Slovo
J-> Bogom, Ijubi znanci moji,                      Saj v pogledu enem skrita
kličem zadnjič vam v slovo;                  vsa bridkost je in bolest,
vsak še roko daj k slovesu^—              ki ob žalostnem slovesu
solzo skrije naj oko.             *                 čuti jo prijatelj zvest.
Z Bogom, dragi znanci moji, jaz od vas grem v daljni kraj; a spomin na vas mi v srcu ne umrje vekomaj ...
2.
Radostno škrjančki v zraku                   Oj, škrjančki, kadar zjutraj
nad poljano rajajo;                                  spet zbudite se iz sna
v mojem srcu pa otožne                        in zapojete mi pesem
misli danes vstajajo.                               od domačega polja" —
spomnite takrat se name, ki v tujini bom medlel in po vas, po Ijubem polju tak neskončno hrepenel ...
3.
Kaj tako bolestno danes,                       Kolikrat pred letnim solncem
moj gozdiček, mi šumiš?                       tvoj me varoval je hlad;
In prijetne in otožne                               ah, kako na licih čutim
misli v srcu mi budiš?                           tvoje dihe zadnjikrat . . .
Kolikrat sem y tvojem hramu                Žalostno po mehkem mahu
s ptičkami brezskrbno pel;                   iz goščave sem odšel;
danes pa, gozdič, od tebe                     a za mano preotožno
žalostno slovo bom vzel.                        gozd v slovo je zašumel . . .
Borisov.
3