo o vodi, oziroma o čistoči vode, se nehote spomnimo dogodkov izpred let, ko je časopisne stolpce polnila ekološka afera s PCB-jem iz semiške Iskre, ki je takorekoč uničil Krupo. To reko so Črnomaljci nameravali vključiti v svoj vodovod. PCB je onesnažil tudi Lahinjo in Kolpo. Afera je pri večini že skoraj pozabljena, kar pa ne pomeni, da naštete reke več niso onesnažene. Prav tako na PCB niso pozabili tisti, ki jim je bilo zaradi naše malomarnosti in premajhne ekološke zavesti ogroženo zdravje. Lahko pa se tudi vsi mi, zaposleni v Beti ali Novotek-su, vprašamo, ali tudi mi ne odvajamo svojih industrijskih odplak v Kolpo? Smo prepričani, da čistilne naprave resnično 100 odstotno izpolnjujejo svojo nalogo? Ali pa je najboljše nič vedeti, nič slišati in nič videti? Tudi črne tekočine, ki teče v Kolpo ne. Krupa je lahko za vse strašen opomin in ne le boleča zgodovina. Kaj se dogaja z vodov Beti? Danes so mnogi industrijski potrošniki vode prisiljeni, da uporabljajo, zaradi vedno manjših količin talne vode, vodo iz'površin zemlje. Za reke in potoke je značilno, da imajo močno spremen- ljivo razmerje raztopljenih in neraztopljenih snovi. V primerjavi s talnimi vodami vsebujejo rečne vode največkrat manj trdnih snovi. Imajo tudi višjo temperaturo, pa tudi občutno več razpršenih koloidnih snovi, katerih količina je odvisna od letnega časa in vremena. Poveča se ob odjugah in večjih nalivih. V vodi so ponavadi fino raztopljene nerazpršene snovi in le te so posebno nezaželjene, zlasti, če gre za vodo, ki jo uporabljamo v industriji, kotlarnah ali pa za hlajenje. Take vode povzročajo, da se v cevovodih in pri določenih primerih barvanja nabirajo usedline. Prav tako se po daljšem času nabiranja usedlin začno razvijati tudi alge. Zmanjšuje se toplotno prevajanje kovin, povečujejo se stroški vzdrževanja in prihaja do drugih nevšečnosti v boju za ohranitev kakovosti končnega izdelka. Industrija zahteva čisto vodo. Zato, ker je ob različnem času onesnaženost različna, so potrebne čistilne naprave, ki delujejo na principu sedimentacije (usedanja) ali na principu filtriranja. Lahko pa sta obe metodi kombinirani. V Beti smo oskrbovani z vodo za potrebe tehnologije iz reke Kolpe. Tam imamo svoje črpališče in dnevno porabimo 4 000 000 litrov kolpske vode. Imamo sedimentacijo, ki je načelno vedno najprimernejša tam, kjer imamo veliko trdih delcev. Da pa naravno sedimentacijo pospešimo, dodajamo v reaktor (usedalnik) aluminijev sulfat za tvorbo kosmov in polielektrolit, katerega naloga je tvorba posebne tanke plasti nad peščenim filtrom v usedalniku. Tega žal v sedanji izvedbi usedalnika ne moremo doseči in je med remontom potrebno opraviti sanacijo, ki jo bo izvedel izvajalec strojno instalacijskih del na industrijskem vodovodu. Po filtraciji na treh peščenih filtrih se voda zbira vloom3 bazenu. Od tu pa jo dovajamo potrošnikom v tehnologiji, predvsem v barvarno. Kaj se dogaja s tehnološko odpadnimi vodami? Vse se zbirajo v izravnalnem bazenu (600 m3), kjer pride do naravne sedimentacije in izravnava Ph na vrednost 8,5 ter zmanjšanje temperature na manj kot 28°C. Sediment se v času remonta ali ob planiranih zaustavitvah proizvodnje odvaža, in sicer nam to pogodbeno dela DO Čistoča iz Karlovca Odpadne vode odtekajo v mestno čistilno napravo. Same lastnosti in kakovost odpadnih voda se ugotavlja z rednimi analizami vzorcev odpadnih voda, ki odtekajo v čistilno napravo. Vsi vemo, da je mestna čistilna naprava med drugim tudi zelo obremenjena. Temu je vzrok prevelik dotok tehnološke vode iz Beti, ki je samo v mesecu marcu plačala za koriščenje mestne čistilne naprave 3 stare milijarde dinarjev. O rešitvi tega problema v Beti že dalj časa razmišljamo, in sicer z izpeljavo lastnega kanala neposredno v vodotok Obrha. Tega dela pa se ne bi smeli lotiti na ho-ruk, ampak na osnovi temeljite predpriprave ter obdelave veh parametrov, kajti zavedati se moramo, da je zdrava voda, zrak in hrana temeljni pogoj življenja. Ze pred našim štetjem je grški mislec Thales dejal: voda je prasnov in božanski izvor vseh živih stvari. Jaklič Boris Metlika je žejna Predvojna organizirana vodovodna oskrba Metlike se je začela leta 1935, ko so zgradili črpališče in 100 kubični rezervar na Veselici ter postavili nekaj javnih pip po Metliki. Veselo smo gradili vodovodno mrežo in vse to več ali manj obešali na vodovod iz leta 1935. Že leta 1970 je bilo jasno, da'Obrh ne bo zadoščal za pretežno nižji del občine, zato smo zgradili vodovod iz Črnomlja preko Vra-novičev in Gradaca do Podzemlja. Po zgraditvi svojega črpališča iz Kolpe je Beti 1984. leta močno zmanjšala porabo pitne vode, zato se je napajanje iz KS Gradac in Podzemelj iz Doblič opustilo. Stanje danes je takšno, da je 94 odstotkov prebivalcev obskrbljeno s pitno vodo, vendar ves višinski del poleti trajno ostaja brez potrebnih količin vsaj dva meseca, ves vzhodni in južni del občine, vključno z Metliko, pa ob deževju in topljenju snega ostaja brez pitne vode, saj je zakaljena in močno onesnažena. Poskušajo sicer najti globinske vodne vire z vrtanji, vendar rezultati niso spodbudni, saj so količine lokalnega značaja. Strokov- njaki bodo poskušali še v gorjanskem delu, saj bi že manjše količine trajno rešile problem v KS Suhor in Jugorje. Metliki pa ostane, po izgubi Krupe, za vsaj 50 let navezava na ozaljski vodovod in oskrba iz Doblič, kjer Črnomaljci širijo in modernizirajo zajetje. Ob tem vemo, da je odvajanje odplak v Beli krajini neurejeno in da so z industrijskimi odplakami obremenjene vse površinske vode od Kolpe, Dobličice, Lahinje, Krupe in Obrha. Kot smo spoznali na primeru Semiča in okoliških naselij, odtekajo odplake neposredno v bližnje vrtače ali pa prek greznic v podzemsko kraško vodo. Dokaj pogoste analize pitne vode na metliškem vodovodu kažejo, da je polovica letnih vzorcev neprimerna za pitje (kalnost ob dežju). Neprimernost se kaže v povečanem številu vseh živih klic in prisotnost koli-formnih bakterij, ki kažejo na fekalno onesnaženost. Virološke analize zaenkrat ne kažejo prisotnosti citopa-toloških agensov in virusov hepatitisa, vendar... Kaj storiti? Vodovod Metlike bo potrebno opremiti z napravami za mehansko in biološko čiščenje, vodovod Jamnik opremiti vsaj z mehanskim čiščenjem in plinskim kloriranjem, višinskim vasem zagotoviti čimveč avtonomnih manjših globinskih virov zamenjati stare cevi in ojačati metliški vodovod iz Ozlja ali iz Doblič in zlasti nehati svi-njati okolje s pesticidi, herbicidi in divjimi smetišči. In še najbolj neprijetno vprašanje: koliko bi to stalo? Približno toliko, kot da v enem letu gospodarstvo metliške občine za nerazvite. Jasno! Beti največ! Najlažje rešljiva je tehnična razrešitev problema, gradnjo in denar, račun za zasvinjano okolje pa bodo plačali zanamci, ki še niso rojeni. Juš Mihelčič VPRAŠANJE TERJA ODGOVOR Tako na zborih delavcev kot na samoupravnih organih so bili izpostavljeni problemi, pravzaprav vprašanja, ki zahtevajo skupen odgovor, pojasnilo. Skupen predvsem zato, ker na posreden ali neposreden način zadevajo vse zaposlene. Nekatera vprašanja so pojasnjena sproti, zlasti tista, ki so se nanašala na potek proizvodnje. V ospredju, v večini TOZD, je bilo vprašanje o povračilu potnih stroškov prihoda na delo. Obrazložitev načina obračuna je bila obrazložena že na predlanskih in lanskih zborih delavcev. Ravno tako v Vezilu. Naj na kratko ponovim: povračila prihoda na delo obračunavamo po degresivni sestavi od 4 - 16 km. Zaradi trome-sečnih procentualnih povišanj je ta vrednost v zadnjih mesecih leta 1988 zaostala. V letu 1989 bodo stroški prevoza na in iz dela vračani na enak način, s to razliko, da bo ob vsaki podražitvi bencina povečano tudi povračilo, in sicer: — 4 km - 4 % cene super bencina, - 16 km - 2,6 % cene super bencina. S tem bo povrnjenih cca 60 odstotkov cene mesečne vozovnice avtobusa za določeno realizacijo. Na takšen način bomo zagotovili ažurno spremljanje sprememb cen prevozov. Drugo vprašanje, ki se je ravno tako pogosto pojavilo, je bilo: kako je s širjenjem počitniških kapacitet. Tudi to vprašanje ni popolnoma novo, kljub vlaganju in bolj ali manj učinkovitem vzdrževanju počitniških prikolic (9) in počitniškega doma v Seči stanje ni zadovoljivo. Zato naj bi se v tekočem in prihodnjih letih usmerili v apartmaje. Tako je bil že na predzadnjem odboru za kadre in gospodarjenje sprejet sklep o nakupu 2 apartmajev v naselju Gajac na otoku Pagu. Naselje je v gradnji, po pogodbi pa naj bi bila apartmaja vseljiva sredi meseca julija. Kljub željam posameznikov v nekaterih TOZD, da bi regres za letni dopust izplačali čimprej, moramo zapisati, da bo regres v letu 89 predvidoma izplačan pred kolektivnim dopustom. Regres je le namenjen letnemu dopustu, zato ga kljub finančnim in podobnim osebnim težavam poskušajmo uporabiti v ta namen, pa čeprav doma. V letu 1989 je regres razdeljen v dve kategoriji, in sicer: - delavci, ki opravljajo dela in naloge, ki so ovrednotena z 1 — 16 rangom, bodo prejeli 42 odstotkov povprečja OD Beti zadnjih 3 mesecev, pred izplačilom, - delavci, ki opravljajo dela in naloge ovrednotene s 17 - 32 rangom pa 35 odstotkov istega povprečja. V letu 1988 je bilo v stanovanjskem skladu zbranih 33 milijard. Sredstva bodo koriščena v razmerju 60 : 40 odstotkov v korist individualne stanovanjske izgradnje, kar pomeni, da je na razpolago 20 starih milijard dinarjev. Denar bo razdeljen v mesecu maju. Na navedena in sproti ponavljajoča vprašanja pa lahko dobite pojasnila od odgovornih delavcev v TOZD in strokovnih službah. Toliko zaenkrat. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta Martina Dragovana iz Trnovca se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Barvarne za podarjeni venec, denarno pomoč in izraze sožalja. Vsem najlepša hvala! Žalujoči Jože Dragovan z družino ZAHVALA Ob smrti drage mame Alojzije Kolenac iz Brloga se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz skladišča gotovih izdelkov za podarjeni venec in izrečeno sožalje, zahvala gre tudi zdravstvenemu domu iz Metlike. Predvsem dr. Radojki Ivoševič za obisk na domu in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste mojo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Janko z družino ZAHVALA Ob smrti dragega očeta Daka Damjanoviča iz Rosalnic se zahvaljujem sodelavcem iz Tozd Metraže za besede tolažbe in sožalja ter za podarjeno cvetje. Darka Markovič z družino ZAHVALA Ob smrti drage mame in tašče Dragice Mikšič iz Donjih Stativa se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Konfekcija Žakanje za izraze sožalja in denarno pomoč ter sodelavcem mehanične delavnice TOZD Konfekcija Metlika za izraze sožalja. Hčerka Nada in zet Ivan Jarinek z družino ZANIMIVOSTI HUDOMUŠNA FOTOGRAFIJA Iz srhljivke v katastrofo? Lani takle čas je bila na pomolu »finančna srhljivka«, ki je obetala, da bo slovensko gospodarstvo, dobesedno crknilo zavoljo dodatnih obveznosti do manj razvitih republik in Kosova. Slovenski izvršni svet je takrat s skrajnimi napori in s sprejetjem nekaterih novih zakonskih določil tako ali drugače pokril slovenske obveznosti, še zdaleč pa problem plačevanja obveznosti ni bil in ni ad acta. Nasprotno — če je lani zavrelo po prvem četrtletju, ko so izračunali dodatne obveznosti za leto prej in akontacije za sproti, se obeta izrazito povišana temperatura v slovenskem gospodarstvu ob polletju, kajti letos bo prva revalorizacija oziroma inflacijski faktor znan po juniju. Akontacijska obveznost Slovenije do sklada federacije za gospodarsko manj razvite je letos 925 milijard dinarjev. Po podatkih, ki so ta hip na voljo, bo slovensko gospodarstvo po veljavni stopnji — 2,8 odstotka od osnove dohodka povišane za amortizacijo — sposobno zbrati 515 milijard dinarjev. Ob obveznosti okrog 400 milijard dinarjev za leto 1988 je to seveda dovolj, če ne upoštevamo, da so mnoge delovne organizacije izkoristile olajšave, ki jim pripadajo, če vlagajo v manj razvite predele Slovenije. Tega denarja je za 195 milijard, kar pomeni, da bo za manj razvite republike in Kosovo »zmanjkalo« okoli 100 milijard dinarjev. Ne gre zameriti gospodarstvu, investicijsko sposobnemu, da si na ta način zmanjšuje obveznosti do manj razvitih. Toda tako početje je dvorezno, kajti obveznost — 1,56 odstotka od družbenega proizvoda za manj razvite — ostane enako, kar pomeni, da mora slovensko gospodarstvo za vsako ceno zbrati ta denar. Ker pa dobra, investicijsko močna podjetja raje investirajo v slovenske nerazvite, odpade velik delež obveznosti do jugoslovansko nerazvitih na tisti del gospodarstva, ki že itak nima bogve kakšnih rezultatov. Razmere se bodo letos še poslabšale, če ne celo do kraja zaostrile ob vprašanju plačevanja obveznosti do sklada manj razvitih. Izkazalo se je namreč, da oktobrski zakon, ki je še povečal obseg olajšav za vlaganje v manj razvita območja Slovenije, ni bil zadetek v polno. Enako velja za dopolnila k zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije, s katerim so se razširile olajšave še na krajevne skupnosti, ki mejijo na mejna in manj razvita območja. Skoraj četrtino predvidenih olajšav za letos je ravno na račun investicij na teh območjih. Letošnja obveznost, kot smo že zapisali, je 925 mili- jard dinarjev. Po podatkih medobčinskih gospodarskih zbornic in občinskih izvršnih svetov bo gospodarstvo izkoristilo okrog 686 milijard dinarjev olajšav. Tričetrt denarja torej, ki ga MORAMO zbrati za manj razvite, bo šlo letos v slovenske manj razvite občine, ampak 925 milijard dinarjev bomo kljub temu v Sloveniji morali zbrati. Kako? Nemogoče. In kaj storiti? Najmanj kar lahko, glede na to, da zakon o zagotavljanju sredstev za manj razvite velja do konca tega srednjeročnega obdobja, je, da spremenimo slovenski zakon o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in Kosova, zlasti tisti del, ki se nanaša na olajšave. Ker pa to ni trajna rešitev, je treba do konca izpeljati pobudo o drugačnem izračunu družbenega proizvoda. ODMOR NA SVEŽEM ZRAKU — V proizvodnji, kjer je veliko prahu in slabega zraka, delavci komaj čakajo na tiste pol ure za odmor. Ne porabijo je namreč samo za malico, ampak tudi za počitek na svežem zraku in toplem majskem soncu. Daje tistih, katerih pljuča si želijo čim več svežega zraka veliko, dokazuje tudi ta fotografija: za mehanike iz pletilnice in izmenovodjo je skoraj zmanjkalo prostora na klopi pred metliško Beti. V skrinjici, ki jo obljublja uredništvo Vezila in v kateri naj bi pristali predlogi, mnenja, vprašanja, kritike... delavcev, se bo najbrž kmalu znašel tudi predlog mehanikov iz pletilnice, naj pred tovarno namestijo še več klopi.(Foto: M. B.)