katedra
MARIBOR
10. OKTOBRA 1962
III. LETNIK
Številka 1
»KATEDRO« mariborskih študentov izdaja Zveza študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov • Urejuje uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik je Vlado Golob • Katedra izhaja vsako drugo sredo. * Naslov uredništva jet Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 • Tekoči račun:	604-13-3-501 (za
Katedro). • Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« • . Rokopisov ne vračamo.
V
Clovek-izhodišče ustavnih načel
• Predosnutek nove ustave
• ne predvideva, da bo usta-
• va le temeljna listina, ki
• določa meje in principe
• delovanja družbenih čla-
• nov in države, marveč na-
• kazuje hkrati tudi smer-
• nice in temeljne značilnosti
• nadaljnjega družbenega
• razvoja. Posebno pomemb-
• no je to, da ustava ni za-
• mišljena kot tog pravni
• akt, ki bi utegnil zavirati
• pozitivne tendence družbe-
• nega razvoja, ampak vse-
• buje momente, ki zagotav-
• ljajo njeno prilagajanje
• evoluciji socialistične skup-
• nosti. Vemo, da izvira poet treba po novi ustavi iz zna-
• čilnosti dosedanjega raz-
• voja, ki bodo našle v usta-
• vi le svoje priznanje ozi-
• roma registracijo. Perspek-
• tlvne spremembe pa upo-
• števa predosnutek v pro-
• gramskih momentih usta-
• ve.
Družbena evolucija poteka kot odraz dialektičnih nasprotij elementov tega razvoja, zato mora ustava zagotoviti, da se ta nasprotja ne bodo mogla polarizirati, kar bi lahko privedlo do ekstremističnih tendenc. Enakomernost, skladnost in enakopravnost reševanja teh notranjih nasprotij družbenega dogajanja je pogoj za nekoliko bolj
Nadaljevanje na 2. strani
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllQ SVEČANOST NA VP9
Prvi diplomanti
Deveti julij: skupina sedmih neznancev več kakor sto, sedem lakih skupin .. Trideset dni je minljiva doba. Toda v tej bedni dobi morejo vzniikniiti iskrene trajnosti. Deveti avgust je kontrast devetemu juliju. (Tovarištva široke ceste... Stran 3)
Pred dobrim tednom dni >e direktor višje pravne šol') Franc Venturini podelil diplome prvim diplomantom za njihov uspešno dokončan študij. Svečanosti so se med arugim udeležili prodekan pravne fakultete ljubljanske univerze dr. Jože Juhart, predsednik univerzitetnega sveta univerze v Ljubljani in predsednik Višjega gospodarskega sodišča Joio Pernuš, podpredsednik OLO Maribor Lojze Orobelnik in predstojnik Združenja mariborskih visokošolskih zavodov prof. Miro Bračič.
Diplomanti so končali študij v dveh letih in so v rednem roku opravljali vse izpite. Diplomirale je sedemnajst študentov, od teh je bilo deset rednih in sedem izrednih. Med njimi so morali štirje opraviti pred vpisom sprejemni izpit, ker niso Imeli popolne srednješolske izobrazbe.
Pred dvema letoma je potreba po višjih strokovnih kadrih pripeljala, do ustanovitve vrste višjih šol v Mariboru, med njimi tudi višje prav. šole. Podatki, ki jih je zbralo Društvo pravnikov v Mariboru že pred ustanovitvijo šole, so pokazali, da manjka v našem gospodarstvu, v državni upravi in javnih službah pravnikov takega profila, kot jih lahko da le visoka šola prve stopnje. Zato je novoustanovljena višja pravna šola prilagodila in približala svoj učni program praksi. V začetku so bile težave pri predavateljskem kadru, ker je primanjkovalo pravnikov v pravosodju. Mnogo je pripomogla ljubljanska pravna fakulteta saj so nekateri njeni profesorji prvo leto prihajali predavat v Maribor. Drugi predavatelji 'so izšli iz vrst pravnikov mariborskega okraja. Težave so bile tudi pri izdajanju skript, ki so jih morali
predavatelji zaradi velikega števila izrednih študentov sestaviti pravočasno, da so študentje lahko v rednem roku polagali izpite. Ob ustanovitvi se je prijavilo mnogo študentov: 249 izrednih in 28 rednih. Mnogi med njimi so mislili, da bodo študij brez truda dokončali. Vendar Je rezultat na koncu leta pokazal, koliko volje in truda je bilo potrebno, kajti vsi tisti, ki niso vzdli študija resno, so "dpadli. Ostali pa so pokazali, da je vztrajni in skupni trud profesorjev in študentov rodil prve sadove —( prve diplomante. Izmed diplomantov bosta dva redna nadaljevala študij na ljubljanski pravni fakulteti, pet jih gre v službo na sodišče in bodo študirali izredno, ostali pa se bodo vključili v delovni proces. Do konca leta bo verjetno dl« ralo še petindvajset štu-v.
Vida Štukelj
nsfava - registracija in orogram
(Nadaljevanje s l. strani)
umirjen tempo družbenega razvoja. Doseženi in uveljavljeni elementi socialistične revolucije so v naši družbi že tako močno usidrani, da zahtevajo umiritev revolucionarnega gibanja in prehod k znanstveno pogojeni evoluciji družbe.
družbeni proizvodnji, s ciljem zagotoviti uspešen družbeno ekonomski razvoj. Interesi občana — posameznika — in družbene skupnosti — kolektiva — se v praktičnih primerih ne morajo skladati.
ljanja. Zato moramo rast in terialnega — subjektivnega vzgojo družbene zavesti za- momenta pri izvrševanju gotoviti in jo pravilno usmer- funkcij, kjer bi ta objektiv-jati. Upoštevaje omenjene nost zaradi tega bila ogrožena, lastnosti posameznikov mora Ce prenašamo določene funk-biti zato vzgoja zavesti ne- cije države na nižjo stopnjo
nebno podvržena družbeni
zato izhaja- iz tega prvo na- kontroli, ki naj zagotavlja ob-
sprotje — med egoističnimi in družbeno koristnimi zahteva-.	, . ,	,	, mi. Delovanje posameznika v
Kot omenjeno izhaja druz- ožjem krogu družbenega udej
beni razvoj iz reševanja notranjih protislovij tega razvoja. Ce hočemo torej zagotoviti konstanten in kvaliteten razvoj, si moramo prizadevati, da bomo ta nasprotja čimbolje spoznavali, jih definirali in klasificirali in skušali najti najboljše metode za njihovo reševanje. Iz tega izhaja, da mora biti nenehno proučevanje konkretnih, praktičnih oblik družbenega dogajanja temelj našega dela. Služiti mora kot osnova abstrakciji — teoriji družbenega razvoja — vendar pa se mora
stvovanja pogosto privede do
zameglitve širših stališč, zato pride do nasprotja med subjektivnimi in objektivnimi nazori. Iz istega razloga zasledimo često tudi lokalistič-
jektivnost njenega razvoja. Seveda ne gre pri tem za nasilne korekture in sankcije,
temveč za pravilen način vzgoje, ki naj temelji na nenehni družbenosti dela. S tem imam v mislih predvsem metode diskusije in polemike, ki naj bi izvirale iz praktičnih izkušenj in bile znanstveno
ne in partikularistične ten- uporabno usmerjene. V seda-
dence, ki se seveda ne morejo skladati z interesi objektivne večine. Prav tako privede vulgarno pojmovanje načela decentralizacije do nasprotja v pojmovanju nujnosti demokratičnega centralizma, ki je v sedanjih pogojih za nemoten družbeno ekonomski razvoj, v določenih mejah seve-
njih, marsikje še neenakih pogojih družbenega razvoja — predvsem kar zadeva ekonomsko neenakost — ne smemo zapostavljati momenta materialne determinacije družbene zavesti. To pomeni, da ekonomska neenakost v sedanjih pogojih lahko potencialno večkrat pomeni
praksa teorije vedno posluže- da>’neogibno potreben. Pola- akceptiranje neobjektivnih
vati in se z njo oplajati. Z združevanjem praktičnih, empiričnih in teoretičnih — abstraktnih — zaključkov bomo lahko našli tudi pravilne metode za reševanje vseh protislovij. Načelna in osnovna metoda, ki se je doslej pri nas najbolj uveljavila, je vsekakor institucija družbenega upravljanja.
Ne bo odveč, če si nekoliko pobliže ogledamo osnovna
tolmačenj in tendenc. Zaradi tega je po mojem mnenju potrebno zagotoviti v posameznih konkretnih primerih ho odgovornost, uspešnejše eliminiranje ma- (Se nadaljuje)
— občino— na državljane neposredno, potem je v interesu vseh občanov, da so njihovi interesi enakopravno zastopani. Tu vključujem tudi materialni interes, iz česar seveda izhaja tudi interes občanov, da materialno prispevajo za zagotovitev objektivnosti.
Po drugi strani pa Izhaja iz navedenega seveda tudi, da so občani upravičeni nenehno zasledovati delo svojih mandatarjev in ga primerno usmerjati. Zato je pomembno načelo ustave, ki zagotavlja javnost akcije družbenih organov. Druga novost, ki jo ustava prinaša, je osebna odgovornost voljenih predstavnikov za dosledno in objektivno izvrševanje njihovih mandatov. Nejasno je le, ali je ta odgovornost samo moralnega ali tudi materialnega značaja. Z omenjeno primerno materialno stimulacijo objektivnosti bi seveda lahko pogojno povezali tudi material-
F. VIZJAK
nasprotja, ki izhajajo iz naše graditi družbeno zavest.
rizacija enotnosti vseh teh dvostranskih interesov se pojavlja ali kot egoizem in par-tikularizem na eni, ali kot enostransko tolmačenje kolektivnih interesov na drpgi^^^^^^^^	mn—ииии1м
strani. Naloga družbenegaWIIIŠIIHI®llltlllWHllWllllllllllllll)tltlllllHIIIII!lltlIllllllllllinilllllšllllltlllllHtllliWIIIIIHH)IIIHIIIIIItllltlttlllntlWMie
upravljanja je seveda kolizija omenjenih polarizacij, upoštevaje znanstvena načela in metode. Reševati vsa ta notranja nasprotja družbenega razvoja pomeni hkrati tudi
Klub mladih preda vatel, ev
prakse, in potencialne nevarnosti, ki se v njih skrivajo.
Stopnja družbene zavesti je torej važen činitelj uveljav'
Družbeno skupnost sestav- ljanja in pravilnega funkcio-Ijajo občani, ki sodelujejo v niranja družbenega uprav-
Bilo je nekaj pred drugo. Iskal sem bruca. Srečal pa sem Frančka Vraberja (22 let) iz Kaple na Kozjaku, diplomanta Višje agronomske šole, dosedanjega člana Odbora ZS MVZ. Bil je predsednik mednarodne komisije.
V: Kdaj si diplomiral?
O: Konec preteklega tedna
V: Boš nadaljeval študij?
O: Da, še ta mesec se nameravam vpisati oziroma sem že na pol vpisan na Agronomski fakulteti v Ljubljani
V: Kako si preživel počit-
O: Pri skriptih.
V: Kot vem, si že šest let v Mariboru. Kaj meniš o naših menzah in o prehrani?
V: Tvoje mnenje o novi samopostrežni restavraciji?
O: 'Zal sem se zastonj veselil. Upam pa, da bom »ugodnosti« samopostrežnih restav-racii spoznal v Ljubljani
O: Mhm, itihm V: Kaj praviš o družabnem življenju študentov? Ali meniš, da potrebujejo študentje svoje prostore?
O: Pri današnjem številu študentov bi bilo nujno potrebno, da imajo svoje družabne prostore oziroma klub. Ravno tako pa bi tudi Odbor in Katedra potrebovala nove — sodobne prostore.
2e od januarja letošnjega leta deluje v Mariboru Klub mladih predavateljev. V njem se zbirajo mladi ljudje, ki si žele pridobiti znanje mladega predavatelja. Pogovarjajo zaciji. se in pripravljajo predavanja, da jih potem zopet razčlenijo. Do sedaj so že mladinci predavali o raznih temah tako na primer: o lepotah Gorenjske, o Ustavi in podobno. Sedaj pa bodo po skupinah naštudirali sledeče teme:
Osnovali pa bodo tudi študijsko skupino, ki bo proučevala probleme v mladinski ali kakšni drugi sorodni organi-
t i
Namesto
uvodnika
Ob tolikih dobrih in velikih novicah vzbuja razširitev naše Katedre in prehod na štirinajstdnevno izhajanje toliko več zanosa, več poleta in ak-tivnosti, več vključevanja v družbena dogajanja.
Zelja, da bi izhajali vsakih štirinajst dni ni nova. Tako smo seveda imeli čas za pripravo in razgovore. Prva ugotovitev je bila: v preteklem letu smo bili verjetno preveč informativni in preveč zaprli v svoj krog ali kakor je nekdo dejal »bili smo v svojih sindikalističnih okvirjih.« Seveda je bilo eno in drugo potrebno in pogojeno, kar je bilo v tem dobrega, bomo torej obdržali.
Iz mnogih pogovorov smo potem tudi sami v uredništvu sklesali svoje želje: štirinajstdnevno izhajanje (izhajali bomo vsako drugo sredo) daje dobro podlago za razširitev vsebine, za širšo poglobljeno vsebino. Tako naj ne bi spremljali samo življenje in delo študentov na iolah, temneč tudi življenje in delo v proizvodnji, aktivnost v kulturi in drugod. To pa na dva načina: informativno in v krajših ali daljših razmišljanjih, seveda v okviru zmožnosti.
Seveda pa bo za vse to potrebno sodelovanje vseh, tnjco da bo Katedra zopet in še bolj zapisovalec in inlciator razmišljanj — razgovorov.
Ce bo hotel Klub mladih
predavateljev res izpeljati svoj obširni program, bo moral krepko začeti z delom. In kot kaže — bo uspel. V. C.
1. delavsko samoupravljanje,
2. mladinsko gibanje doma in po svetu,
3. politična ekonomija,
4. kultura,
5. ustava.
Študent je mlad proizvajalec, ki je trenutno izven direktnega proizvodnega procesa, a se za ta proces pripravlja in izobražuje. V proizvodnji, v delovnih organizacijah zahteva in pričakuje družbeno upravljanje, ki je danes zgodovinsko dejstvo, od vseh sodelujočih poleg strokovnega znanja tudi socialistično zavest, široko raz-gledanost in pripravljenost, da
sodeluje v vseh akcijah tudi izven ozko strokovnega dela. To pa seveda tudi zahteva njegovo aktivnost izven študija v času priprave, ko je študent, njegovo angažiranost v Zvezi študentov, šolskih samoupravnih organih, v kulturnem življenju in v okolju v katerem zori. Temu mora nameniti nekaj svojega časa.
P. S.
Na eni naših višjih šol imajo na primer en dan naslednji umik:
od S—14 predavanja in od 15— 19 zopet predavanja. Toda to ni edina šola — ni edini dan.
Ob 20-letnici pionirske organizacije
V: Sedaj, ko sc poslavljaš, kakšni so tvoji vtisi?
O: Maribor mi je zelo pri srcu. Slovo pa je vedno težko.
-vd-
Kadar gredo pionirji na parado . . ,
шШ
^ J Шт
 ...........$r-	,w«	$»»
* ?|**
,. *v* .x'**	‘N**:	ш	.$
ч •••.•...'^•»i..*^.,.	;,$«
# Spiritistična seansa? Ne,	# Pokoj za oguljene bri-	# Včeraj... ne, še	(lasamo premor med delom	gadirske	čevlje...	nee...	je bilo
Dvakratno udarnišlvo in srebrna plaketa za mariborske štunedte Prapor »Kajuhovcev« ali simbol udarnosti Mariborski študentje v naselju »Vranduk« Brigada je natisnila »Mariborskega traser-ja« Pevci snemali za te-levizijsko oddajo
Tovariševa široka cesta...
... Vse, kar v tej deželi raste, vse, kar je naša radost in naš ponos, je povezano z imenom tovariša Tita. In vedno smo hiteli, da ga razveselimo s Cim novim, kar smo ustvarili, da ga spoznamo s svojimi deli Ln uspehi... Mi moramo varovati bratstvo in enotnost naših narodov, ker nam to omogoča, da greno dalje ustvarjalno naprej, da ustvarjamo socialistično skupnost... (Nupis v naselju »Vranduk«)
Naselje sedmih mest
Staro selo je prijazna srbska vasica, ki leži nekaj kilometrov jušno od Velike Plane v širokem pasu ob obrežjih številnih kolen mogočne Morave. Zemlja je rodovitna. Prostrana ravnina valujočih zlatih klasov ter tu in tam nizki griček ali hladni gozdiček. Kakor morje z otoki in otočki...
Tu stoji brigadirsko naselje »Vranduk«. V njem je živelo v letošnjem juliju sedem mladinskih delovnih brigad. Vršac, Zagreb. Skopje, Maribor, Zrenjanin, Beograd, Goražde ... Sedem mest v enem naselju dela, prijateljstva, mladosti, radosti in smeha.
Vsak kubik -nasmeh več na našem licu
Brigade iz naselja so delale na sektorjih trase približno od Velike Plane d<~ Markovca Posamezne čete mariborske študentske delovne brigade »Karel Destovnik-Ka-juh« so bile skoraj na vseh sektorjih, kjer so izkopavale in na-metavale zemljo ter Izdelovale bankine, natovarjale in iztovar-jale zemljo ln gramoz, razstirale zemljo In gramoz, grobo ln fino planirale, delale Izkope za podvoze in mostove, betonirale prt podvozih in mostovih, sejale pesek na Moravi, popravljale dovozne poti in podobno.
Pri tem Je treba poudariti dejstvo, da je med vrstami Mariborčanov prevladoval silen polet, ki Je postal zavidanja vredna specifičnost Kajuhove brigade. Bili so dnevi, ko je zaradi vremenskih neprilik iz »Vranduka« edino pra- , por Kajuhovcev uporno in ponos-
no vihral na zasnovi ceste bratstva in enotnosti.
Brigada je dosegla največji delovni uspeh v naselju. Za družbeno aktivnost je dobila srebrno priznanje, čeprav bi ob malce intenzivnejši aktivnosti v prvi dekadi tudi na tem področju lahko dosegla največ. Da celo na vsem letošnjem odseku od Paračina do Osipaonice kotira po delu tik pod vrhom, naj pove povprečna dnevna slika v procentih: 172 odstotkov. Povprečni presežek vsake dnevne norme za dobrih sedemdeset odstotkov pove dovolj, kakšni so bili mladi ljudje v brigadi »Karel Destovnik-Kajuh« 1962. Sleherni od stosedmih udeležencev je zaslužen za edinstveni delovni podvig, sleherni se lahko s ponosom spominja premaganih kubikov. Vse priznanje tudi vodstvu, s komandantom Tonetom Šebartom na čelu!
Tudi v naselju vedno živahno
V naselju je komisija sa kul-turno-zabavno življenje organtil-rala številne prireditve, Ideolo-ško-polltična komisija rasna predavanja In tehnična mnogo tečajev (nekateri udeleženci avtomoto tečaja so dobili po uspešno opravljenem saključnem izpitu pred smederevsko komisijo vozniška dovoljenja A in B kategorije!). Brigada 'je izdala celo svoj časopis pod imenom »Mariborski tra-ser«. Pevski oktet je gostoval tudi Izven naselja In snemal v Veliki Plani za posebno televizijsko oddajo »Avtoput 1962«.
S kitaro in simpatičnim glasom je predvsem brigadirke »Vranduka« pogosto zabaval »popularni Alfi«, ki pa Je razen tega interno v brigadi nehote sprožil marsikatero salvo zdravega smeha. Predvsem s te plati je sčasoma
dobil samoniklo pravico do vzdevka : popularni,..
Sicer pa je na tem drugem področju seveda zaostajal za profesionalnim brlgadnim herlekinom Baukijem, ki je bil neutrudljiv pobudnik veselega brigadirskega življenja. Znal je najti kleno in učinkovito šalo v besednem dvoboju s komerkoli in kadarkoli. Celo tedaj — ko ga je — po njegovem žargonu — zagrabil udarniški popadek, ni skoparil z zdravo poanto. Ce drugod ni bilo izhoda, si je ob zamahu krampa ali ob sunku lopate iskal poti v bogatem repertoarju svoje izvirne mimike. Vrhovi njegovega humorističnega udejstvovanja pa so bile njegove čustveno prizadete pantomime ob vrakokratnem jutranjem vstajanju ... Slednje so prekašali edinole Se prizori, kadar se je kakor utrujeni lutkar »poigraval« z mačkom na vročem julijskem soncu... Bauki je bil resnično ob vsaki priliki glavni iniciator veselega razpoloženja. Zaradi njega je ostalo v senci
Erikino »ribarjenje v Hollywoody« in začuda tudi Mirov udarniški popadek pri »kanalskem čiščenju Benetk ...«
Šport in šah na vsakem koraku
Prizadevnost referenta Mira Juga in spontana nagnjenost brigadirjev do posameznih panog sta omogočila silno razrast športne dejavnosti. Razveseljiva je ugotovitev, da je razen množičnosti, stopala v ospredje tudi kvaliteta. Tekmovanja so se v prostem ča-ču odvijala kakor na tekočem traku. Mali in veliki nogomet, mali rokomet, odbojka, košarka, namizni tenis, streljanje in šah. Sahiste je presenetil sam Svetozar Gligorlč, saj je v naselje prišel, videl ln efektno zmagal (seveda v simultanki).
Mariborski študenti so v vseh panogah uspešno tekmovali z drugimi brigadami in drugimi naselji. Najboljši športniki: Vili Račič, Zlatan Josipovič, Zvone Ker-žan, Stevo Jovanovič in šahista Mirsad Džafič ter Brane Popovič.
Na svidenle, trasa
Deveti julij in deveti avgust — prihod in odhod. Deveti julij in deveti avgust ata kontrasta v življenju skupine sedmih mladih ljudi več kakor sto, sta kontrasta v življenju sedmih takih skupin mladih ljudi...
Deveti julij: skupina sedmih neznancev več kakor sto, sedem takih skupin .. Trideset dni je minljiva doba. Toda v tej bežni dobi morejo vznikniti iskrene trajnosti. Deveti avgust je kontrast devetemu juliju.
Devetega avgusta smo odhajali s staroselske postaje. Takrat se je rodilo jasno spoznanje, kaj je avtoput.
Deveti avgust: skupina sedmih mladih prijateljev več kakor sto, sedem takih skupin ...
Slovo. Stieti rok, objemi, pozdravi... Poelednji: Na svidenje!
STANKO GRASSELLI
5TUDENSTKI SERVIS V MARIBORU
POTREBUJEMO ŠTUDENTA ZA...
Takšen je moto vsakdanjega dela. Rezultati so očitni. 250 prijavljenih. 27 sklenjenih pogodb. 80 zaposlenih. 33 jih dela prav v tem času, ko prebirate ta članek. 1,433.000 idinarjev ustvarjenega prometa.	f
Zamisel ni bila slaba. Čutili smo potrebo po organiziranem iskanju zaposlitve za Študente in dijake. Vendar kako? Iz raznih pravilnikov podobnih institucij ter na podlagi mariborskih specifič--Bosti je nastajal pravilnik. Končno! Predsedstvo Odbora PTVZ je po večurni debati potrdilo pravilnik. Ostalo je parno še združenje MVZ. In pes, prispel je tudi sklep, ki
{a je na svoji 2. redni seji
3.	h 1962 sprejela uprava Edruženja MVZ in s katero )e potrdila ustanovitev za-pruge.
To je bil začetek, začetek težkega, vendar na trenutke 'dokaj negotovega razvoja. Gospodarskih organizacij ni Bihče seznanil s specifičnost-Bil tega servisa, tako da v mnogih primerih ni bilo mogoče vzpostaviti pravilne kontakte. Uprava zadruge pa se paradi te negotovosti, morda pa tudi zaradi neznanja, ni •puščala v malenkosti in neprimerne posle, tako da je izgubila oziroma sl niti ni mo-gla pridobiti zaupanja med študenti. Iskanje novih naročnikov za razne časopise in risanje plakatov ni moglo rešiti problema zaposlitve.
Vendar se časi spreminjajo. Movi upravnik je vso stvar tesno zagrabil. Reklama v 'dnevnem časopisju, radiu in V kinematografih ter ureditev notranjega poslovanja — Vse to je utrdilo zaupanje med študenti, istočasno pa delodajalcem nudilo možnost, da se spoznajo z ugodnostmi, ki jih lahko nudi študentski Servis. Rezultat tega je množica sklenjenih pogodb, vedno jveč zaposlenih in dokaj visok finančni promet.
Sedaj pa še poglejmo nadela poslovanja. Študentska Zadruga sklepa pogodbo z de-
lodajalcem, ker pa je po zakonu, ki je izšel v Uradnem listu FLRJ 32/62-565, oproščena skoro vseh dajatev do družbe, nudi študentom možnost večjega zaslužka. Tako je študentov neto dohodek lahko enak bruto zaslužku, minus 10 odstotkov provizije in morebitni davek na promet, ki jih zaračuna zadruga za nemoteno poslovanje. Dogaja se sicer, da gospodarske
organizacije nimajo omenje nega uradnega lista ter trdijo, da ni pravne osnove za takšno pogodbo. Iz tega ni težko ugotoviti, da so pravne in fizične osebe premalo seznanjene z ugodnostmi, ki jih lahko nudi študentski servis.
Toda temelji so postavljeni in zdaj je potrebno graditi dalje, seznanjati javnost s sistemom dela ter — nuditi solidne usluge.
Vroče je, vroče!
Sprejemni izpiti na VAS
DELO ODBORA ZŠ MVZ
Tudi v počitnicah nismo mirovali
Junij, julij, avgust — to so meseci počitnic in razvedrila. Cas, ki ga lahko, nevezani na obvezna predavanja, uporabimo za seminarje, srečanja ter druge akcije. Kot rezultat tega pa nam ostanejo nova zapažanja in pogledi, vzpostavljamo nova prijateljstva in zbiramo kot najlepše — nepozabna doživetja.
Tako smo se udeležili:
bila dvakrat udarna. Zelo nas je presenetilo, obenem pa tudi razveselilo, ko smo zvedeli, da Je bila naša študentska brigada najboljša mariborska mladinska brigada.
• Od 26. avgusta do 9. sep-
tembra je trajal mednarodni študentski seminar v Malle-stigu, v organizaciji Združenja socialističnih študentov Avstrije, pod naslovom »In-temacionalizem v politiki in gospodarstvu«. Tega se je udeležil en predstavnik Mariborčanov.
To je le bežen pregled dogodkov, o katerih bomo podrobneje spregovorili morda še kdaj drugič.
• Mednarodnega študentskega srečanja v Ljubljani (od 4. do 14. julija) pod geslom »Študentje v moderni družbi«. Organizatorji so poskrbeli, da je prireditev uspela. Razen Ljubljane so si udeleženci ogledali še Velenje, Postojno, Ankaran in Koper.
• 15. avgusta je odpotovala na Poljsko devetčlanska delegacija odbora ZŠ MVZ v okviru mednarodne študentske izmenjave. Delegati so se seznanili z delom in življenjem študentov te prijateljske države ter si ogledali njihovo domovino. — Nekoliko pozneje so nam Poljaki vrnili obisk ter med kratkim potovanjem po Jugoslaviji spoznali njene lepote in značilnosti.
• V počastitev Dneva vstaje smo v sodelovanju s KMš iz Ljubljane organizirali drugi tradicionalni partizanski pohod »Po poteh XIV. divizi-
je«, ki je trajal od 18. do 22. julija. Pohoda, katerega pokrovitelj je bil tovariš Butara, se je udeležilo okoli 90 Študentov, dijakov, delavske in kmečke mladine.
• Od 15. do 25. julija je bil v Ankaranu pripravljen seminar študentskih aktivistov, katerega se je udeležilo 13 ., adstavnikov	mariborskih študentov. Seminar je uspel in s svojimi sklepi dal okvirne smernice za delo v študentskih organizacijah.
• Tudi letos je Maribor poslal — med ostalimi — na »avtoput« eno študentsko delovno brigado. Udeležilo se je je 107 študentov vseh višjih šol. Brigada je imela 24 udarnikov in 58 pohvaljenih. V tekmovanju za zlato plaketoi je dosegla drugo mesto in je
NOVOSTI Z VTŠ
• Zaradi ugotovitve, da te abiturienti gimnazij ne znajdejo na Višji tehnični šoli, ker ne obvladajo vseh specifičnih predmetov, je šola organizirala V septembru pripravljalni tečaj za vse, ki so se nameravali vpisati. Tečaj je trajal 40 do 60 ur in je po oddelkih zajemal vso osnovno problematiko. Odziv je bil zelo dober in uprava Sole up a, da bo s temi tečaji izpopolnila dosedanjo praznino. V letošnjem letu nameravajo te tekom prvega polletja na posameznih gimnazijah izvesti anketo, ter na podlagi rezultatov omogočiti posameznikom tudi predprakso.
9 Na VTS so nam povedali, da je na Radničkom vseučiliitu v Puli organiziran center za Študij na VTS. Že letos so v Puli opravili prve sprejemne izpite, za prihodnje leto pa se je prijavilo SO kandidatov za izredni oz. redni študij.
9 Tudi delavska univerza Trbovlje se je povezala z VTS v želji, da bi skupno organizirali študijski center.
9 Tudi v murskosoboškem in celjskem okraju nameravajo organizirati Studijske centre, s katerimi telijo najtesneje sodelovati. Zaradi tega je tedanji šolski svet sestavljen tako, da iz vsakega okraja sodeluje v njem po nekaj predstavnikov.
RAZPIS ZA DODELITEV SUBVENCIJ
Mariborska kulturna revija Je uspela oblika akti-Vizacije kulture in pomeni tudi njeno razširitev. Kdaj Je bila prvič?
Ker je letos po vrsti že šesta, in ker je bila redno vsako leto je bila prvič leta 1957. Seveda v mnogo Skromnejšem obsegu
Večkrat sem že slišala besedo metafizika. Kaj pomeni la izraz?
1. M.
Metafizika ne gleda na naravne in družbene pojave V njihovi povezanosti, enotnosti, medsebojni povezanosti! n pogojenosti. Posebnosti posameznih pojavov so iztrgane iz celote, absolutizirane — postavljene druga proti drugi na način, po katerem ni možno najti zveze ali prehoda.
Kolegi iz uredn štva Katedre!
2 novim štud jskim letom bi zelo rad začel sodelovati pri Katedri. Že lani sem se hotel javiti, pa nisetn vedel, kaj naj storim. Al ime sprejmete za sodelavca?
B. R. VEK5
Drag) kolega, tebi in vsem ostalim, ki bi želeli sodelovati pr Katedri, nasvet: PlSiTE -PRIDITE - Z ODPRTIMI ROKAMI VAS PRIČAKUJEMO!
Socialna komisija Odbora Zveze študentov mariborskih višjih šol razpisuje natečaj za dodelitev subvencije socialno šibkim študentom. Višina subvencije se bo gibala od 1500 do 4500 dinarjev.
Za dodelitev subvencije je treba vložiti sledeče:
1. prošnjo,
2. potrdilo o šolanju,
3. potrdilo o opravljenih izpitih,
4. priporočilo socialno-eko-nomske komisije matične šole s širšo obrazložitvijo (upoštevajoč zlasti družbeno udejstvovanje študenta-prosivca),
5. potrdilo o premoženjskem stanju, v katerem mo-
rajo biti navedeni osebni dohodki vsakega člana družine (tudi ostali dohodki),
6.	potrdilo o višini štipendije in otroškega dodatka.
Poudarjamo, da brez navedenih potrdil ne bomo dodeljevali subvencij, pa čeprav manjka samo eno izmed njih. Priporočamo, da si vsi prizadeti študentje pravočasno priskrbijo navedena potrdila.
Prošenj, vloženih po določenem roku, ne bomo upoštevali. Rok bo objavljen na oglasnih deskah posameznih šoL
Socialno-ekonomska
komisija
Zagreb 16. - 23. septembra
Revija eksperimentov
Letos se je tudi Zagreb pridružil nekaterim mestom z originalnimi in dobro pripravljenimi festivali študentskih dramskih skupni iz vse Evrope. Letos šele namreč zato, ker Je bil prej ta festival v Zadru, pa se tam zaradi tamkajšnjih skromnejših kulturnih razmer ni dovolj bogato obrestoval. Zagrebčani so to organizacijo dobro izpeljali, p kazalo pa se je, da je festival pomenil velik kulturni dogodek ne le za študente, ampak za ves Zagreb.
Program sam ni bil natrpan z zvenečimi imeni, če izvzamemo Brechta in Goldon ja (in morda še Mrožka), toda to nrtL ni bilo naposled tako slabo. 2e po nekaj predstavah ja bilo jasno, da se študentski odrt lotevajo najnenavadnejš.h in najrazličnejših tekstov ter avtorjev, ter da je nj'hov cilj v odkrivanju imen, kakor tudi novega gledališkega sveta.
Od otvoritvene predstave. Brechtove »Izjeme in pravila«, pa vse do zaključka festivala, ko je za Mrožkovim »Pjotrcm Ohejemc padla zavesa, srni lahko dovolj temeljito spoznali skoraj vso evropsko gledališko avantgardo. Morda ne bo preveč neskromno, če povemo, da so nekatere predstave navdušile občinstvo do skrajnih meja n da je prav v tem velik uspeh fest vala.
Takšn so bih-Poljaki iz Lod. za. To je skupina študentov vseh mogočih smeri (razen igrav-ske akadem je), k; so se začeli ukvarjati z gledališčem pred nekaj leti. Nj hovo skupno ime je Cytryna, omeniti pa jih velja zato, ker so prvi požel burno odobravanje obč nstva in kr tike. V predstav. »Pegavi«, dan« Je bilo čutiti tol ko neposrednosti, toliko nt mnega doživetja, da težav zaradi neznanega jezika sploh n.so prihajale v poštev. Poljaki so pa tud. sestavili svoj program (to je zmes humorja, sat re, pesmi, mladosti) pretežno iz igranih sl k. kar so obvladovali z izvrstno režijo in pentonimo.
Na drugi strani pa se ja dvignila nad ostale skupina Hamburžanov z »Dnem vel ke-ga modreca Wua«. Neverjetno je, kako temeljito ume jo svoje delo. Gledavca so vpeljali v razplet dogajanja, čutil je ves čas t st: razlog, k je gnal h kraju to premišljeno dinanrv-ko l.kov. Studiobilhne Iz Hamburga je pokazal največ stu-dioznih elem-ntov najbolj poglobljen odnos igravca do gledavca, temeljito obvladovanje in podrejanje teksta efektom. Skratka, vedeli so, kaj hočejo (kakor Brecht), in to j m je —
Uredništvo Katedre pozlvr vse študente, Se posebej p~ študcnte-novlnee k sodelovanju pri pisanju in urejanju Katedre. Vse, M bi radi sodelovali, vabimo, da se oglasijo
v uredništvu. Maribor, Gregorčičeva 30, vsak delavnik od 12. do 14. ure.
seveda ne brez nadarjenosti — pr neslo dober glas.
Prireditelju festivala (zagrebški imverzitetn odbor) je uspelo^ de je pridobil za sodelovanje večino uglednejših študentskih gledališč, kar je dalo festivalu seveda večjo veljavo. Tako se bo tud Zagreb pridružil znan m fest val-sk m mestom: Eriangenu, Atenam. Ankari... J« pa festival tudi drugače pomemben, saj se na njem srečuje množic* mlad h umetnikov, ki svoj izraz šele iščejo, ki stremijo na vsakem koraku za novostmi, osvežitvjOL če to morejo najti vsaj deloma tudi pri nas, potem bo naša umetnost deležna mednarodnega priznanja.
Med razpravami, k so se odvijale za vsako predstavo posebej, je bilo vsej v skopem obsegu možno dobiti nekaj najosnovnejših podatkov o razmerah in delovanju skup n; nakazane so bile tudi repertoarne politike in hotenja v da-nh specifičnostih razn:h dežel.
Najvidnejše mesto študentskih skupinam v sleherni de-
želi gre pač zaradi eksperimentiranja. Nemci so igrali Brechta, ki ga profesionalna gledališča v domovini preprosto še danes ne upajo igrat:. Angleži so realizirali Beck.t-tova ji Bramblove tekste, Beograjčan; so z cetro satiro zaoral: po domačih ledinah. V vsem tem je nekaj takega, kar danes poklicni dramaturgi boječe opazujejo skozi strgano zaveso ter mežikajo nad lastnim nezaupanjem.
Študentski odri igrajo pri tem pomembno vlogo; morda ne tol.ko zaradi kvalitete interpretacije, kolikor zaradi »korajže«, s katero se lotevajo snovi, ki je še marsikomu, tabu. V tem je vrednost pos-
kusa za razvoj Gledališče mora iskati, hoteti, stremet: od vizije k ustvarjalnosti.
Žal pa moramo ob tem priznati : mi smo še daleč za drugimi, vsaj kadar govorimo o množičnosti. Medtem ko imajo nekatera univerzitetna mesta v inozemstvu vsaj po dve študentovski skupini, jih nimamo mi v vsej deželi menda več kot pet. Tu ne gre za to, da bi uganjal; banalno omasovljenje kulture, pač pa za pojav, ki zadeva bližnjo prihodnjost.
Študentovsko občinstvo (in vsi drugi), bi želel vedno spremljati razvoj marsičesa novega. Pri nas bo treba storit* zato res še mnogo. (Poljaki so nas opozorili na dejstvo, da je pri njh eš vsaj deset tako močnih skupin, kot je bila tista v Zagrebu, in da imajo manjših gledališkh odrov nad petdeset.)
Takšn festivali, kot je zagrebški, nas lahko kijicirajo z voljo za delom. Nudijo nam širši horizont v smelosti in
TRGOVEC is Brechtove Izjeme in pravila
odločnosti, s kakršno mora ntu stopati študentska mladina ši-rom sveta, da bi opravičili svoje intelektualno in umetniško poslanstvo pod gesloeai »N.koli status quo!«
M. Prašnickt
Glasbena vzgoja ni več privilegij
Glasbeni Center je izšel iz teženj po svobodnejših oblikah glasbene vzgoje. Center je pravzaprav prevzel naloge bivše Srednje glasbene šole in Nižje glasbene šole. Te so zaradi svoje strukture v bistvu ostale iste kot nekoč: niso se spremenile niti oblike, niti metode glasbene vzgoje. Bile so več ali manj vase zaprte, težile so k selektivnosti ter postavljale prevelike zahteve v pogledu strokovnosti ter s tem onemogočale spoznavati glasbo tudi tistim, ki se sanjo le zanimajo.
Center za glasbeno vzgojo si je zadal nalogo, da bo sistematično zajel vse, od predšolskih do izobraževanja odraslih. Pri tem ni rečeno, da bo vzgoja samo splošna. Nedvomno bodo še dalje važne težnje k selektivnosti, vendar to ne bo ovira vsem ostalmi, ki sd želijo spoznati vso lepoto glasbe, njeno etično in estetsko nalogo, a se zaradi svojih dispozicij ne morejo izključno posvetiti le njej. Ničesar pa ne bodo izgubil itisti, ki bi si želeli glasbo izbrati za edini poklic.
Pravtako pa Center v svojem izobraževanju dorašča-jočih ne bo enostranski temveč bo poleg resne glasbe poskušal obravnavati glasbo, katero danes posluša večina ljudi.
Glasba, pa naj bo to narodna ali simfonična, naj bo opera ali jazz, sodi danes med najbolj razširjene zvr-sit kulturnega življenja. Iznajdbe mehanizirane glasbe v obliki radia, gramofonskih plošč, magnetofona itd. nam tako glasbo posplošujejo, da se je le redko zavedamo. Ali si danes lahko še predstavljamo življenja brez glasbe? Preglobo Jo čutimo v sebi, pregloboko živimo z njo; vendar je zaradi bežne in površne glasbene vzgoje, ki smo jo večinoma uživali, ostala le vzporedno ob naši poti. Vsak od nas gre rad v kino, le redko kateri pa se posebej zavzema tudi za glasbo. Venomer srečujemo žalostno dejstvo, da ostajajo koncertne dvorane, pa tudi oopeme hiše čedalje bolj prazne. Zakaj?
Predvsem spet zaradi tega, ker je bUa glasbene vzgoja vse preveč konzervativna, preveč namenjena ozkemu krogu uživalcev. Kultura na splošno, torej tudi glasba, ima svoje kvalitete, ki jih ni treba samo razumeti, temveč jih mora znati človek tudi vrednotiti. Ce človek ve, kako vrednotiti glasbo, potem bo izbral dobro glasbo in ne slabe, potem zanj nobena glasba ni škodljiva; skratka tak človek je glasbeno kulturen. Da pa vrednotenje ne pride samo po sebi je razumljivo.
Z uveljavitvijo šolske reforme je dobil svoje mesto v šolstvu tudi pouk glasbe. Povezava Centra z osnovnimi šolami naj bi bila važna naloga, kajti le tako bo mogoče otroke glasbeno vzgajati vseh osem let ter jim dati tisto osnovno, kar sodi h glasbeni kulturi. Nadaljna dejavnost Centra na osnovnih šolah bi se naj odvijala v obliki krožkov. Srednješolska mladina, ki se je oblikovala že v takšnih krožkih, se bo z večjim veseljem opredelila za pouk same glasbe. Ne bo več enostranska v svojem spoznavanju glasbe, znala bo ceniti vse, od narodne, sinfo-nije, preko Adriana Celenta-na prav do tvvista. Vedela bo, da je STnfonija lahko tudi slaba, da twist ni enakomerno gibanje v bokih, temveč le navaden modni krik, k' se dobro prodaja. Nihče nima namena podirati »idole« pač pa se pogovarjaiU o glasbi in_ njenih vrednotah. Vsak naj spoštuje to, kar rad posluša,
se v tem vzgaja in naj pri tem ne bo v skrbeh, da ni glasbeno kulturen. Prt tem pa seveda ne sme biti enostranski in zavračati ostale vrsti glasbe, temveč naj jo skuša spoznati, kajti le tako se bo lahko prepričal o pravilnosti svojega mišljenja.-
Naj ne bo sl.ka v katere bližini ne sme biti nobena druga, ker bi se tako lahko spoznalo, de ni dobra.
Center za glasbeno vzgojo ima tudi namen, lotiti se doslej pri nas neobdelanega področja — izobraževanja odraslih. Po eni strani gre za organizacijo tečajev, na katerih bi pripravljali na izpite ljudi, ki že opravljajo glae-beni, zlasti pedagoški poklic, a nimajo ustrezne kvalifikacije Po drugi strani pa gre za tiste osebe, ki bi zaradi svojega zanimanja radi kaj več vedeli o glasbi. Zanje bo Center organiziral predavanja, komentirano poslušanja glasbenih posnetkov, prirejal razgovore o glasbi in podobno. Taiko bo Center zainteresiral s tem visokošolsko mladino, ki je je v Mariboru zaradi ustanavljanja visokih šol vse več. Center bi moral biti vsestransko aktiven in se prilagajati vse večjim zahtevam, ki jih postavlja socialistična družba. Študentje — vsaj večina — bodo prav gotovo skušala najti kontakt s to dejavnostjo Centra in upajmo, da jih v tem ne bo razočaral, saj utegnejo sicer naše koncertne dvorano ostati še bolj prazne kot doslej.
Center za glasbeno vzgojo prinaša dosti novih možnosti za Izobraževanje glasbe na sploh in bi bilo za sedaj vsak pesimizem odveč.
Nena Hohnjec
Kako naslaja naš kinoprogram?
'Ko krpimo vstopnico za kino, nas prav malo zanima, kako nastajajo sporedi v naših kinematografih. Zanima nas Ic, kaj bomo videli — in delno imamo prav. Toda preden kritiziramo ta spored, bi morali vendarle vedeti vsaj v približnih obrisih, na koga naj leti naša kritika — če je sploh potrebna.
Pri nas se lahko pohvalimo, da imamo v kinu razmeroma dober spored. Morda res ne vidimo vseh filmov, ki jih predvajajo po svetu, ali pa jih vidimo eno, dve ali celo več let kasneje. Toda vseh filmov posnetih na svetu ne vidijo nikjer! Celo velemesta v zahodni Evropi in Ameriki tega nimajo tudi pri stotinah kinematografov, s katerimi razpolagajo. Kako naj potem zahtevamo pri naših skromnih razmerah, da bi videli vse filme, o katerih beremo!
Naš spored kinematografov nastaja v glavnem po treh poteh: domača proizvodnja, nakup filmov v tujini in zamenjave filmov s tujino. Domačih filmov proizvajamo letno 20 do 30, uvoz niha med 120 in 150 filmi letno, zamenjav pa imamo letno od 10 do 15. Povprečno torej razpolagamo letno pri nas s 150 do 200 filmi — kar pa je že rekordno število, ki ga še nismo dosegli.
O domačih filmih je znano, koliko veljajo — vendar plačujejo zanje distribucijska podjetja proizvajalcem od 8 do 15 milijonov, le redkokdaj več. Ostanek morajo proizvajalna podjet-
ja kriti z dotacijami, nagradami, izvozom itd. Nabavni stroški tujih filmov so lahko zelo različni in so praviloma — vsaj na zahodu — za nove filme mnogo višji, kot za filme, ki so stari eno, dve ali celo več let. Pri omenjenem kontingentu deviz, ki ga imamo na razpolage, je seveda treba najti tisto srednjo pot — da bomo imeli dovolj filmov in da vendarle ne bodo prestari. Razen tega so normalno prav najbolj reklamirani in najbolj komercialni filmi tudi najdražji — s čemer pa ni rečeno, da so tudi najboljši. Zato takega filma, ki bi neprimerno obremenjeval naš devizni fond, raje ne odkupimo, ali vsaj ne takoj. Priznati pa moramo, da vidimo vendarle veliko večino filmov, ki nekaj pomenijo, predvsem večino nagrajenih.
(vsaka republika ima svoje) sama izbirajo filme, potem ko si ogledajo servisne kopije. Ko podjetja fiime izberejo in jih odobri centralna filmska komisija, jih odkupi Jugoslavija-film (podjetje, ki skrbi za uvoz in izvoz filmov). Pri tem ima centralna filmska komisija možnost, da za nekaj takšnih filmov, ki predstavljajo resnične umetnine, a verjetno ne bodo imeli posebnega komercialnega uspeha, odobri distribucijskemu podjetju nabavo za dinarska sredstva, kar seveda zelo poceni film. Tako so distribucijska podjetja vendarle stimulirana pri nabavi resnično kvalitetnih umetniških filmov, ki se jih sicer komercialno orijentirana podjetja za predvajanje filmov otepajo.
jemnino za film plačujejo v večini primerov podjetja za predvajanje v odstotkih od celotnega inkasa. Praktično razpolagamo pri nas v državi z okroglo 150 filmi letno. Za mesto kot je Maribor, s tremi premiernimi kino dvoranami, bi potrebovali letno pri enkratnem tedenskem menjavanju programa 3 krat 52 filmov — 156 filmov. To pa je toliko, kot imamo sploh filmov na razpolago. Kino podjetje v takšnem mestu mora torej vzeti vse filme, ki mu jih ponudijo distribucijska podjetja.
Mehanizem odkupovanja tujih filmov prične delovati, ko pride v našo državo reklamna — servisna — kopija filma, seveda v originalni verziji, samo s priloženimi dialogi. Filmske nakupe opravlja za vso Jugoslavijo eno podjetje, vendar tako, da si posamezna distribucijska podjetja
Pri tretji možnosti nabave filmov — zamenjavi — imamo najmanj možnosti izbire, saj moramo običajno vzeti film, ki nam ga ponudijo v zamenjavo za našega. Tako se pokažejo na naših platnih tudi filmi, ki so pod običajno kvaliteto.
Ali je nacionalna umetnost sentimentalnost?
Podjetja za predvajanje filmov so popolnoma komercialna podjetja. Razen nekaj majhnih olajšav ne uživajo nobenih ugodnosti. Pač pa morajo odvajati znaten del vstopnine v sklad za pospeševanje domače filmske proizvodnje, za razne dajatve itd. Torej morajo pri tem strogo paziti na ekonomsko plat svojega poslovanja. Pogodbe z distribucijskimi podjetji jih tudi vežejo, da morajo predvajati film, dokler ne pade obisk pod določen odstotek. Kajti tudi na-
Nastajajo pa seveda še druge težave. Tuje filme moramo pod-nasloviti v našem jeziku in ker zahtevamo v Sloveniji slovenske podnaslove, se distribucije iz drugih republik branijo podna-slavljati v slovenščini filme, pri katerih niso prepričane, da se bo to komercialno izplačalo. Razen tega mora vsako kino podjetje dati določeno število domačih filmskih predstav, sicer plača kazen. To zahteva zakon, da bi podprli domačo filmsko proizvodnjo — praksa, ki jo poznamo skoraj povsod po svetu.
Skratka — oblikovanje filmskega programa ni enostavno in je pogosto odvisno od vrste či-niteljev. S tem pa seveda ne moremo reči, da pri kino podjetjih in predvsem pri distribucijskih podjetjih ni krivde za slab program, predvsem pa za pravilno izkoriščanje možnosti, ki nam jih daje filmski fond Tu bi morali govoriti o izbiri repriznih filmov, o politiki reklamiranja kvalitetnih filmov, o predvajanju kratkih filmov itd.
M
u •
■
m
■
*
u
I
pri
du
na
m<
te,
in
de
to
ve
ШЈ0ВМ
mozaik
Včasih je prav čudno, kako se nekaterim »zvoljenm in poklicanim«, ki naj bi rešivali (ali ustvarjali) problem jugoslovanstva, mudi, da bi tudi v kulturni in umetniški dejavnosti brž dosegli integracijo. Morda je celo tako, da ne računajo več na samobitnost nacionalnih umetnosti z gledišča družbenega, temveč zgolj ekonomskega razvoja
Peter Volk se je v Telegramu globoko zaskrbljen zam sij
nad neproduktivnostjo nekaterih republiških filmsk:h pro-izvodn h podjet j in ve ikopo-tezno in nepr.zadeto ugotovil:
»S jedne Strane užurbano se radi no integraciji beograd-skih poduzeča, koja su dosada davala pola godišnje produkcije, a na drugoj strani imamo i dalje šest filmsk h kuča, koje nisu u stanju ni zejed-ničkj da se suprotstave .Beogradu*. Jer, m;že se veoma
lako dogoditi, da na ovu veliku producentsku kuču otpadnu i dve trečine proizvodnje. U takv.m prilikama nem novno
ki П0 7
če se postav tj p tanje daljnje integracije domače kinematografije. Da lj je našoj zemlji, bez obzira na republičke sentimentalnosti, potrebno toliko mal h i ekonomski nestabilnih producenota?«
OBTOŽENI STE, OSCAR WILDE. Imamo mnogo od igre, film pa skorajda zadeva v bolečo intimnost tega velikega Angleža. Producent in režiserji so svoje tveganje omilili z negotovostjo, ki spremlja gledavca skozi ves film in še na koncu.
SCANA BOA. 8o malenkosti, ki se nam včasih ne zdijo pomembne, so pa tudi filmi, ki po naslovih ne obetajo mnogo. Tako je s tem filmom. Je pa poln drobne dramatičnosti tiste, ki jo doživljajo majhni ljudje v svoji revščini in borbi za obstanek, pa morajo poleg vsega priznavati še glas srca.
KDO STE VI, MR. SORGE. Film je reportažni in vsebuje zanimivosti, ki pritegnejo mnoge. Za to je dokaz cena vstopnic na »borzi*. Razen dobre zgradbe ga odlikuje še izvrstna igra.
LEPO JE 2IVETI, BELI SU2NJI, MARTIN V OBLAKIH Do prvega indolentnih 6 točk, naslednja dva pa smo že videli nekoč prej.
Kdo ve, če ni pomote in bi najraje stalo namesto »repuB-llčke sentimentalnost!« kar naconalna sentimentalnost, kakor je bilo to že nekajkrat postavljeno. Pa tudi tako so dejstva dovolj jasna. Republika v v č ni predstavlja narodno enoto in te naj bi ne b la sentimentalna z razvijanjem lastne kulture!
Pravzaprav je težko napisati karkoli o človeku, ki bo »z ntegriral« jugoslovansko filmsko umetnost kajti ideja še ni dozorela. Morda bodo šele pozni rodovi doumeli njegovo veliko prizadevno željo po jugoslovanstvu
Marja Boršn k: STUD JE IN FRAGMENTI. Izdala založba »Obzorja« 1962
Tovrstne literature smo zbrali že s cer lepo zakladnco, vendar smo še vedno v zadregi, kadar je* treba seč: na polico in poiskat, tekst, k bi nam osvetlil vso našo preteklost Tega b; bdo resn.čno težko ustvar ti, nastaja pa z vsako izdajo literarno zgodov.n-sk h del; zato te knj ge pome-n;jo I ste našega I terarnega leks kona, ki bo nekoč (nekoč!) verjetno lahko popolnil vse svoje prazn ne.
Tud Marja Boršnik je dodala fragment fragmentov in študij v to zakladn co. Knjiga s pravim naslovom »Študije in fragmenti« predstavlja prerez njenega dosedanjega petintridesetletnega ustvarjalnega dela. Toda to ni le prikaz njenega razvoja (če bi sodili po kronološki razvrstitvi tekstov), temveč je to nit naše slovenske dejavnosti, zrezek borbe njene avtoritete in avtoritete slovenskega naroda skozi polmračno kulturno preteklost.
Pregled literarne zgodovini in pa nekatera nova odkr tja razvojne poti slovenske kulture od Prešerna do Kersnika imamo zopet za nekaj odtenkov bolj jasno pred seboj Pa tudi še živeč književniki so predstavljen; precej tehtno (med nj mi Janko Glazer).
Seveda knjiga ne bo služila le za znanstveno uporabo, saj je pisana v lepo razumlj vem jeziku: ori tem pa vsehuje tu-
S KNJIŽNI
Stolice
di mnogo študijskega materi ala, ki bo olajševal delo tud študentom.
Johan Falkberget: V ZNA' MBNJU KLADIVA. (Knjižni zbirka Nova obzorja.)
Tega Norvežana je prigna'i	i
življenjska usoda iz ljudski	•
šole do trdega dela, ge preka-	1
lila in ga kar naprej preizkU' šala z življenjem, k: Je kova'	i
10 njegov trdni značaj
Kruh si je služil v rudniku Tu je dodobra spoznal delo if trud in veselje in žalest in radost in obup svojih kolegov Njegovi romani so socialni Danes ga pr.števamo med vrhove sodobnega norveškeg« pripovedništva. Nekajkrat j* bil predlagan tudi za Nobelov« nagrado.
Ko se spušča v svet pod zemeljskim površjem, nam slik« ž vljenje ljudi, ki so polovico svojega časa ločeni od sonca, ki utrjujejo svoje značaje v večni, a nepriznani nevarnosti za obstoj.
Opis oseb je poln real zrna, slog pa tekoč, tak g da ga n« čutmo. kljub robatosti življenja, ki ra ponazarja
Knj a je zelo lepo prevedel Janko Moder.
I
I
l
I
l
I
a
)
iterl
tud
ENA'
jižni
jna'1
idski
eka-
zku
:ova*
mku !o it i raj sgov ialnl 1 vr-kegt
t j«
?lov<
I ze-slike ivicO >nca le V lostl
zrni. з ne ?.iv-
pdel
Letos v Dubrovniku
Od vseh jugoslovanskih mest, ki predstavljajo nekaj v našem turizmu, ima v Dubrovniku takozvani »visoki turizem« že najdalj domovinsko pravico. Kot produkt »visokega turizma« in turistične tradicije so se v Dubrovniku uveljavite tudi »letne igre«, ki sl leto za letom bolj pridobivajo sloves naše najznamenitejie kulturne prireditve.
Vsako leto oznanijo fanfare pred palačo Sponza otvor.tev dubrovniških letnih iger, ki so nato vso sezono »vaba« za domače in še bolj za tuje turiste, nudijo pa redno zares lepo in kval.tetno umetnost, saj sodelujejo na njih mnogi svetovno znanj umetniki, k; jih v vedno večjem številu privablja sloves »letnih iger«. Stari
j-h poleg standardnih pripravijo domači in tuji ansambli. Letošnji festival je imel dve atrakciji. Prva je bila zopet uprizoritev Hamleta m trdnjavi Lovrijenac. Te predstave pričakujejo obskovavci najbolj nestrpno. Druga zanimivost je bilo gostovanje znane angleške gledališke skupine Old Vic iz Londona. O us-
VOKALNI KONCERT PETRA PEARSA. OB KLAVIRJU GA SPREMLJA BENJAMIN BRITTEN
Dubrovn k, »sanjsko mssto«, čudež arhitekture, skriva v svojih nedrih nešteto idealn-h prizorišč za koncerte, drame in opere. Prav posrečena je zamisel organizatorjev, da vsako leto nekaj prizorišč zamenjajo z novimi, doslej še neodkrit.m;. Letošnje, po vrsti
12.	letne igre, so se odvijale na 22 prizoriščih
V programu letošnjih iger sem zasled la nekaj citatov in izjav uglednih gostov dubrov-, niških iger, ne katere so igre napravile res prijeten vtis:
NEW YORK HERALD TRIBUNE:
»Po srečnih okol.ščtnah se je naše krožno potovanje pričelo z obiski v mestih, ki jih prištevamo med najnenavadnejša v Evropi: Benetke, Dubrovn k, Istambul
Kdor je prvič v Dubrovniku in se sprehodi po Plad, bo gotovo vzkliknil nekaj podobnega kot; ,To sploh ni mesto, to je scena'.«
Repertoar iger bogatijo vsako leto nove uprizoritve, ki
pehu ni treba posebej pripovedovati. Na sporedu sta bili dve predstav:, Shakespearova Romeo in Julija ter Shawova Ivana Orleanska.
Še nekaj o Hamletu. Za nas, ki smo videli Mamleta v interpretacij:	Lavvrenca Olivierja
in slišali Staneta Severja, je pomenil Z. Ristanovič razočaranje. Njegov Hamlet je bil tako patetičen, da — verjetno tud. zaradj prevoda — ni nudil poslušavcem tistega užitka, ki bj ga morali občutit, ob glo-
bokih in duhovitih Shakespearovih verzih. S svojo igravsko stvaritvijo se je Rštanovič oddaljil tudi od drugih nastopajočih, saj so ti delovali mnogo bolj naravno kot on.
Ena najbolj uspelih je bila igra Skup (Skopuh) dubrovniškega klasika Marina Držtča (1508-1567). Izvedli »o jo v starem dubrovniškem narečju. Scena je bila tako dobro izbrana, igra tako živahna in neposredna, da se je zdelo, kot bi nastopali ali opazovali dogajanje vsi, in kot bi publ.ke v gledališkem smislu sploh ne bilo. Za igravce narodnega gledališča iz Dubrovnika resnično lahko rečemo, da igrajo z navdušenjem in neprisiljeno, -kar je pri nas le redko videti Na takih predstavah lahko (za Dubrovnik neobičajno) vidimo domala le domače gledavce.
Sledile so še Gunduličeva Dubravka, Shakespearova Nevihta- in Mollerova Šola za žene.
V glasbenem delu sporeda so se zvrstili različni koncerti. Vsakoletni gost na koncertih je postal Slovenski oktet, ki ga s podobnim sporedom narodnih pesmi ni mogel še nh-če zamenjati. Nastopil je tudi Florentinski ansambel stare glasbe. Tega smo videli že v Sloveniji. Prišli pa so še glasbeniki iz Dresdena, Prage in Zagreba ter drugi, ki so jim atriji palač,1 posebno kneževe, nudili čudovit ambijent in akustiko.
Domačinom in tujcem pripravljajo nepozabne trenutke folklorne skupne — stalni 9O7 st: na festivalu. Jugoslovanska narodne umetnost ni samo mad najbolj ohranjenimi, ampak tudi ena izmed najraznovrst-nejših ne svetu. Njeni elementi izražajo bogato lestv.co čustev. Svežina in neposrednost jugoslovanskih narodnih melodij in plesov vzbujata že cd nekdaj povsod izredno zan -manje, še posebno ob posredovanju umetn kov, kot so člani Lada, Kola n Taneča.
0 Dubrovniške letne »gre 0 so dobile s svojim dva-0 najstletnim obstojem in 0 vedno večjim napred-0 kom v kvaliteti jamstvo, ф da bodo še naprej stale v 0 vrsti najpomembnejših ev-0 ropskih kulturnih manlfe-0 staolj. Beli robčki turistov, 0 ki mahajo v slovo z ladij. 0 pa kličejo: »Na svidenje, 0 Dubrovnik!« Alenka Košak
VVeeer Kurler:
»Nega domače literature in glasbe je samo jedro teh gledaliških In koncertnih predstav. Dubrovnik predstavlja danes kulturne dosežke jugoslovanskih narodov, a ti so — sodeč po tem izboru — neverjetno visoko.«
»V skupnosti evropskih festivalov zavzema Dubrovnik edinstven položaj. Zares ne vidim niti enega, ki bi na tako različne načine združeval originalnost ambijenta z ori-
ginalnostjo interpretacije. Vsak nov ambijent je odkritje za gtedavca.«
Frana VValter Umetniški sveiovavec Evropskega festivalskega združenja »Ta festival nosi v sebi ves evropski šarm in zares sem srečen, ker sem imel priložnost, da na straneh svoje umetniške karijere lahko zabeležim to gostovanje.«
Carl o Zecchi dirigent iz Rima
PESMI
H er ga:
VIZIJA
Zasidran v grozljivo brezciljnost dneva in noči; z očmi,
ki se zde polne josfora ali zvezd leži
Potem noč zdrkne v zevajoče in megleno grlo jutra.
Nova bolečina se v njem zb udi: že to preživetiI
Naposled pride jutro, sončno jutrol V njegovih očeh pa kar naprej žari polno josfora ali zvezd, joj. le kdo bi vedel česat
Nato opoldne, popoldne
ali morda sleherni čas
utoneta še zvezdi, mrzli fosforni zvezdi v živa usta zemlje.
OČI IN ZEMLJA
Zenice zemlje, pohlepno in divje
se opijte z našimi telesif Umolkni,
bolečina brez imena, z znamenjem dobrote.
Oči in usta zemlje globoko v n asi In naše dlani: brezmočne
že zdavnaj strohnele
posode
ljubezni,
kdaj,
kdaj smo vas izgubili?
O zemlja,
(plamenica noči)
ki nas spreminjaš v pepel!
Gorimo
brez klica na pomoč; z brezupnim, praznim smehljajem Večno sami.
Zemlja,
pregloboko v tebi je mir!
□ I □
j
Glasbene prireditve, ki vsekakor označujejo kulturo določenega okolja, so nekatere več, nekatere manj obiskane. Po številu obiska pa cenimo občinstvo, ga deklariramo kot kulturno ali nekulturno. Seveda (brez podrobnejše analize pojava), zapažamo, da so glasbene prireditve jazza ali zabavne glasbe zelo dobro obiskane. Torej je zanimanje za glasbeno kulturo pri nas dovolj veliko, da si želimo glasbenih prireditev še več, kot jih je bilo dose-daj. (Pri tem naj omenimo:
tudi koncerti takoimenovane resne glasbe so dokaj dobro obiskani.) Za letošnje leto nam obljubljajo mariborski glasbeni delavci, ki vodijo institucije za prirejanje glasbenih prireditev, še lepšo in bogatejšo glasbeno sezono. Glasbene prireditve bodo zopet pri-Vabljale ljudi, ene več, druge manj ljudi.
V koncertnem programu letošnje sezone pa ni predviden niti eden koncert jazz-glasbe.
■ PORT-ŠPORT-ŠPORT-ŠPORT
&ЈГх«јн
kozarec. Izzval le morala vmei
OPATIJA 62 * OPATIJA 62 • OPATIJA 62 * OPATIJA 62 •
Zabeleženo v „KltlSTLERCIMRU"
Peti festival jugoslovanskih zabavnih melodij »Opatija 62« je končan. Utihnili so zadnji zvoki Adamičevega in Simičevega orkestra, 70 novinarjev, ki so se tri dni zapored zbirali deloma v festivalni dvorani, deloma pa tam, kot je zapisano že v naslovu, so se vrnili v svoje redakcije. Zelo črnogledi, vsaj kar se bodočnosti jugoslovanskih zabavnih melodij tiče. Če zn letošnji relativni neuspeh v resnici ni kriva komisija, ki je izbrala 18 popevk za Opatijo, kot so nekateri med kuloarskimi razgovori vneto zatrjevali...
prišla v sobotni finale, je najprej sam poskočil od veselja visoko v zrak, pptem pa je objel Beti, jo dvignil v zrak in nenehoma ponavljal: »Znači, ušli smo ,ušli smo ...«
★
Po razglasitvi rezultatov je med Makedonci — ti so tokrat naredili v festivalno dvorano pravo nivazijo — zaradi uspeha Petre Peševa — nastalo veliko slavje.
V opatijski »Mlečni restavraciji« (ki pa zvečer prodaja največ alkoholne pijače) je bil v nedeljo v ranih jutranjih urah nekakšen »jam session« pevcev naših popevk. Najbolj navdušeno sta seveda prepevala Zoran Georgiev in Nina Spirova, Inter. pretatorja skladbe »Eden bak-než« (za tiste, ki ne znajo makedonsko, pojasnilo: baknež se reče slovenski poljub). Pel je tudi Vice Vukov, vendar je kasneje nekoliko pregloboko pogledal v kozarec. Izzval je pretep, da je morala vmes poseči
Tiskovni urad festivala pod vodstvom Cina Handla, se je sicer zelo trudil, da bi novinarjem ustregel, vendar mu to ni uspevalo. En sam telefon blizu »goloibnjaka« (posebna stranska lože, ki je že vsa leta namenjena novinarjem) je bil za toliko novinarjev odločno premalo.
Na prvi tiskovni konferenci v četrtek so nam povedali, da bo tiskovni urad prek0 dne deloval v bližnji. vili, od šestih do osmih zvečer pa v »kinstlei cim-ru«. Da, prav tako so povedali. In smo se samo Slovenci spogledali. Hrvati so menda takega izrazoslovja že vajeni...
☆
Vstopnice za festival niso bile poceni: za vse tri večere 2.6000 dinarjev. Če je imela direkcija festivala s prireditvijo dobiček, ni znano. Zato pa je bil festvial deficiten za mnoge druge.
Za novinarje, naprimer, ki so morali plačevati dnevn’ penzion — v oktobru, prosim! — 2.600 dnarjev in torej k dnevnicam dodajati še iz svojega žepe. Ali pa za pevke: vsaka je imela po tri — seveda nove obleke, od katerih verjetno nobena ni stala mnogo manj od stotih tisočakov, za vse tri večere pa so prejele 45 tisoč (tiste, ki so že kdaj nastopale na festivalu) oziroma 30 tisoč d narjev (debitantke)...!
★
Tako kakbr simpatični Mio-drag Jevremovič, se na festivalu gotovo nihče ni veselil uspeha Ko je v četrtek takoj po štetju glasov od pisca teh vrstic zvedel, da se je skladba »Nikad neču da se vratim«, za katero je sam napisal melod jo in besedilo, ter jo je poleg Beti Jurkovič tudi zapel, kot peta
ljudska milica. Organi LM so kmalu »razčistili« položaj, Vukova pa so prijatelji pospremili domov...
Na letošnjem festivalu sta si gledala »iz oči v oči« plesni orkester RTV Beograd pod vodstvom Vojislava Simiča n zabavni orkester RTV Ljubljena pod vodstvom Bojana Adamiča.
»Avizo« Adamičevega orkestra je imel vložek, ko godben ki ritmično ploskajo z rokami. »Konkurenca« je ob igranju tega »aviza« pokazala prijateljsko gesto: Simičevi fantje so odložili instrumente in krepko pomagali s ploskanjem ...
Festivalski oder je bil zadaj odprt, za dekoracijo je služila mediteranska flora, Prva dva dni samo. V soboto je bila za »dekoracijo« množica ljudi, ki je kukala na oder in v dvorano iz zadnje strani.
V soboto zvečer se niso pojavili samo trije pevci: Marijana Deržaj, Višnja Korbar in Marko Novosel. Pa ne zaradi tega, ker bi slabo peli. Nasprotno, Marijana Deržaj je na primer močno ogrela publiko, le popevke, ki jih je izvajala ta trojica, niso imele uspeha.
Sicer pa, saj ni vredno da bi o kompozicijah letošnjega festivala zabavnih melodij »Opatija 62« izgubljali še več besed. V tem primeru bi morali besedico »zabavno« pisati vedno pod narekovajem...
-seb-
:
*V zadnjem času, posebej pa še po junijskem plenu-9 mu centralnega odbora ZŠJ
Sv Beogradu, se mnogo razpravlja o uvedbi rednega pouka telesne vzgoje na visokošolskih zavodih. Iz razgovora s predsednikom’ 9 športne komisije pri zdru-9 ženju visokošolskih zavodov 9 tov. Muslovičem smo po-9 vzeli nekaj bistvenih za-9 ključkov II. plenuma, hkrati 9 pa se pogovorili o možnostih 9 in perspektivah izvajanja 9 telesne vzgoje na maribor-9 sitih višjih šolah.
V Beogradu so pravilno ugotovila, da je športna in kulturna dejavnost študentov pomemben del družbene aktivnosti pozitiven element vzgojnega prcesa mladih ljudi. Ker je bilo pri izvajanju telesne vzgoje v zadnjih letih zabeleženo nekaj vidnejših uspehov, zanimanje študentov pa nenehno narašča, bo treba v bodoče poskrbeti za še bolj sistematično in organizirano reševanje vseh problemov, ki so povezani s športno dejavnostjo študentov. Pra tem bo morala biti Zveza športnih organizacij študentov ZSJ deležna vsestranske pomoči vseh izven univerzitetnih organizacij, ki skrbijo za telesno vzgojo državljanov.
PRITEGNITI ClMVEČ ŠTUDENTOV
Težišče bodočega dela bi moralo biti v vključitvi čim večjega števila študentov, posebej pa še študentk, v razne oblike
TELESNI KULTURI KI JI PRIPADA
MESTO,
športne dejavnosti. V tem smislu se postavljajo pred ZSJ in Zvezo športnih organizacij študentov naslednje naloge:
9 težišče športne aktivnosti mora biti stalno tam, kjer študent dela in živi;
9 da se glede na pogoje in možnosti formirajo društva za telesno vzgojo v okviru šol, kjer bi mimo študentov bili lahko vključeni tudi profesorji;
9 da Zveza športnih organizacij študentov za vse višje šole koordinira športno dejavnost v okviru združenja.
OBVEZEN PREDMET — DA ALI NE?
Za reševanje teh nalog bd bili odgovorni organi višjih šol in Združenje visokošolskih zavodov, ki bi morali skrbeti tudi za osnovna materialna sredstva. Za ostalo izvemšolsko masovno športno in rekreativno dejavnost pa bd morale skrbeti naše družbene organizacije s stalno materialno in finančno pomočjo odgovarjajočih zvez za telesno kulturo in drugih družbenih organov.
V zvezi s sklepi plenuma ZSJ je športna komisija pri MVZ
U.IJMf! J.	ODPRTO	PRVENSTVO MARIBO-
.»>>X9ilTr J ЦI, H	RA	ZA	POKAL »KATEDRE«
so se pošteno oznojili
Uredništvo »Katedre« je v soboto že tretjič organiziralo tradicionalno tekmoVanje v malem nogometu Tekmovanje, ki je prva leta predstavljalo neuradno prvenstvo mariborskih v.šjih šol, je lani in letos že zdavnaj preraslo svoj okvir, saj sodelujejo mimo srednješolskih, višješolskih in tovarniških in drugih ekip še najrazličnejša druga moštva Ker je za mali nogomet v Mariboru izredno veliko zanimanje, bi bilo prav, da bi tudi mariborska nogometna podzveza v bodoče od čase do časa organizirala podobne turnirje.
Letošnje tekmovanje se je odvijalo na malem stadionu v Ljudskem vrtu, sodelovalo pa je 12 ekip. Po zanimivih borbeh v predtekmovanju so se v finale uvrstile ekipe »Zamorca«, »Odpada« in 1. gimnazije. Rezultati finalnih srečanj: »Odpad«—1. gimnazija 2:1, »Zemorc«—1. gimnazija 5:2 in »Zamorc«— »Odpad« 3:3. Vrstni red: 1.
»Zamorc«, 2. »Odpad«, 3. I. gimnazija.
Ze iz rezultatov je razvidno, da so glavno borbo za prvo mesto vodilj igravci »Zamorca« in »Odpada«. Z boljšo razliko v golih je eki-hotela Zamorc v postavi Goleč, Mlakar, Cvijanovič, Radulovič, Ivanovič, Vujišič, Miloševič in Nikolič že drugič zaporedoma osvojili prehodni poka] »Katedre«.
9. Najuspešnejši strelci. Breznik (Odpad), Radulovič (Zamorc), Džafič (VAŠ) 5 golov, Bibijanko (1. gimn.) 4 itd. Najboljši igralci: Cvijanovič, Radulovič in Vuji-sič (Zamorc), Breznik, Vidic in P,hler (Odpad), Bibjanko (1. gimn.) in Lepenik (STŠ) itd.
pripravila dva predloga o katerih bo v kratkem razpravljala uprava združenja:
9 da se na posameznih šolah telesna vzgoja uvede kot obvezen predmet in 9 da se telesna vzgoja uvaja tako, da bo moral vsak študent obvezno gojiti najmanj eno panogo športa s tem, da aktivno sodeluje v študentskem športnem klubu svoje šole, po želji pa tudi v enem mariborskih Športnih društev.
Bo splošnem mnenju za izvedbo prvega predloga zaenkrat še niso dani potrebni materialni pogoji (telovadnice!). Mnogo realnejiši je zato drugi predlog, po katerem bd se študenti obvezno odločili za eno panogo športa. Pri vsem tem je zanimivo, kakšna bi bila vloga visokošolskih zavodov:
9 zadolžiti odgovorno osebo, ki bi s športno komisijo propagirala, organizirala in izvajala telesno vzgojo na šoli, mimo tega pa tudi usmerjala svoje napore za izgradnjo raznih športnih objektov;
9 da bi v svojem finančnem načrtu predvidevali določena sredstva za izvajanje športne dejavnosti na šoli; 9 da bi tri do štirikrat mesečno odredili popoldnevni športni dan razen decembra, januarja in februarja, ko naj bi se študentom omogočilo izvajanje zimskega športa.
Združenje visokošolskih zavodov bi moralo v tem primeru skupino s športno komisijo zveze športnih klubov usmerjati športno dejavnost in propagando, planirata in organizirati medšolska in reprezentančna tekmovanja, reševati vprašanje športne opreme Zveze športnih klubov (reprezentance), planirati finančna sredstva za delovanje Zveze športnih klubov in voditi evidenco o uspehih.
VEČ AKTIVNOSTI MED ŠTUDENTI
Zaključki drugega plenuma CO ZŠJ so več kot jasni.
Naloga Uprave Združenja ženja je sedaj, da predlog čim prej sprejme, eventualno dopolni in preko določenih komisij sprovede v življenje.
Študentom mariborskih višjih šol se torej obeta pestra športna dejavnost. Potrebno pa bo nekoliko več aktivnosti in želje po športno-rekreativnem udejstvovanju kot dosedaj, ko se je bavilo s športom priložnostno komaj ena petina študentov.
, P. KANCLER
Se v oktobru si oglejte:
V mariborskih kinematografih bomo ta mesec gledali: Sovjetski barvni film »Tigri potujejo«;
Sovjetski barvni film »Vstajenje«;
Italijansko šponsko koprod ukcijo »Scano Boa«; Francosko-italijansko koprodukcijo »Kdo ste vi, mr. Sorge?« Jugoslovanski film »Ne ubijaj!«;
Francoski film »Zaupnik pri ženah«;
Jugoslovanski film »Minuta za umor«;
Nemški barvni film »Grofica Marica«;
Jugoslovanski film »H-8...«;
Sovjetski barvni film »Vstajenje« (II del);
Poljski film »Mati Ivana Angelska«;
Ameriški barvni film »Nenadoma lani poleti«;
Ameriški film »Najljubši učenec«;
Jugoslovanski film »Kozara«.
Glavni junak filma »Naš avto« je stari buick iz I eta 1925, istočasno pa tudi osrednja točka piranskih otrok pri njihovih igrah.
Ти.
• FILMSKA PROIZVODNA PODJETJA •
PRIPRAVLJAJO ZA VAS
_ Triglav film je posnel nov film: »Naš avto«, kjer bomo srečali nekaj že znanih imen: Janez Čuk, Milan Srdoč, Sonja Krajšek, Ruža Bojčeva, Mila Kačičeva, Metka Bučarjeva, Manja Goleč in Tonči Vrdoljak.
Prebivavci malega obmorskega kraja zvedo, da je dobil Vrabčev Riko nagrado za sliko, ki jo je brez njegove vednosti poslalo na natečaj njegovo dekle. Vsi ugotavljajo višino nagrade in razpravljajo, kaj si bodo Vrabčevi z njo kupili. Družina se razdeli na dva tabora, ena je za avto, druga proti. Toda, ko izvejo, da je nagrada le častna, morajo avto kupiti, da ne bo posmehovanja. Vrabčevi kupijo stari buick, ki jim prinese le težave in neprijetnosti. Toda Pino si bo z novo službo lahko dobil toliko denarja, da bo lahko na kredit kupil majhen avto in zopet bodo v družini nesporazumi ...
V koprodukciji z italijansko producentsko hišo Buonavista bodo na ljubljanskem gradu snemali »Zmagoslavje Robina Hooda«, vedno znova zanimivega junaka iz časov Riharda Levjesrčnega. Robina igra Don Bur-nett, njegovo dekle Anno pa njegova žena Gia Scala.
Robin Ilood (Don Burnett) in njegovo dekle Anna (Gia Bcala, privatno pa sicer njegova žena) v razgovoru
ZA VAS DEKLETA e ZA VAS DEKLETA O ZA VAS DEKLETA
PO POČITNICAH . . .
Vaša prva skrb bo, da koži priskrbite dovolj vlage. Zato v kožo vmasirajte maščobe (lanolln, čebelji med, mandeljnovo olje itd.), ki vsebujejo vodo. Predno pa boste obraz namazali z ustrezajočo kremo, ga operite z alkalnim milom (na bazi kisline) in deževnico (ali pa z vodo, kateri ste dodali 4 gr sode bikarbone, na 1 liter vode). Nato kremo narahlo vmasirajte z vrhovi prstov, ščipajoč kožo ali pa z rahlim tolčenjem po njej. S tem se bomo najhitreje znebili gubic. Vendar ne smemo pri tem kože natezati!
Za čiščenje odmrlih kožnih celic je najbolj priporočljivo rahlo 10-minutno ščetkanje kože s ščetko z dolgimi dlakami. Kožo na obrazu pa lahko po rahlem ščetkanju namažemo s termičnim lo-sionom. Ako pa ima koža prevelike pore, jo lahko namažemo s ku-maričnim sokom, ga pustimo na obrazu tako dolgo, dokler se ne posuši, nato pa obraz umijemo z mlačno vodo Zelo priporočljivo pa bi bilo če se čim večkrat na dan poslužujete enega najbolj zdravih in uporabnih sadežev: limone; (o tem sadežu pa prihodnjič). Boča
in poslali boste vedrejši in polni energije.
VI. Mariborska kulturna revifa
UČINKOVIT ZAČETEK
V sredo, 3. oktobra se je ui adno začela v obnovljen: g led lirski h šj VI. mariborska ku' turna revija pod pokroviteljstvom mestnega sveta. Po govoru predsednica mestnega sveta tov. Markiča, ki je revijo otvoril, je mestni svet nagradil pet mariborskih kultum h delavcev za njihovo življenjsko delo na kulturnem področju Nato so še hrvatski književniki prebrali svoja deia Tako je večer bil pravzaprav razdrobljen v dva dela: uvodni del — razdelitev nagrad in literarni večer S tem se Je mariborska kulturna revije nekoliko »izneverila« tradiciji, pr.kazati slovensko oziro ma mariborsko kulturno dejavnost, za kar na bi si predvsem prizadevala (smotrneje bi bilo tudi začeti z literarn'm večerom mariborskih književnikov) ter nam tako v otiont venem večeru predstavila el tni zbor šestih predstavnikov sodobne hrvatske umetnosti.
V prvi svečani pok>v:ci večera je tov. Markič razdelil nagrade naslednjim mariborskim kulturnim de’avcem: akademskemu s! karju Antu Trstenjaku, umetmku k:	je
na številnih platn h upodobil Maribor in njegovo okolico ter tako aktivno prispeval k umetniškemu razvoju in ugledu našega mesta; glasbeniku Herbertu Svetelu, avtorju mnogih skladb in opere »Višnja-
ni«. k: jo je uprizorilo tud. Slovensko narodno gledališče v Mariboru; Angel) Janko-Jen-čičevi za uspelo kreacijo Claf-re v Durenmuttovi drami »Ob sk stare gospe«; Oskarju Hudalesu za njegovo plodno književno ustvarjanje in s tem za neposredno vzgajanje m'a-dega rodu. kateremu ta pisatelj posveča veliko svojega ustvarjanja in na kraju še Bogu Teplyju, upravitelju Pokrajinskega muzeja v Mariboru za njegovo zaslužno delo, ki že presega okvir našega okraja. Le-ta se je po razdelitvi nagrad tudi zahvalil za izkazano pozornost z beseda-
„Pohujšanje"
v preobleki
»Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« je sedaj že šestič na mariborskem gledal.škrm odru,, vendar je od zadnje predstave poteklo štirinajst let in ga zlasti mlajše generacije š» niso videle. Cankar prt nas skorajda ne najde mesta, ki qa zasluži kot največj slovenski dramatik. Od njegovih šest najbolj igranih stvaritev smo j.h v Mar.boru s.cer videli po osvoboditvi pet (razen drame Jakob Ruda), toda preveč se je dogajalo, da je oder ostajal po nekaj let brez Cankarja (na primer od sezone 49/50 do sezone 58/59) Takoj po osvoboditvi se ga je igralo mnogo, potem nekaj let n č. na začetku petdesetih let nekaj, potem zopet n.č — in sedaj. Dobro bi bilo. če b se kampanjski repertoar popravljal v korist enakomernosti m — Cankarja
Letošnja prem.era »Pohujšanja« je poleg Cankarja prinesla na oder še dobršno mero režijske posebnost. Miran Herzog je spretno stiliziral koncipcijo te Cankarjeve farse, ki predstavlja množ co Šentflorjancev z vso hinavščini) n koristoljubjem na eni strani ter mladega umetnika Petra na drugi stran , vmes se pa vzpenja hudič, ki si bo prej ko slej pndobl. vse na svojo stran. Efekt rež je pronica skozi dnamične karikature. ki ves čas predstave menjujejo svoj obraz in prostor na odru.V Izražanju farse pomaga patetika, ki potencira jedko ironijo. Zal se drugo dejanje, ki bi moralo dose-
čj vrhunec izpovedi, kontrastno zruši in razočara. Peter tu namreč n; tisti Cankarjev Peter (mimo tega zares ne moremo), ki bo neprizadet ugotavljal lastni propad zakaj, s Šentflorjanci je preveč povezan. Njega boli: preveč je namrč hlapcev ;n tlačanov, preveč jih je v dolin; Sentlor-janski! (Vloga tudi nj bila najbolje odigrana.)
Skoda, k; jo je utrpelo uho pred Šv.l.gojem in Zlodejevimi (Lavračev.m ) monologi je še zmanjšalo skupni uč nek. 'Lirična izpoved »cankarjanst-va« v drugem dejanju (hrepenenje po lepoti!) bi izzvenela mnogo bolj prepričljivo, če bi bila poudarjene z realno prizadetostjo (kajti v prizoru z lepo Jacinto in Petrom je vsa glob na in vzrok dela) Tu je karikiranje tvegano Canker namreč 'sam izpoveduje bedno spoznanje o domovinč Tretje dejanje je izrazito dobro :n skoraj zabriše poraz drugega (najbolj pa zaključna scena z bandero in pesmijo).
mi, da jih te nagrade obvezujejo še za nadaljnje prizadevno delo.
V 2. polovici večera so se nam predstavili hrvat. pesn ki in proza sti. Za začetek je Vlat-ko Pavletič, plodovit knj ževni kritik in esej.st, prebral odlomek iz svojega eseja »Cv.jet na rubu kratera«,v katerem je prizadeto, izredno nazorno in pretresljivo prikazal vso nesmiselnost in grozoto vojne. Za tem uč.nkovirirr). začetkom so se na odru zvrstili še nasled-' nji književniki: Dobriša Cesa-rič, Dušanka Popov.č-Dodofe-jeva, Slavko Mihalič, Josip Bar-kovrč in naposled še Dra-gutin Tadijanovič.
V polnem gledališču je bila hrvetska beseda zelo dobro sprejeta. Zato gre predvsem zasluga umetn kom samim, ki so svojo zares odi čno p:ez jo in prozo pokazali hrvatsko književno ustvarjanje. Pri tem je treba posebej poudariti, da so na večeru sodelovali tudi ugledn; književniki, katerih prvi koraki v literaturo so se pričeli že v dvajsethi letih našega stoletja (Dobriša Cetarič, Drogutin Tadijanovič)
Na kraju je hrvatske literate pozdravil in se jjm zahval 1 za lep večer mariborski pe-sn k France Filipič m jih v imenu občinstva še povabil v naše mesto.
Ivan Herga
Novo v novem
Letošnja gledališka sezona v Mariboru prinaša nekaj novega in osvežilnega. Že samo dejstvo, da smo po nedogied-ntm čakanju vendarle uspeli vsaj v delnem popravilu gledališke hiše, je prignalo mnoge iz radovednosti, mnoge pa z veseljem k otvoritvi Mariborske kulturne revije in prvim gledališkim predstavam. Prvi vtis je prav ugoden, saj notranjost deluje prijetno in prinaša vsaj malo optimizma za bodoče gledališko življenje v Mariboru.
Skupinske scene so tisto, kar nas je razgibalo, kar Je vi-zionalno pokazalo kolektivno izprijenost in zaredi česar smo nekajkrat prisilil; zastor, da se je razgrnil.
Sevfeda s tem ni rečeno, da so ie vsi problemi rešeni, ali da so vsaj na pol rešeni. Ne, to je sicer zasilna rešitev, nima pa močnejše perspektive v desetletjih pred nami. Ne moremo si zamišljati Maribora z sedemdesetih ali ali osemdesetih let le z enim skromno opremljenim gledališčem, le z enim zastarelim gledališkim hramom
Ne bilo bi ravno prijetno, če bi imele sedanje dotacije za posledico sklicevanje na odvišno misel po svojem Tanjinem hramu.
Vsekakor pa je hvale vreden prvi koraik v napredek, v Olajšanje dela gledališkemu osebju In skrb za višje užitke občinstva.
Poleg tega nam letošnja sezona prinaša še nekaj drugih ugodnih napovedi: to Je repertoar. Ni dvoma, da bomo v tem letu videli raznolika gledališka dela (v drami In Martin P. operi), ki smo jih že precej-
Da bi študentje zvedeli pravočasno za razne kulturne prireditve v Mariboru, ki bodo v obdobju med izidom dveh Številk Katedre, smo se odločili, da bomo zbrane podatke objavili na tem mestu. Naslov rubrike bo URNIK PRIREDITEV, želimo pa, da bi vas mnogokdaj rešili iz jesenskega ali zimskega večernega dolgočasja.
V tej številki objavljamo preostali del programa VI. Mariborske kulturne revije: PETEK, 12. OKTOBRA; ob 20. url v Unionski dvorani: koncert pianistke Dubravke Tomšič iz Ljubljane. PONEDELJEK, 15. OKTOBRA] ob Ш0 v Slovenskem narodnem gledališču:	H. Kleist:
Uct
prireditev
šen čas zaman želeli. Prvič bomo lahko poslušali »Don Juana«, Atlamistakeo« (Viozzi) in »Prijatelja Frica« (Mascagni). Drama bo dala nekaj domačih novitet, med njimi »Gospodo Glembaje-ve« in Ingoličevo »Tvegano pot« (prva izvedba). Pohvalno je, da bomo zopet videli dve baletni predstavi, na kar smo v zadnjih letih že skoraj pozabili. Tako bo drama s sedmimi In opera s šestimi deli v novi sezoni utrdila mariborsko gledališko tradicijo in — upajmo — potrdila zaupanje, ki ga izražamo ob začetku.
Da bi na koncu sezone izrazili prRrjevalne besede, moramo že sedaj previdno izreči: krona krasi delo — zato bo potrebno nadaljnih prizadevanj in Iskanj, še marsikaj bo potrebno storiti drugače, kot se je delalo doslej.
Razbiti vrč — komedija. Izvaja dramska skupina DPD Svoboda Mežica,
SREDA, 17. OKTOBRA; ob 20. uri v Unionski dvorani: mariborski skladatelji na koncertnem odru. Dela skladateljev Filipa Bernarda, Aleksandra Lajovica. Hcri-berta Svetela, Maksa Ungcr-ja in Marka 2igona. Izvajajo vokalni, instrumentalni solisti, ženski zbor SG5, društvo oprrno-zborovskih umetnikov, društvo glasbenih, op./nih In simfoničnih orkestrov ter Mariborska filharmonija.
SOBOTA, 20. OKTOBRA; ob 20. uri v domu JLA: Partizanski miting združen z družabnim večerom. SREDA, 24. OKTOBRA; ob 20. uri v Klubu prosvetnih delaveev v Orožnovi ulici: Večer slovenske poezije v italijanščini in nemščini; sodelujejo člani Društva slovenskih prevajavcev v Ljubljani, organizira Zveza mariborskih kulturnih delaveev. Izven Maribora bo v soboto,
13.	oktobra otvoritev potujoče razstave del mariborskih likovnih umetnikov. Ta razstava bo še v Črni, na Ravnah, v Slovenjem Gradcu In v Ptrju Razen tega pa bo gostovalo še mariborsko Slovensko narodno gledališče v Ptuju, v Slovenski Bistrici in na Ravnah.
Oglejte si:
Razstavo slovenske dramatike v avl Studijske knjižnice, kjer boste lahko dobili pregled skozi vso slovensko dramsko ustvarjalnost od začetka pa do najnovejših časov. Razstava je odprta vsak dan neprekinjeno od jutra do večera — vstopnine ni'
Razstavo del mariborskih likovnih umetnkiov Razstavo Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti in razstavo pod naslovom: Arheološka izkopavanja Pokraj nskega muzeja Maribor — vse v umetnostni galeriji!
In še razstavo part.zanske-ga tiska v Muzeju NOB (pri promenadi)!
Do, ne, do, ne ...v glavnem da!
Popravni izpiti so že zdavnaj za nami. Slišal sem, da so bili profesorji silno ,fair‘. In da v glavnem ni bilo nič hudega. Vendar — dijaki so vneto bežali pred fotografskim aparatom — češ udeležba pri popravnih izpitih ni preveč slavna. In zato ne zasluži pretiranega ovekovečevanja.
Tajnica ne ve točnih podatkov. Zdi se ji pa, da je ,izpi-tarjev' pol več kot lani. Zakaj? Menda popolnoma slučajno. Na oglasni tabli je vse lepo napisano. Tudi imena dijakov. Lepo jih seštejem: 93. Torej vsak osmi...
In še ena ugotovitev z deske: Kateri razred je najtežji? Drugi. In predmet? Matematika.
Na hodniku srečam znanca: »Izpit? Iz česa?«
»Iz ničesar. Prišel sem bodrit svoje prijatelje.«
»Ampak z izpiti že imaš izkušnje. Kaj priporočaš proti tremi? Kavo, cigarete, žganje ...?«
»Učenje.«
»Misliš še kdaj drugič imeti izpit?«
»Ne, se ne izplača.«
* * *
Imaš enega ali dva izpita? Koliko časa si se učil?
»Dva. Vse počitnice. Pet ur dnevno.«
»Dva. Zadnji mesec. Po kake štiri ure.«
»Dva. Pravzaprav se nisem
učil. Vse sem že znal iz šole.«
»In boš izdelal?«
»Gotovo.«
»Enega. Učil sem se, kadar je pač naneslo.«
»Enega. Učila sem se zadnji mesec. Po več ur.«
»Dva. Tako po malem. Vse počitnice.«
Približno polovica vprašanih je imela inštruktorje. Ali vsaj nekoga, ki jim je pri učenju pomagal.
Večina trdijo, da je popravni izpit ugodno vplival na njihovo znanje.
* » *
Ali imaš izpit zato, ker nisi dovolj sposoben, ali zato, ker si lenaril?
Široka delavnost
Sola je že precej stara, saj ima ubožica že precejšnjo dobo za seboj. V njo moraš vstopiti skozi težka in močna vrata, ki nadomešča dijakinjam jutranjo telovadbo. Notranjost zgradbe je temačna, nehote dobiš vtis, da se nahajaš v samostanu, posebno še vidiš dolge in ozke hodnike ter v njih dekleta — le tu in tam še kakšno belo vrano — fanta. Se huje bo, ko si bodo vsa dekleta nabavile šolskei halje, ki so z letošnjim šolskim letom obvezne za vse dijakinje.
2ivljenje na tej šoli poteka normalno kot na ostalih podobnih zavodih. Dijaška skupnost in predvsem mladinska organizacija prispevata mnogo, da je to življenje čimbolj razgibano in pestro.
Delo dijaške skupnosti se odvija v istem okviru kot na drugih srednjih šolah. Posebnost njenega dela je v tem, da se deli na skupnosti letnikov, ki na svojih sestankih skupno s prisotnim članom šolskega odbora rešujejo Probleme, značilne za posamezne letnike. Ta nov način dela dijaške skupnosti se je Pokazal kot zelo učinkovito sredstvo za reševanje posameznih problemov. Dobro se tudi obnesejo komisije za opravičevanje izostankov, seveda ne v tistih razredih, kjer *o bili v komisijo izvoljeni neobjektivni dijaki. Dijaška skupnost je povezana z dijaško skupnostjo Ekonomske srednje šole Koper in Ekonomske srednje šole Murska Sobota.	'
Delo mladinske organizacije je razdeljeno na posa-hiezne komisije (idejno-vzgojno, kulturno-prosvetno, komisijo za MDB. za mladinski tisk, za ljudsko tehniko). Najbolj uspešno dela idejno-vzgojna komisija, ki organizira marksistični krožek, šolo zn življenje in razna preda-vnnja, katerih se dijaki zelo
radi udeležujejo. Marksistični krožki potekajo na podlagi razpravljanja, v šoli za življenje pa gostujejo predavatelji iz Delavske univerze. Sola vzgaja tudi zelo dobre pevke, saj je pevski zbor Ekonomske srednje šole v Mariboru eden najboljših v mariborskem okraju. Vodi ga tov. Rakuša. Uspešno deluje tudi recitacijski zbor, ki sodeluje na vseh šolskih proslavah z zbornimi recitacijami. Dijaki izdajajo tudi svoje literarno glasilo »Svet mladih«, katerega vsebina je zanimiva in pestra.
Lansko leto je pričelo z delom na šoli športno društvo »Ekonomist«, ki skrbi za športno udejstvovanje dijakov v raznih panogah športa, kot so odbojka, košarka, streljanje, namizni tenis Itd.
Ravnatelj Ekonomske srednje šole v Mariboru* tovariš Janez Malnarič, pa nas bo seznanil z odgovori na naslednja vprašanja:
»Lansko leto je pričela na
»Ker sem zafrkaval profesorje,« odgovori prvi anketiranec (tisti, ki se pravzaprav ni nič učil). Vprašanje postavim še trem dijakom in dvema dijakinjama. Nihče noče biti omejen: »Morda smo se malo premalo učili...«
Kar rad verjamem, -da imajo popravne izpite večkrat dijaki, ki se jim ne ljubi, kot pa tisti, ki se težje učijo.
* * •
Izpiti so v polnem teku. Profesorji hite iz razreda v razred. Povsod gruče, povsod razpravljanje. O nalogah, o tem, kdo je že zvozil....
Ustavim profesorja Korop-ca. »Prosim za kratek intervju. Za KATEDRO. O popravnih izpitih.«
»Moj odgovor na prvo vprašanje: čez pol minute se jih moram lotiti.«
Kaj boš najprej naredil — zdaj, ko si srečno končal izpit?
»Napil se bom.« To je množičen odgovor. Le neka prvošolka je še pristavila: »Saj ne mislim resno.«
Nekdo namerava takoj na morje.
Nekdo drugi pa v posteljo. »2e dve noči nisem pošteno spal.«
No, ko sem nekoč jaz delal popravni izpit, mi je profesor na koncu rekel: »Zdaj znaš še manj kot med šolskim letom.«
Upam, da so ta stavek čimmanjkrat uporabljali.
Franček Rudolf
ESS specializacija v letnikih. Zakaj .je letos ukinjena?«
»Iz zelo preprostega razloga. Ni bilo interesentov, saj se je za finančni oddelek odločilo samo osem dijakinj.«
»Večkrat smo že slišali o renoviranju ESS. Kdaj bo nastopil ta srečni trenutek?«
»O tem bi ne mogel povedati nič določenega, ker je to odvisno od denarnih sredstev. Obljubljena so nam za prihodnje leto.«
»Na vseh mariborskih srednjih šolah uvajajo mladinske ure. Kakšno stališče zastopate glede njih?«
»Okvirni program, ki ga je sestavil ObK LMS, je zelo dober, vsebina je razporejena po razvojni stopnji dijakov, vendar mi pri tem ena stvar ne ugaja: mladinske ure naj bi bile v okviru rednega pouka. Dijaki bi bili na ta način prisiljeni obiskovati te ure, kar pa ni v soglasju s socialistično vzgojo. Organizirane bi morale biti na neprisiljeni bazi, kar pa zahteva močno aktivizacijo mladinske organizacije kakor tudi profesorskega zbora.«	M.	V.
Pisati, pisati in vpisati
Dopisniki
Dragi srednješolci!
Uvajamo novo rubriko »DOPISNIKU, kjer nam boste sproti govorili o življenju in delu na naših šolah. Saj bo naš list zdaj, ko je štirinajstdnevnik, mnogo lažje prinesel novico z mladinskega sestanka, športno beležko ali kaj podobnega.
Želimo si vašega najširšega sodelovanja!
• Dijaki prve gimnazije se bodo letos lahko neobvezno užili ruščine. Pouk se bo odvijal zelo moderno, po audiovi-zuelni metodi. V vsako skupino pride po petnajst dijakov, imajo pa po tri ure tedensko. S pomočjo diafilmov in magnetofona se že v enem letu naučijo toliko, da se lahko o vsem razgovarjajo (seveda po rusko).
Letos je začel veljati tudi sistem samovzdrževanja, tako da morajo dijaki za neobvezne predmete plačevati določen prispevek.
9 MKUD na prvi gimnaziji je imel letni občni zbor. Sklenili so, da bodo delo nadaljevali po tradicionalnem okvirju, na novo bodo pa uvedli jazz-sekcijo.
Delo v recitacijski sekciji pa bo potekalo tako, da dijaki ne bodo le sodelovali na proslavah, ampak se bodo tudi sistematično učili recitirati.
Dramska sekcija bo pripravila Moliirovega »Namišljenega bolnika«, ki pa je vadila že lansko leto. Za to sekcijo je tudi največ zanimanja.
9 Mlada misel, šolsko plašilo, bi naj letos izllo — namesto v prejšnjih štirih — v dveh dvojnih številkah. To bi olajšalo finančno poslovanje in omogočilo tehtnejši izbor; na aktualnosti pa šolsko plašilo tako ne more kaj izpubiti.
• Neki razrednik z druge gimnazije je šel ob osmih v kino in tam srečal enega svojih dijakov. Pokazal mu je na zapestno uro in rekel: »Hora legalist. (Ta se začne ob devetih). Dijak pa je odgovoril: »Saj grem gledat samo predfilm!•
9 Dne 21. septembra 1962 je bila na TSS v Mariboru ožja seja komiteja L MS. Govorili so predvsem o programu dela ter pregledalt dosedanje delovanje sekcij na šoli, kot so.* SSD, LT, PZJ in drugih Zlasti dobro sta delala v preteklem šolskem letu L T in SSD. LT si je zadala tudi nalogo, ustanoviti PP sekcijo, ki bo vodila tudi radioamaterske tečaje na šoli.
10. oktober 1962 — stran 11
1. Kaj. Јг »mazurka«?
2. S Pini se peča veda, ki se imenuje inkunabulistika?
3. V kateri državi s« denarne enote: rupija* anna in pie?
MINIATURNI
QUIZ...
4. Kakšen pomen inaj« besede: perm, karbon, devon, sil ur in kam brij?
5. Kako sc imenuje zaradi zamašene arterije odmrli predel tkiva?
6. Pa kom se imenuje enota miattst indukcije?
7. Kda velja za glavnega utemeljitelja modernega abstraktnega slikarstva?
>. Kaj pomeni izraz kasači ja?
— Predlani si se vpisal na stomatološko, lani na komercialno. Kateri razlogi so te letos privedli še na pravno?
— K 15, OD in JLA ...
... verjel, da umetniki potrebujejo nekaj bohemskega, ker pri delu potrebujejo navdih. To dokazuje gledališki bife. Kdor gre proti večeru mimo »teatra« ima dokaze ...
... menil: provinca je obrabljen Izraz za to, da je eno mesto vedno večje. Največje mesto Je vedno eno...
... povedal, da Je izredno Iskana tihotapska stvar postal razdelilnik (»raubar«), sat Je s predpisi zakrknjena njegova uporaba Trgovine ga ne prodajajo več. Dokaz, da se je standard dvignil:	Vsak	vtikač
mora Imeti svojo vtičnico...
... prebral M. člen predosnutka nove ustave, ki pravi, da šolanje obveznih osem let finansira družbena skupnost. Kako je z ostalim?? VEK8 (pa tudi drugod) že pobira pri prijavljanju izpitov 50 dinarjev kolka...
MALA KRIŽANKA
VODORAVNO: 1 prevlc-čna plast. ? prebivalec Arabije, 8. uialitev, 9. oče, 10 slovenski zgodovinar (dr. dosLp), 12. sorodnica,
14. po hribu pri Beogradu Imenovan mineral,
15. muslimanska molilnica
NAVPIČNO: J, zelenica v puščavi, 2. bta-tovstvo. 3, budistovekl viijl duhovnik, 4. ne samo ena, 5. kemtfskl element, 6. srbsko moško Ime, lik Ime pesnika Klopčiča, II prečni dro<j v kozolcu, 12 ameriško cnoiko trne, 13. grobo domače sukno.
— ao letos začeli s prvimi torturami...
— Od kod pa vidva? Z veselice?
— Osel! Ali ne veš, da so naši danes igrali doma?!
Kdo- danes ne kadi? Skoraj vsak 2* pri fantalinih osemletk se najdejo junaki, ki uničijo na dan po dvajset, pa tudi red cigaret. ne da bi bruhali ali pa da bi jih bolela glava. Takšen fantalin se sčasoma spremeni v pravo lokomotivo in ko prileze na univerzo, onesnaži z dimom in sajami le ostale.
Slilal sem, da začno otroci kaditi zato, da bi postali možje. To ne drži. kajti s tem ko kadiš (tudi jaz kadi m), samo kvadriraš svojo moškost, ki si jo dobil takrat, ko si začel kaditL
Za cigarete je potreben denar, študent in denar pa sc nikoli ne ujemata. Pojavi' se žicanje To se pravi, da kadi-r ec prosi drugega kadi v ca za cigareto — seveda zaston), ker ima trenutno, ali pa stalno negativno bilanco. Če vprašaš žicarja-profesionalca zakaj ne kupi cigaret, kadar ima denar, ti bo dokazal, da pokadi več tistega dne. ko cigarete
žica, kot pa takrat, če si jih kupi sam. Stvar postane jasna, če ugotovimo, da je žicarjev več kot za bataljon. Prav tukaj pa se začne moje koristno pisanje.
Borba med žicarjem in žicanim je včasih zelo zanimiva.
Zmaga tisti. ki ima več znanja iz la-
DARKO SEDMAK:
V
z i
panja, pretvarjanja in psihologije. Pošten žicar uporablja samo svoje znanje psihologi z. Dober iicer, dober psiholog. Verjetno sem ta izrek slišal že kje pri Platonu ali Sokratu.
Nikoti ne žicajte tako kot mene žica moj prijatelj ob praznikih, to se pravi takrat, kadar imam cigarete! Vpraša me kar tako mimogrede za cigareto. Odgovorim mu, da je nimam, ker vem, da se bo že naslednji trenutek izgubil med množico, ne da bi pomislil v resničnost moje izjave. Ljudje, ki imajo
slabe živce, so navadno dobri po duši. Poslušajte, kako je treba postopati s takšno dobričino! Lepo ga pozdraviš, se nasmehneš in ustaviš, ga resno pogledal in šele potem poprosiš za cigareto. Tako ujet ptiček ti ne uide več. Ve, če bi se zlagal, bi zardel kot ovitek ljub-
CAH
Ijanske Morave, ki jo imam v žepu.
Večje težave so pri tistih, ki so dru-pačni od teh dobričin. Takšni ti znajo tako mirno gledati v oči in se pri lem tako temeljito zlagati, da ti sam zardiš ob misli, kakina ničla si proti njemu v teh stvareh. S takšnim levom traja pogovor dalj časa. Imeti moraš zela dobro razvito vratno vretence, ki omogoča glavi gibanje v smeri, ki pomeni po navadah človeštva nekaj pritrdilnega V ugodnem trenutku, ko vidiš, da je dovolj zrastel In da si se ti za toliko zni-
žal, ga prosiš za cigareto. S pomilovanjem in nekakšnim očetovstvom bo ustregel tvoji želji. Ne razburjaj se zaradi tega! Zavedaj se, da st se ga usmilil in mu omogočil, da je naredil dejanje, ki ga je rešilo pred dokončno uvrstitvijo med četveronoice.
Pri zelo težkih tipih so učinkoviti samo enostavni ukrepi! Dobro si zapomnite, da je lev samotarske narave! Ljudje nimajo časa opazovati takšnega osamljenega leva, tako postane le bolj osamljen in ic stopi k njemu žicar ter ga opozori, da je opazil, kako je žalosten in osamljen, mu bo uspeh zagotovljen'
Lahko bi vam povedal še več o teh stvareh, toda bojim se, da bi začeti vsi žicati. Kdo bi potem Se kupovat cigarete? Za konec naj opozorim prijatelje, ki so zvedeli, da sem na gasilski veselici pri srečolovu zadel glavni dobi tek — škatlo cigaret — naj me n» nrihajaj.o prosit za cigarete, ker poz n,. ,i vse trike, ki jih uporabljajo žicarjil
katedra
Pričakujemo priključitev študentov v družbeno življenje
—.-c
Na mariborskih visokošolskih zavodih smo začeli novo študijsko leto. Začetno vznemirjenje Je za nami, na šolah so redna predavanja. Nad 800 študentov-novincev se je po zaslugi organizirane akcije že razgledalo in si ustvarilo prve vtise o življenju na šoli in o svojem bodočem poklicu. Vse šole stopajo v novo študijsko leto materialno in kadrovsko boljše oskrb ljene, kot so bile v preteklem letu. Šolska vodstva so upoštevajoč dosedanje izkušnje skrbno pregledala učne načrte m programe In jih še bolj prilagodila zahtevam gospodarstva in javnih služb. Vse večji poudarek dajejo praktičnemu usposabljanju za bodoča delovna mesta. Temu cilju so prilagojene učne metode. Na vseh šolah so profesorji že pripravili ali pa z vso vnemo in odgovornostjo pripravljajo učbenike, tako, da
bodo študentje imeli pravočasno na razpolago potrebno učno gradivo. Skratka, šolska vodstva in učni kolektivi so v danih možnostih naredili so V da bi pouk bil čim uspešnejši in da bi študentje lahko v sorazmerno kratkem študijskem razdobju pridobili č!m-več potrebnega strokovnega znanja zato, da bi na delovnem mestu lahko postavili ce-’ lega moža.
Ker pa je v vsakem delovnem procesu in tako tudi v izobraževalno-vzgojnem, osnovni činitelj človek, bo uspeh odvisen predvsem od tega, kako se bodo študentje vključili v ta delovni proces. Prepričanj smo, da so prišli na šole vsi z iskreno željo, da bi študij člmprej in čim uspešneje končali. Takšna je tudi želja staršev in takšna so pričakovanja naše družbene skupnosti, ki daje velika fi-
nančna sredstva za delo mariborskih višjih šoL Zato naj bo osnovna naloga študentov reden, sistematičen, poglobljen in tako tudi uspešen študij. Dosedanja praksa kaže, da imajo vsi tisti, ki predolgo odlašajo z rednim študijem težave, saj smo bili prav ob začetku novega študijskega leta priče neprijetnim dogodkom, ko so posamezniki s solzami v očeh rotili profesorje in šolska vodstva, naj popustijo pri študijskih pogojih, naj dovolijo naknaden vpis m podobno.
Sodim, da mora biti ena od osnovnih nalog študentske organizacije vspodbujanje svojih členov k rednemu in sistematičnemu študiju in da jim mora pri tem nuditi pomoč z organizacijo študijskih krožkov, seminarjev in drugih podobnih oblik pomoči.
Poleg rednega študija pa
Študent - član Zveze študentov
Zveza študentov kot enotna politično vzgojna organizacija jugoslovanskih študentov, je veren naslednik mladinskega in študentskega gibanja pred II. svetovno vojno, za časa NOB kakor tudi v povojnem obdobju. Članstvo vzgaja v duhu socialističnih idej in razvija aktivno udeležbo študentov v družbeno-ekonomskem razvoju naše skupnosti. Dosledno in trajno dela na razvijanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov kot sestavni del enotnih socialističnih družbenih nosivcev, ki se pod idejnim vodstvom bc*e za izgradnjo socialistične družbe.
Zato so prav sedaj poklicane organizacije študentov, da v tem obdobju našega revolucionarnega ekonomsko-politč-nega življenje zavestno usmerijo moči k izpolnitvi nalog, ki »o si jih zadale zavestne poli-tčne sile naše skupnosti. Angažirati mora vsakega študenta v vseh pogledih, da se bo zavestno vključil v družbo kot nosivec pravic in dolžnosti _ Človeka-občana.
Tudi nova ustava je spričo načel, na katere postavlja temelje družbe, in spričo perspektiv, ki jih odpira v nadaljnjem socialističnem gibanju naše socialistične skupnosti še posebej pomembna za organizacijo Zveze študentov Ustava sama postavlja načelo, da graditev socializma ni kak abstrakten proces, ločen od delovnega človeka, temveč nenehen boj za zadovoljitev osebnih in družbenih potreb. Zagotavlja mladi Seneraciji, da bo uspešno reševala tista vprašanja, za katere se še posebej zanima; za Vprašanja izobraževanja in šolanja, pravico do dela, do zdravstvene zaščite itd.
Kot pravni izraz mehanizma socialistične demokracije bo nova ustava v najširšem pomenu besede delo delovnega človeka, k; gradi socializem, kar je garancija uresničevanja tistih idealov, za katere so se bojevale in se bojujejo vedno nove generacije revolucionarjev.
Zato delujejo organizacije
študentov kot politično vzgojne organizacije na vseh področjih. Tako je tudi »Teden novincev«, al- bolje rečeno »Teden brueov«,' del aktivnosti organizacij ZSj MVZ. Namen teh tednov je, seznanit; novinca-bruca s študentskim življenjem.
Na vsakem našem visokošolskem zavodu dela združenje organizacije Zveze študentov, ki deluje po statutu in programu dela. Za vse zavode pa obstoji Z5 MVZ kot organ, k: koordinira delo po posameznih združenjih. Obenem deluje po statutu in po programih komisij razvija aktivnosti. Zato so posebej organizirani organi in komisije Po posameznih pod-
ročjih. In sicer obstoje sledeče komisije: organizacijsko deče komisije: organizacijsko kadrovska, idejno politična, socialno ekonomska, za družbeno upravljanje in študijska, vprašanja, za kulturo in dru-. žabno življenje, športna, mednarodna, brigadna, za tisk in propagando, »Katedra« in študentska zadruga. Dejavnost je torej zelo pestre, vendar pa kot zavestna politična sila organizacija skrbi, aa posredno vpliva na delo organov družbenega samoupravljanja v letnikih, na zavodih in v našem najvišjem samoupravnem organu — Združenju mariborskih visokošolskih zvaodov.
pričakujemo od študentov kot mladih, življenja polnih, v socialistični Jugoslaviji vzgojenih državljanov, da se bodo vključili v družbeno življenje našega mesta. Z aktivnim sodelovanjem v zvezi študentov, v šolskih svetih, svetih letnikov in drugih oblikah samoupravljanja na šolah, se pripravljajte za prakso, saj V naši domovini želimo, da bi bil vsak človek aktiven in zavesten ustvarjalec in istočasno upravljalec. Maribor vas želi polnoštevilno videti na javnih zborovanjih in manifestacijah, na zborih volilcev in sestankih socialistične zveze delovnih ljudi, v gledalšču in na konce rtih, na razstavah in drugih oblikah kuiturao-pro-svetnega življenja.
Takšna so naša pričakovanja in uverjeni smo, da j k bo studenska mladina mariborskih šol uresničila. Zato želim ob začetku novega študijskega leta vsem študentom, predvsem pa študentora-no-vincem, mnogo študijskih uspehov in življenjske radosti.
prof. Vladimir Bračič, predstojnik združenja mariborskih visokošolskih zavodov
Brucovske prireditve
10. oktobra ob osmih v: unionski dvorani: APZ VINKO VODOPIVEC.
11. oktobra ob pol osmih v SNG - Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI.
13. oktobra ob osmih v Domu JLA: »BRUCOVSKI Peter Fajič PLES«.
SOLIDNA PODLAGA
POGLED NAZAJ
V študijskem letu 1961/62 je delovalo v Mariboru pet višjih šol: Višja tehniška šola, Višja ekonomsko komercialna šola, Višja pravna, Višja stomatološka. Višja agronomska šola in Pedagoška akademija.
Novo: 26. junija 1961 — Zakon o ustanovitvi Pedagoške akademije.
L junija 1961 — Zakon o ustanovitvi Združenja viso-šolskib zavodov v Mariboru.
V letošnjem študijskem letu je bilo vpisanih na mariborskih višjih šolah v prvem letniku 546 rednih in 927 izrednih slušateljev in v drugem letniku 603 rednih in 729 izrednih slušateljev, kar da skupno 1.149 rednih in 1.156 izrednih slušateljev — vsega skupaj 2Л05 slušateljev MVS, ne vštevši okrog 500 absolventov.
Podatki o študentih mariborskih višjih šol v študijskem letu 1961/1962.
Kolegi-Kolegice 70,8:29,2
Razmerje je obrnjeno v prid nežnemu spolu samo na PA.
Povprečna starost študentov je lani padla od 25 let, kolikor je znašala v letu 1960/61 pa 21,8 let.
Najstarejši slušatelj (v kolikor se človek pri tako »delikatnih« stvareh lahko zanese na tako nezanesljiv pokazatelj kot je anketa) je imel v lanskem letu 41 let.
Stanje na posameznih šolah;
VAS	23,3	let«
VTS	21,6	let
VEKS	21,7	let
V8S	21,4	leta
VPS	19,5	let
PA	23,0	let I
Močno znižana povprečna starost študentov, kaže na povečan prilvi študentov ja vrst abiturientov srednjih Šol in zmanjšan vpis študentov, ki prihajajo iz proizvodnje.
(Nadaljevanje na 14. strani)
Razpis Kidričevih nagrad
Na podlagi 57. Člena statuta Združenja visokošolskih	zavodov	v	Mari-
boru je ustanovljen pri Združenju SKLAD	KIDRIČEVIH	NAGRAD	za	štu-
dente mariborskih visokošolskih zavodov.
V Imenu upravnega odbora sklada KldriCevih nagrad za študente mariborskih višjih šol razpisuje Združenje zavodov v Mariboru na predlog posameznih višjih šol naslednje teme:
PEDAGOŠKA AKADEMIJA: 1. Anali-za psihosocialnih odnosov na eni mariborskih šol, 2. Ekonomska raCunlca osnovnega šolstva v mariborskem okraju.	3. Potrebe mariborskega	okraja po	uCnovzgojnih	kadrih	v	letih
1963-1968. 4. Analiza otroškega govora z vsemi specitiCnostmi doloCene-ga jezikovnega podroCJa v mariborskem okraju in raziskava, kako na šolah tega področja oblikujejo kul-
turo uCenCevega izražanja.
VIŠJA STOMATOLOŠKA SOLA:- 1. Vplivi simpaticomimetlkov ob priliki aplikacije pri raznih reaktivnib stanjih Človeškega organizma, 2. Pato-geneza, klinična slika in zdravljenje atveoMtis sicca, 3. Primerjava med histogenezo reparatlvnega procesa in kliniCno sliko rane mehkega tkiva v ustni votlini in rano zunanlega m-tegumentn. 4. Diagnostika zaCetnega kariesa. 5. Škodljivost polnilnih cementov na zobno pulpo. 6. izgradnja zobnega kontakta pri zalivkah II. razreda, 7 Fiksno protetiCna sidra in njihov Izbor pri načrtovanju mostičev.
VIS1A AGRONOMSKA SOLA: A) Za sad|arje in vinogradnike: 1. Ugotavljanje maksimalnih dolžin teras v vinogradih in sadovnjakih. 2. Ugotavljanje življenjskega prostora trsa na terasah. 3 Vpliv optimalne gostote
dreves na pridelek prt hruškah
B) Za živinorejce: 1. Organizacija in ekonomika mlečnih farm v bližini večjih potrošnlh središč (na primeru preskrbe mesta Maribora z mlekom).
2. Tehnološki proces pitanja govedi, ki zagotavlja njegovo ekonomičnost,
3. Organizacijska shema in travniška baza tovarn in mešatnlc močnih krmil (na primer okraja Maribor. Celje ali Murska Sobota)
C) Za poljedelce:	1. Razširitev krmske baze z racionalnim Izkoriščanjem strnišč z najugodnejšimi strniščnimi posevki in dosevki. 2. Pogoji in možnosti pridelovanja semenskega krompirja v okraju Maribor, 3. Osnove za čimbolj rentabilno proizvodnjo sladkorne pese v zvezi z načrtnim pridelovanjem zadostnih količin za predelavo v predvideni tovarni v Ormožu.
VIS IA EKONOMSKO KOMfERCIALNA
POGLED NAZAJ
(Nadaljevanje s 13. str«
Kje smo stanovali?
Največ študentov, ki so prišli študirat v Maribor iz drugih mest in republik, je našlo streho nad glavo v internatu Srednje kmetijske šole. Cene oskrbovalnine so bile porazdeljene po kategorijah: I. kategorija (dva v sobi) 9.800 din, II. kategorija (trije v sobi) 9.200 din, III .kategorija (štirje v sobi) 8.800 din. Študentje so imeli tu na razpolago svojo učilnico, zgradba ima centralno gretje, tako da so bili študijski pogoji kar dobri. Slaba stran — precejšnja oddaljenost od središča mesta.
V slabših pogojih so stanovali študentje v Vajenskem domu v Strossmayerjevi ulici, kjer je znašala dnevna oskrbovalnina 325 din.
Kolegice so plačevale za posteljo v Dijaškem domu v Mladinski, 2.000 din.
Cene privatnim sobam so se gibale od 2.000	—	5.000
din. povprečje je torej 3.500 din. Že lani se je v Mariboru uveljavila praksa navijanja cen. saj se je povprečje v enem letu dvignilo za tisoč din.
0 reSitvI stanovanjskega vprašanja
smo lani mnogo razpravljali in pisali. Združenje visokošolskih zavodov je takoj po ustanovitvi imenovalo komisijo, ki jo Je vodil inž. Butinar, direktor VAS. V dogovoru z OLO Maribor, je komisija sprejela sklep o adaptaciji enega izmed obstoječih dijaških oziroma vajeniških domov za potrebe študentov. Stroški bi znašali približno deset milijonov za adaptacijo In pet milijonov za opremo.
Drugi sklep, ki ga je proučila komisija, je preureditev dela internata Srednje kmetijske šole za potrebe študentov.
Komisija je razpravljala o eventualni gradnji študent-
skega doma za približno sto študentov.
študentski klub
je tudi bil lani česta tema {»govorov in razprav. Prišli smo tako daleč, da smo vsi — od študentov do odgovornih forumov, do političnih do prosvetnih — prišli do enotnega mnenja: ŠTUDENTSKI KLUB JE NROBHODNO POTREBEN! Mnogo smo pisali o potrebi po prostorih za zdravo. lahko rečemo konstruktivno rekreacijo študentvo, o pomanjkanju vsakih podobnih prostorov v Mariboru, o kvarnosti pojavov, ko se morajo študentje zabavati po barih, kavarnah in gostilnah (če imajo denar, seveda!) Dali smo celo nekaj konkretnih predlogov, ki pa so vsi iz teh ali pa onih razlogov padli v vodo.
Tudi Združenje visokošolskih zavodov je reševalo to vprašanje in doseglo sporazum z občino Center, ki je prpiravljena v ta namen odstopiti primemo zgradbo in dati na razpolago eno do dve stanovanji za izpraznitev take hiše. Združenje je posredovalo tudi pri vseh ostalih občinah naj podpro to ak-
študentska organizacija
se je lani že afirmirala z nekaterimi konkretnimi akcijami, tako da je bilo njeno delo čutiti tudi v mariborskem javnem življenju.
Osrednji problem, ki ga je poskušala rešiti Zveza študentov mariborskih višjib šol Je bil v tem, kakšen koncept dela bi bil najbolj primeren za naše pogoje, ki so specifični, saj so vse šole (razen stomatološke) dvoletne. Proces naravne rotacije otežkoča delo študentske organizacije, zlasti p« kadrovanja. Opazili smo, da so imeli študentje, člani odborov zveze študentov na šolah in člani Odbora zveze študentov mariborskih višjih šol premalo zaslombo pri ostalih kolegih
Odbor zveze študentov je delal v sedmih komisijah:
Socialna komisija je reše-
vala socialne probleme študentov (nastamba, hrana, subvencije).
Komisiaj za brigade, ki Je odšla julija na izgradnjo avtoceste Bratstva in enotnosti.
Kulturna komisija je organizirala uspel študentski kulturni teden.
Športna komisija je organizirala več tekmovanj in prvenstev višjib šol v raznih športnih panogah.
Studijska komisija Je imela nalogo proučevati študijske uspehe in težave mariborskih študentov ter probleme. ki se pojavljajo ob študiju.
Zdravstvena komisija si je zlasti prizadevala rešiti problem socialnega zavarovanja in zdravljenja študentov.
Komisija za tisk in propa-* gando je skrbela za informacije študentov in javnosti o delu študentske organizacije preko Katedre in dnevnega časopisja.
Katedra mariborskih Študentov
V študijskem letu 1961/62 smo izhajali kot mesečnik Prizadevali smo sl izluščiti bistvene probleme, kd so se porajali na mariborskih višjih šolah, pri delu zveze študentov, pri delu samoupravnih organov na šolah in jih reševati. Naša prizadevanja v drugi smeri pa so veljala Iskanju novih poti in odkrivanju napak v mariborskem javnem življenju.	„
Uredništvo Katedre je organiziralo tudi več športnih tekmovanj in uspeli prvi mariborski (prvi tudi v Sloveniji) natečaj popevk »Katedra 62«.
Z udeležbo na sestankih In seminarjih vseh jugoslovanskih študentskih listov smo se uveljavili tudi v izvenre-piibliških okvirjih.
Lani je Izšlo deset številk Katedre. Velike težave smo imeli s tiskanjem, kar je otežkočalo naše delo saj smo n. pr zadnjo deseto številko tiskali kar v dveh tiskarnah, v Mariboru in Čakovcu, kar je menda edinstven primer v zgodovini slovenske publicistike.
SOLA:	1. Problem oblikovanja in
funkcije cen v. socialističnem gospodarstvu, 2. Vprašanje optimalnega obsega investicij v politiki razdelitve narodnega dohodka, 3. Rezultati reorganizacije bančnega (n kreditnega sistema v letu 1961, 4. Cinitelji spremembe vrednosti dinarja v administrativnem razdobju in od leta 1952 naprej. 5. Instrumenti naše kreditne politike In rezultati njih uporabe. 6. Poiitekonomska teorija in delitev dohodka po delu, 7. Pomen organizacije obračuna stroškov za gospodarjenje v podjetju, 8 Načini približanja rezultatov poslovanja proizvaialcem, 9. Kalkulacije v variabilnimi stroški. 10 Problemi cen pri obračunu storitev med organizacijskimi enotami.
11.	Razvoi stroškovnega knilgovod-stva pri nas (na podlagi konkretne situacije enega podjdtja). 12. Vrednotenje delovnih mest kot osnova za delitev dohodka po delu, 13. Gospodarske integracije in njihov vpliv na naše gospodarstvo. 14. Mejn: stroški kot element zunanjetrgovinskih kalkulacij. 15. Metodologija ocene rentabilnosti zunanjetrgovinskega poslovanja, 16 Proučitev določenega inozemskega tržišča. 17. Propagandna psihologija kot element Izvozne reklame. 18. Devizne bilance podletij kot element deviznega režima. 19. Kritična ocena ad valorem carin.
VIŠJA PRAVNA SOLA: Pomen načela zakonitosti v pravnem redu FLRJ.
VIŠJA TEHNIŠKA SOLA: A) Oddelek za strojništvo: 1. Predlog reorganizacije transporta v »Metalni«, 2. Pro jektiranje vodomehčalne naprave zmogljivosti 20 m»/h za potrebe kotlarn« (25 atp vodocevni kotel) — dopustna trdota po tehničnih predpisih. B) Oddelek za elektrotehniko: 1. Izdelava načrta elektroopreme za trohodni mi-kalnik za volno, ki služi za izdelavo predpreje Iz surove volne. C) Oddelek za tekstil: 1. Perspektivni razvoj tekstilne industrije v mariborskem okraju, 2. Proizvodnja in uporaba slntetskih vlaken v LRS. D) Oddelek za gradbeništvo in komunalo: 1. Ekonomska primerjava raznih stropnih konstrukcij s posebnim ozirom na prilike v Mariboru. 2. Najugodnejša trasa In Izvedba moderne avto ceste Maribor—Celle.
E) Oddelek za kemijo: t. Kemijska industrija mariborskega bazena in perspektiva nlenega nadaljnjega taz-
voja, 2. Najracionalnejša predelava klora glede na predvideno izgradnjo nove elektrolize v Mariboru.
Obrazložitev tem lahko dobijo študentje pri prot. ustrezne stroke, študentje, ki se želijo potegovati za nagrado, javijo pismeno tajniku šole, katero temo bodo obravnavali. Delo predložijo v dveh tipkanih izvodih najkasneje do 15. februarja 1963 upravam šol. Delo. ki naj pride v poštev za podelitev Kidričevih nagrad, mora biti izvirno in kvalitetno. S Kidričevo nagrado so lahko nagrajena tudi diplomska In seminarska dela, če ustrezajo pogojem pravilnika. Strokovni ocenjevalci bodo predložena dela ocenili zlasti s tehle vidikov:
a) glede na stopnjo idejne jasnosti, izvirnosti misij ter postavk, metodičnih prijemov in zrelosti zaključkov,
b) glede na stopjno praktične uporabnosti in aktualnosti,
C)	glede na to ali |e delo pretežno opisno ali pa se v njem pojavljajo elementi analize in v kakšni men.
č) glede na obsežnost in kompleks-snost obravnavane materije in obsežnost obravnavane materije in obsež-pri tem kriteriju ne gre za to. da se obsežnost truda in kompleksnost obravnavanega problema kažeta nulno tudi v obsežnosti končnega redigira-nega dela. rezultati naj bodo prlka zanl v jasni in jedrnati obliki.
d) glede na jasnost, določnost ln razumljivost prikazovanla in druge stilistične odlike jezika
Recenzent opredeli svojo končno oceno za eno izmed teh štirih kategorij:
— delu se prizna najvišla stopnja (3 točke).
— delu se prizna druga stopul« (2 točki).
— delu se prizna tretja stopnl« (1 točka), ki naj se še nagradi,
— delo se umakne Iz konkurence za nagrade (0 točk).	»
Iz sklada Kidričevih nagrad bo Združenle podelilo denarne nagrade. Podrobnejša določila sklada Kidričevih nagrad so razvidna iz praviln ka sklada k! ga študenti lahko dobilo na vpogled pri upravah šol za ZMVZ.
Olavnl tajnik Rajko Kramberger 1 r.
PRVI ŠTUDENTSKI DOM
Svet ZdHtženja mariborskih visokošolskih zavodov je ustanovil sklad za izgradnjo študentskih domov, z namenom zbiranja m pravilnega usmerjanja sredstev, ki so namenjena za izgradnja študentskih stanovanj in domov.
La-m so mariborski študentje predlagali: »V vsaki hiši, ki ki bo zgrajena v Mariboru, naj s jo gradijo politično-teritorialna enota el gospodarska organ:zacja, naj bi bil
dodeljen določen prostor z8 študentska stanovanji.« Za' pa do uresničitve tega predloga n, pr;šlo.
Tako pa bodo dob lj mari-borsk študentje samo del prenovljen h prostorov	dom*
Srednje kmetijske šole
S tem, seveda ne bo popolnoma rešen problem namestitve študentov za časa študija. k je ia dneva v dan večji-
'v II VPISI
VPIS. . .
— Zelo mi je žal, da vas še vedno ne morem vp sati. Pri poklicu vašega očeta fte s cer dovolj natančn’ napisali: upekojen ladijski kuhar, vendat ste pri t n1 pozabili navesti inventJf ladijske kuh nje.
PftlttSK
MAKE*
KOLO
SKORAJ
KELT
W«S<!
PlLOr
ZOP
t>*AGA
KOVINA
[frvuč:
PISEC
blipha«;
PREMOG
ftlVAVKA
ITALIJI
■sr.—
ZAIUEK
PEVSKI
GLAS
2CL.EZ91
OKSID
LESNO PObJE* TJ E
ObTI®
st<
SOGLASNIK
LJUB.
ТМЏ\,
:opet
METER
KEM.
PAVIKA
TONA
čen. BRUC se je umil in lepo po' česal in odšel na prvo predavanje »Res, mnogo sem ie dosegel V življenju,* si je mislil, ko je šel mimo gimnazije.
Brez besed
KDO
GA POZNA?
Važno obvestilo
Skandinavska
KRIŽANKA
Ta zvrst križanke ima vse opise vnetene v sam lik križanke. Ce sta v enem polju dva opisa, velja zgornji vedno za vodoravno smer, spodnji pa za navpično. Ce je samo en opis, se vpiže seveda v edino možno smer. Upoštevati je treba tudi vključene risbe. Pomene, ki jih te risbe predstavljajo, oziroma, kar je z njimi v neposredni zvezi, vpišemo v smeri, ki jo nakazuje puščica.
NAGRADE: Med reševavce. ki nam bodo poslali pravilne reiitve, bomo z žrebom razdelili tri lepe nagrade:
I. BLOKI ZA MESEC OKTOBER V MENZI RK;
II. PERMANENTNO VSTOPNICO ZA NOVI ŠTUDENTSKI KLUB ZA TEKQČI SEMESTER;
Ul. VOŽNJA S TAKSIJEM PREKO NOVEOA MOSTU V SILVESTRSKI NOCl 1968.
Hodil je s svojim bremenom na ramenih — vzravnano, čeprav je bilo zelo težko. Mislil je na to, kaj bo, če ne pride do vrha. C e propade, če omaga, pozabljen od ljudi, daleč od poti, fct pelje nazaj, Je dalje od one, ki kaže naprej. Začel se je potiti, mrzle srage so mu močile obraz, on pa je še vedno hodil navkreber.
•Samo da prispem,* si je mislil. »Nikoli nisem bil strahopetec, toda nikoli se nisem ničemur odrekel, to kar pa moram storiti sedaj, pomeni odrekanje in Je mnogo vet. Prekleto — odšli bodo. odvrnili se bodo od mene. Metka, Metka — njen vitki stas... Res, da še ne zna hoditi dobro z visokimi petami, toda. te stoji, je popolna, skoraj ženska. Marjanca .. Besni .hausbalV, le zakaj vse to* It' s now or never, moja draga * »Ah, sedaj je čas,* je pomislil. Bil je že stari »dasa*, vedno je našel pravi trenutek — in jo poljubil. Bila je kot vosek, kot maslo, vroča kot pla-
ZADNJA NOČ
men. (Kuj železo, dokler je vročet)
Konj. Konj z grivo. Konj z grivo in repom in naravnost za njim. Dirjat je z bremenom na ramah, s svincem na nogah; vse bliže in bliže je prihajal konj, on pa ni mogel uteči. Konj je bil tu. bil je pes — mačka. Oddahnil si je.
V dvorani je bil sam. Cisto sam z njim. ON je sedel za mizo s temnimi naočniki in čakal. Spomin mu je odpovedal. ON je čakal. Trudil se je, da bi se zbral; če se ne zbere, bo konec, konec za vedno. Moral bo oditi drugam. Ni se zbral — odšel je drugam Tu so ga sprejeli, najprej gostoljubno, nato leto za letom z nezaupanjem. Prišel je konec njegove poti — poti, ki ni peljala nikamor VPOKLICALI SO GA
Samo še eno upanje mu je ostalo. Pogojni vvis, živel je zanj En izpit.
samo en izpit Je — pa bo dovolj za pogojni vpis. Samo en izpit mu je še manjkal. Se danes mu manjka
Sončna soba. Lepa, svetla, s posebnim vhodom (pri lepi gospodinji). Lepa ženska s sobo — soba brez ženske, ZENSKA BREZ SOBE. Ah! Od nekdaj ga spremlja nesreča. Vse se mu izjalovi. Lahko bi postal pesnik.
Ob kruhu in podi. Brez tolažbe, brez topline. Brez štipendije. Človek s položajem. V črni obleki, v beli srajci in kravati, popoln človek, skoraj direktor. Padel — ostal brez stolčka, ki ga je prišel branit na višjo šolo Zvonovi bijo
»Ah! to je kruto, to ni humano!* je hotel zavpiti BRUC, toda izgovoriti je mogel le nekaj kot: •Aaoa oa uta, oni hu-ao!* ker se je v tem trenutku zbudil. Bil je ves premo-
(i Že več kot deset dni se potika (i po našem mestu čreda mladolet-(i nikov, ki' s svojim obnašanje*" (l kazijo estetski videz mesta I*1 |l kvarijo javno moralo. Na podlafll i * izjav številnih očividcev je naše-f mu risarju uspelo izdelati foto-|i robot enega izmed njih. Kot J® (l znano, je fotorobot zelo uporab' l1 Ijana oblika, s katero javnost p°' I* maga pri iskanju.malopridnežev. i1 Zaradi tega bi prosili vse tlstei i1 ki bi s svojimi izjavami lahko l[ pripomogli k pametni In hitri re-I šitvi tega problema, naj vse inf»r'
I maclje javijo čimprej uredništva J našega časopisa.
i V pojasnilo vam lahko povem«
II da so vsi omenjeni Individuumi I* popolnoma podobni.
I *	dado
<[	• TIK PRED ZAKLJUČKOM (
,1	• REDAKCIJE SMO PREJEL)
'j • VEST, DA SO ENEGA ČLANA 1»	• TE ČREDE MLEČNOZOBCEV
<j • ZASLEDILI NA NEKI MARI' |»	• BORSKI VIŠJI ŠOLI PRI VVl'
ji • SO VANJU.
M£T6A
GEIINA
OZEMLJE
r°-
Ж
I2RAZ PRI