Z REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, REPUBLIŠKI ODBORI, UREDNIŠTVO IN UPRAVA DELAVSKE ENOTNOSTI ČESTITAJO VSEM DRŽAVLJANOM OB 9. MAJU - PRAZNIKU ZMAGE a « X /a "a ’ IZ DANAŠNJE.ŠTEVILKE © STRAN 2: MALOKDAJ POVPRAŠAMO: »KAKO ŽIVITE?« KAKO AKTIVIZIRATI SINDIKALNE PODRUŽNICE STRAN 3: ® V JUGOSLOVANSKIH SINDIKATIH STRAN 4: MALO ZAKOLIČENIH GRADBIŠČ SkROMNA POSTAVKA V DRUŽINSKEM PRORAČUNU © STRAN 5: »STORIL SEM NAPAKO« © STRAN 6: MOŽNOSTI SO OMEJENE, VENDAR SO! © STRAN 7: STARA MERILA, V NOVI »OBLEKI« ® STRAN 8: NENAVADNO SODELOVANJE ti fr ,M' 't »♦'4" f^^*****^^**^ »»*»*»»»»»»»* »+»♦'♦♦♦»♦♦♦»»»♦♦»♦» Bilo je devetega maja leta 1945. Tistega dne — nikoli ga ne bomo pozabili — je naša vojska vkorakala v Ljubljano, iz katere je neposredno pred tem zbežala Hitlerjeva soldateska. To‘je bil dan, o katerem smo sanjali vsa naša partizanska leta: dan, ko je ponosna, neuklonljiva Ljubljana postala svobodna prestolnica svobodnih Slovencev, gospodarjev na svoji zemlji. To je bil dan zmage vseh jugoslovanskih narodov, ki so se štiri leta herojsko zoperstavljali fašizmu in plačevali najbolj krvavi davek v svoji zgodovini za pravico, da živijo na svoji zemlji po svojih postavah, ne pa po postavah, ki so jim jih vsiljevali naduti, nečloveški tujci. Devetega maja leta 1945 je bil dan zmage vsega naprednega človeštva. Ta zmaga je ogromno stala: stroški zanjo, merjeni z denarjem, presegajo domišljijo ljudi, ki ne znajo računati z astronomskimi številkami. Merjeni s človeškimi življenji, ki smo jih zanjo plačali, pa so ti stroški bili še hujši: šestdeset milijonov življenj je ugasnilo zato, ker so Hitler, Mussolini in japonski militaristi prižgali bakljo brezumne morije, v kateri so končno tudi sami zgoreli. Med šestdesetimi milijoni žrtev druge svetovne' vojne je bilo tudi milijon sedemsto tisoč naših ljudi; vsak deseti Jugoslovan je dal svoje življenje za to, da smo lahko dočakali dan zmage. Prav zato ta dan za nas Jugosllovane in za vse napredne ljudi v svetu ni samo dan zmage, temveč tudi dan miru. OB DNEVU ZMAGE Kako bi tudi bilo drugače, saj smo se borili za to, da bi svet živel v miru, da bi vsak narod lahko bil na svoji zemlji svoj gospod, da bi narodi vsega sveta lahko živeli po svojih in ne po vsiljenih postavah tujcev. Ali smo devetega maja leta 1945 res zmagali, zmagali za vedno, zmagali v borbi za trajni mir, za bratstvo med narodi, za pravico vsakega naroda, da si sam kroji svojo usodo? Pred enaindvajsetimi leti smo verjeli, ali vsaj upali v to. Danes vemo, da v borbi za'mir še nismo zmagali. Edina zmaga, ki z#es velja, pa je prav zmaga miru v svetu. Svet je danes mnogo bogatejši, kot pa je bil pred enaindvajsetimi leti, ali pa kot je bil kdajkoli do sedaj. Tudi znanje, ki si ga je človeštvo pridobilo v letih po drugi svetovni vojni je tako veliko, kot ni bilo še nikoli: tako veliko je, da nas bo prav kmalu popeljalo v vesolje, na druge planete. Nesreča ni toliko v tem, da je to znanje še vednp premajhno, da bi človeštvo rešilo mnogih bolezni, ki so zaenkrat še vedno nepremagljive. Vemo, kje so meje naših današnjih možnosti v tej borbi in te meje vsak dan pomikamo naprej. Nesreča je v tem, da je današnji svet bogat, prebogat, in da hkrati ni sposoben zagotoviti stoterim riii-lijonom ljudi najosnovnejših človeških potreb. Ob vsem znanju, ki smo ga dosegli, so še vedno stotine milijonsv ljudi nepismene in ob vsem bogastvu so še vedno stotine milijonov ljudi obsojene na človeka nedostojno životarjenje, celo na lakoto. In medtem ko bogataši tega sveta skoparijo z drobtinicami, ki jih dajejo za borbo proti nevednosti in proti lakoti, hkrati dajejo stotine milijonov dolarjev pomoči raznim klikam, ki naj ljudstva še naprej držijo v neznanju in bedi samo zato, da bi bili bogati še bolj bogati. In istočasno s tem, ko na ves glas kričijo o svoji privrženosti svobodi, pobijajo v Vietnamu z najsodobnejšimi vojnimi sredstvi goloroke ljudi, ki niso zakrivili nič drugega, kot da hočejo na svoji zemlji živeti po svojih postavah. Gorijo bakle brezumja, toda gorijo "tudi drugačne bakle. Tudi takšne, kot so gorele po ameriških ulicah, ko so se ljudje sami sežigali iz protesta proti ubijanju v Vietnamu. In sij teh bakel je bil za gromno večino ljudi svetlejši od sija eksplozij letalskih bomb v Vietnamu, svetlejši tudi od sija atomskih bomb, ne glede na to, kdo jih je prižgal. Napredni ljudje vsega sveta vedo, da se je tudi za mir potrebno boriti in 'zanj marsikaj žrtvovati. Prepričani smo, da bodo v tej borbi čisto radi žrtvovali tudi vlade, željne »zmag« v vojni, ne pa zmag v m inf. MILAN POGAČNIK 7 dni .v sindikatih PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE. IN RUDARSTVA O SAMOUPRAVNEM UREJANJU DELOVNIH RAZMERIJ . POLEG RESNIČNIH SE »DODATNE« TEŽAVE ■al Zadnji plenum republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva je razpravljal o samoupravnem urejanju delovnih razmerij v delovnih organizacijah teh panog. Osnova za razpravo so bile ugotovitve s 15 posvetovanj po panogah, na katerih so izmenjali izkušnje pri dosedanjem snovanju samoupravnih aktov o delovnih razmerjih predstavniki več kot 130 delovnih organizacij. Tako je plenum lahko primerjal in ocenjeval izvirne rešitve posameznih vprašanj, do katerih so se — upoštevaje'specifične delovne in druge pogoje — prikopali v delovnih organizacijah. za posledice na hitro pripravljenih zakonskih in drugih ukrepov. Če bi vselej dosledno upoštevali, da je treba ob pripravljanju novih predpisov dati več besede tudi praksi, torej tistim, ki se bodo morali ravnati po novih predpisih, potem v praksi ne bi doživljali poplave novih Čeprav je plenum to problematiko vsestransko analiziral, vendar kaže opozoriti predvsem na osnovno misel, ki se kot rdeča nit vleče s posveta v posvet, iz razprave v razpravo. Zdi se namreč, da še vedno ni izbojevan boj med tem, da je . treba temeljni zakon o delovnih razmerjih . spremeniti v popolni zakon, in pa tem, da je treba praksi omogočiti, da pove, kaj ■ je treba v zakonu bolje urediti, da bi delovne organizacije laže in tudi dejansko samoupravno urejale _ svoje materialne ' družbene odnose. Prvo stališče na prikrit način zavrača .samoupravljanje, drugo pa ga še posebej poudarja. , Razprava je razkrila vzroke take »dvojnosti« v stališčih. Z ene strani imamo novi TZDR, ki načeloma ureja medsebojne delovne odnose ter spodbuja samoupravno urejanje in oblikovanje ustreznih norm v delovnih organizacijah. Zaradi tega so možne različne, včasih povsem nasprotujoče si rešitve. V tem pa nekateri vidijo vzrok in dokaz, da.je treba uveljaviti popolni zakon, kajti le tako bi po njihovem mnenju dosegli, da se nihče ne bi mogel igrati z zakonitostjo. Zmedo in nesporazume pa samo še povečuje dejstvo, da obstoje najrazličnejše in marsikdaj tudi docela nasprotne razlage spornih vprašanj. Plenum je ugotovil, da v TZDR v resnici so slabe rešitve in pomanjkljivosti, da so ohlapna nekatera določila ali formulacije. Vse to bo treba čim-prej popraviti, vendar ne samo z natančnejšimi pravnimi formulacijami, ampak tudi upoštevaje dosedanjo samoupravno prakso. Ni naltiučje, da se zdaj pripravlja že četrta inačica sprememb in popravkov TZDR. Tudi to dokazuje, da gre za spopad med dvema povsem nasprotujoča si stališčema, pa tudi to, da ta spopad ni lahak, kajti nič še ne kaže, da bi bila omenjena četrta varianta sprememb TZDR tudi zadnja. Prav to pa spet pove, da nekateri ne morejo ali nočejo razumeti, da so področja, ki jih ne more nihče drugi urediti kot delovne organizacije same, ki pač najbolje poznajo lastnfe možnosti in potrebe. Vsa ta dejstva seveda ne pomenijo, da ne bi bila utemeljena kritika na račun organov, ki pripravljajo nove predpise in ki«bi morali tudi odgovarjati predpisov, novel, dopolnil. in uradnih razlag teh predpisov. , Prav zato je plenum RO sindikata delavcev industrije in rudarstva pomenil ugodno priložnost za izmenjavo medsebojnih izkušenj ter veliko, verjetno tudi odločilno, spodbudo, da povsod tam, kj^r samoupravljanje potiskajo na stranski tir, znova razmislijo o tem ravnanju. K temu bo pripomogla tudi razprava po sindikalnih podružnicah v delovnih organizacijah, ki jim bo RO sindikata dejaveev industrije in rudarstva poslal gradivo o najvažnejših ugotovitvah z dosedanjih posvetovanj, hkrati pa tudi lastna stališča o tem, kako naj bi resnično samoupravno urejali delovna razmerja. -mO Čas dopustov je tako rekoč nastopil. Nedeljske izletnike zamenjujejo nekoliko stalnejši gosti. M pa smo se v delovnih organizacijah tudi že do konca dogovorili, kako in s kolikšnimi sredstvi boru® letos zagotovili oddih zaposlenih? V tem trenutku je to še vedno samo retorično vprašanje! Foto služba D6 RAZŠIRJENI PLENUM ObSS ILIRSKA BISTRICA: KAKO AKUVIZIRATI SINDIKALNE PODRUŽNICE? Kako povečati aktivnost sindikalnih podružnic in predvsem — kako povečati učinkovitost njihovega dela? To je bilo osrednje vprašanje razširjenega plenuma občinskega sindikalnega sveta Ilirska Bistrica, ki je minuli petek razpravljal o realizaciji programa svojega dela, o uveljavljanju sklepov zadnjega plenuma RS ZSŠ in o aktivnosti sindikalnih podružnic na svojem območju. gospodarski reformi niso bili slabi, kar velja tudi za prvo tromesečje letošnjega leta. Menijo celo, da so iznad pričakovanj, saj so tudi iznad slovenskega povprečja. Toda, osebni dohodki v marsikateri delovni organizaciji so nezadovoljivi, nadaljnje perspektive pa niso povsod zagotovljene. Zato so se ilirsk,»bistriški sindikati zavzemali za izdelavo programov, ki bi gospodarskim organizacijam omogočili prepotrebne rekonstrukcije in modernizacijo; zato so si prizadevali za uveljevljanje delitve dohodka po delovnih enotah, za izboljšanje sistema nagrajevanja in za krepitev samoupravljanja *— saj je od uspešnega urejanja teh problemov odvisna uresničitev temeljnih nalog gospodarske in družbene reforme. Pri tem pa so ugotovili: e da so prizadevanja v zvezi z delovnimi enotami prenehala pred gospodarsko reformo in da se po njej le počasi obnavljajo. Drži, da so delovne organizacije uvidele potrebo ugotavljanja in obračunavanja stroškov po delovnih enotah, vendar pa je to obračunavanje namenjeno le izdelavi kalkulacij in se ne približuje proizvajalcem tako, da bi lahko vplivali na stroške; • da nagrajevanje po delu v zadnjem Času ni kaj prida Ko je načrtoval svoje delo v prvem tromesečju letošnjega leta, je občinski sindikalni svet Ilirska Bistrica sklenil, da bo težišče dela postavil na stike s sindikalnimi podružnicami, oziroma na pomoč pri urejanju njihovih najvažnejših nalog — to se pravi pri krepitvi delovnih enot, pri urejanju notranje zakonodaje v delovnih organizacijah in pri Izpopolnjevanju nagrejevanja po delu. V treh prvih mesecih letošnjega leta . so zato 'člani občinskega plenuma obiskali skoraj vse sindikalne. podružnice na svojem terenu. Vse sindikalne podružnice, razen dveh (prosvetni delavci in ŽTP Ilirska Bistrica) so v tem času imele razširjene seje svojih izvršnih odborov, na katerih so se ob pomoči članov občinskega sindikalnega vodstva pomenile o že opravljenem delu in o nalogah, ki jih še čakajo. Pri tem pa velja takoj povedati, da so vodstva nekaterih sindikalnih podružnic sprejela to akcijo Ob SS le kot kampanjo, s sklicem raz.širjene seje svojih izvršnih odborov, pa samo formalno zadostile zahtevam in programu občinskega sindikalnega sveta. REFORMA; ZA SEDAJ GRE, TODA... Sindikati v Ilirski Bistrici ugotavljajo, da rezultati gospodarjenja v njihovi komuni po napredovalo, V večini delovnih organizacij so se zadovoljili s tem, da so pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka formalno uskladili z novimi statuti. Povsod so tudi uvideli potrebo nagrajevanja strokovnih služb po delu — niso pa organizirali prizadevanj za takšno nagrajevanje; 6 da so pri urejanju notranje zakonodaje marsikje v zaostanku — in da so pri tem, ko so hiteli, da bi to nadomestili, v mnogih delovnih organizacijah pozabili na priprave za volitve v organe samoupravljanja. Sindikalne podružnice so malo Storile za dober kadrovski sestav organov samoupravljanja in zato je marsikje v teh organih preveč delavcev iz uprave, premalo pa neposrednih proizvajalcev in mladih delavcev. ZAKAJ SE DOBRI ZAKLJUČKI FORUMOV RAZBLINIJO V KONKRETNI PRAKSI? Sindikalne podružnice pa so odpovedale tudi Še v marsikaterem drugem primeru, med drugim tudi takrat, ko so urejanje. raznih nepravilnosti prepustile nediscipliniranim posameznikom, same pa pasivno Stale ob stran; in tako dovolile, da je po nepotrebnem prišlo do prekinitve dela. Sindikalno vodstvo v Ilirski Bistrici je na svojem plenumu ugotovilo, da so vodstva nekaterih sindikalnih podružnic le preveč odmaknjena od pravega dela ln da so zato neučinkovita. Je pa še drug problem, ki je precej splošen: namreč ta, da v vseh sindikalnih organizacijah S, ■ Ko So pred časom razprl S ljali člani komisije za družbi g no samoupravi j ain j e pri repu®' liškem sindikalnem svetu 0 tem, kako odpreti Sociolgo^ | vrajta v delovne kolektive, * j* je vnovič izkazalo, da so tu® ;g sicer nekatera delovna m^1 j' za nekatere strokovne poklk 3 še vedno za sedmimi zapah1, § Številni pri hi eri namreč op®^ * zarjajo, da v delovnih orf8' a nizačijah strokovne kadre, k0 § so na primer pravnik, psih®' S log, sociolog, socialni delav®®' S kadrovik, še vedno nočejo poslovati, največkrat zavolj® tega, ker so prepričani, da kader rti produktiven, kot 8 na primer inženirji, tehni"; ______ „„„„„___ ... ____ ______ je tu? kadri. Teh pa v Ilirski Bistrici | posledica takih in (im verjetno še marsikje drugje) „ ni na pretek. S Funkcije se vedno bolj kopi- | čijo na posameznike, ki delajo » tako v samoupravnih organih, g kakor v sindikatih in drugih razmeroma hitro in dobro ugotovijo, kaj je treba storiti — potem pa odpovedo, ko bi morali v praksi izvesti sprejete zaključke in Stališča. Problem je torej V realizaciji stališč — za to pa so po trebni sposobni in dela voljni 3 mojstri. In največkrat jv --.j, " posledica talcih m podoibUČ zaključkov, da delo, ki naj ? ga opravljali kontinuirano ' zares strokovno za to uspos®-; lieni strokovnjaki, nalože ®e. komu v kadrovski službi ali splošnem sektorju. In v približno 4000 del®^ nih organizacijah, ali kob^ družbeno-političnih organizaci jah. Tisti pa, ki te funkcije odklanjajo, pa obenem očitajo organom samoupravljanja, da delajo skupaj z »vodilnimi« v podjetjih, sindikalnim vodstvom pa, da se »utapljajo«, v samoupravljanju, da So orodje birokratskih sil itd. In ti očitki večkrat niso Iz trte izviti, saj so isti ljudje v vseh mogočih organih in vodstvih. Prav zato so ilirskobist riški sindikati sklenili, da vodstvu SZDL v svoji občini predložijo, da skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami izdelajo analizo obremenitve članov vodstev vseh organizacij in pravilneje razporedijo funkcije. S tem »e bo razširil krog ljudi, ki bodo videti čez plot S jih že je na Slovenskem, „ na primer zahteve po e ko®. mistu I. stopnje Izražen® ,, številom 74 delovnih mest ‘ ZA SEDMIMI ZAPAHI ” še ta so v 27 % neustrezno 0' sedena; 800 je zahtev po ‘L drovikih, 83 % teh delcri® 0 mest pa zasedajo strokoJJ |. neustrezno usposobljeni IcMJ 137 je zahtev za novinarje P. tovarniških listih, neostre®, kar 74,5 % tof’6 __t ________ ______ ___ r _ _ je zasedenih nar vt iv-,č svojega neposrednega osebnega S rtih delovnih mest; Zah1® , interesa, hkrati pa bo s tem - slovenskih delovnih organ1 omogočeno, da se z vso pravico e cti po psihologih <)Z >,,1 pokliče na odgovornost vse ti- |j skomno število^lO in to so^ ^ ste, ki svojih funkcij ne bodo pravilno izpolnjevali. Od tega si £ sindikati v Ilirski Bistrici obe? 4 edina delovna mesta, ki so zasedena z ustreznimi 8 > kovnjaki. In le 70 je spet tajo večjo aktivnost in učinko- g tev po socialnih delavcih, t®, vitost svojih podružnic, katerih J kar 55,7 9r> teh delovnih n • • * * — ni ustrezno zasedenih. delu bodo tudi v prihodnje po svečali vso svojo pozornost. M. P. Morda bo kdo pripori® var, lliiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiui NAŠE IZKUŠNJE lBBlllBBlBIIIBBII!IIBIIIIBBBBIIIIIIBI!!l®llBBIBBIBIIIlBI!lllll!BBllBBBIIBBB!IIIIIBllilllllBII!BBIIIIIBBIIi!BBIIIIBBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllll|Bllll!lilllillillllilliilIIIBIIIIIIIIIi!IIIIIIIIIBIIIIIIIIIilllilllllllllllllll!lll!NIIIII da tudi tovrstnih strokov-m In res bi marstij^ kov ni. obveljal tak Malokdaj povprašamo: »Kako živite?« Potrkala sem na vrata Socialnega delavci v krški tovar-' celuloze in papirja. V pisar«! je sedelo dekle. S težavo so ji tekle besede z jezika, po licih so ji polzele solze. Mož za pisalno mizo je molče poslušal njeno tožbo. — Pustila sem ju sama in se vrnila na h odo.k. »Delček mojega delti ste spoznali malo prej«, mi je dejal Kristijan Pavliha, ko sva si pozneje segla v roke. Se vedno sem imela. pred očmi dekle, ki je v rokah mencalo robček. Kdo ve, koliko njenih sodelavcev se zateče v to pisamp. Ko ne morejo več v sebi ■ zatreti skrbi in bolečine, Iščejo pomoči in tolažbe tu. Kako malo vemo o njih, kaj vse jih tare izven delovnega okolja, medtem ko preštevamo in ocenjujemo njihovo delo v tovarni. Kot da bi uganil, o čem razmišljam, je dejal Kristijan Pavliha: »Zanima nas bolj, kako delajo delavci na delovnem me- stu, manj pa skrbimo za njihove življenjske razmere. Toda kaj, ko je pa, vsaka pomoč povezana z denarjem. V šoli so nas sicer učili, da je za naše delo bistvena beseda, zdravo razsojanje in pameten nasvet. Toda v šestih letih, kar sem socialni delavec, sem spoznal, da je domala vsaka rešitev povezana z materialnimi sredstvi. Dekle, ki je bilo malo prej tu, živi v družini, kjer je 10 otrok, oče je pijanec In strahuje ter pretepa vso družino. Včeraj še je lotil tudi dekleta. Najbolj bi ji pomagali, če bi ji dali stanovanje. Stanovanj pa ni. Tako bom pač stopil k očetu in se z njim pogovoril. Že sedaj vem, kako bo. Oče bo vse obljubil, tudi to, da ne bo več pil, toda čez čas se bo vse ponovilo.« V Krškem se je razvila vsa industrija, kolikor je imajo, v povojnih letih. Tako se je tod večina ljudi srečala z industrijsko proizvodnjo in delom v tovarni šele pred nedavnim. Krško z okolico je še danes posejano z majhnimi kmetijami in s krpami vinogradov. Dobro vino raste tod, toda za mnogokatero družino bi bilo boljše, če ga nikdar ne bi poznali ... »Alkoholizem sodi med osnovne probleme, s katerimi se spopadamo,« je nadaljeval Kristijan Pavliha. »Spopadamo, vem dar se z alkoholizmom docela ne moremo spoprijeti. Česa vsega že nismo poskusili. Veliko alkoholikov smo poslali na zdravljenje. Uspehi pa so ničevi. Le en sam mlad delavec je zbral toliko volje, da se je tudi pozdravil. Kmalu bo leto, kar ne pije več. Dovolj bridkih izkušenj ima z alkoholom. Razbil mu je zakon. Ves denar je stekel po grlu. V novem stanovanju, ki ga je dobil v tovarni, ni bilo na kaj leči, na kaj sesti... Upanje, da bi izkoreninili alkoholizem, gradimo v mladih. Pri teh ni videti, da bi se oprijemali starih navad. Toda premalo jim mudimo zdravega razvedrila, športnih objektov ni, ker za to ni denarja. Vsak mesec pa odpremo novo gostilno. — Tu So davki, od tod se stekajo sredstva v proračun ... Naši delaci imajo lepe dohodke. Povprečni zaslužek v tovarni je devetdeset tisočakov. Tisti, ki nimajo večjih potreb, lepših načrtov, jih pač večinoma porabijo za pijačo. Drugi znajo seveda drugače obrniti denar. Imajo lepe domove in če ni v načrtu hiša, je pa avto « Skozi okno pisarne je videti del novozgrajenega Krškega. Vse to je zgradil kolektiv Tovarne celuloze ln papirja. »Zgradili smo 256 stanovanj,« pripoveduje Kristijan Pavliha. »V resnici je dobilo stanovanja več delavcev, ker je več primerov, da sta pri nas zaposlena *ba zakonca. Stanovanj pa je še vedno veliko premalo. Na delo se vozi skoraj polovica naših delavcev. Letos bomo sredstva za stanovanje drugače delili. Pomagali bomo čim večjemu številu individualnih graditeljev. Nič manjši problem, kot so stanovanja, je otroško varstvo. Imamo le en vrtec v dvosobnem stanovanju, ki lahko sprejme samo 30 otrok. Samo pri nas pa je zaposlenih 80 delavk samohranilk, poleg tega pa še veliko delavk, ki tudi nimajo kje pustiti svojih otrok, Dolgo je od tega, ko smo se pogovarjali o novem vrtcu, vendar so vsi načrti padli v vodo.« Poleg stanovanj so uredili tudi ambulanto. Za potrebe družbenega standarda pa' se dogovarjajo navadno tako: socialno zdravstvena služba se zateče na sidikat, ta pa do samoupravnih organov. »Če smo predlog dobro pripravili, dobro utemeljili in, če je bil seveda ’v vreči’ še kakšen dinar, smo doslej še vsako 'bitko* dobili.« I. V. odgovor. ',ev, vselej le ni upravičena trdn^j » da strokovnjakov ni. V 5 Zavodov za zaposlovanj®A. | zadnjem času očitno iz.pri®® ^ * jo, da marsikateri diplom1 S ekonomisti in pravniki za- a iščejo zaposlitve. > K resnici torej, da m8^, g kdaj res ni strokovno usPrL^ 1 j en ih kadrov, je torej # dodati še drugo, ki jo no potrjujejo doslej orneUiici o statistični podatki. Tej re"ol< « pa bi se tudi lahko reklo 5 pričanje, da sta proiz«' sjr 3 in produktivnost odvisn® ^ mo od tehničnih kadrori ^ S neposrednih proizvajale® . 2 oti strojev. Prepričanje, * Jr « so ga v ekonomsko i1 f. V S tiarsko razvitejšem svet zdavnaj razvrenotili. _ In če naj iz vsega tega vzamemo napotek za ® ^ potem bi takole kaz,akti kratko povzeti zaključek, yi je Izoblikoval na tej raZLfl0" sM11 komisije za družbeno - .j upravljanje: zlasti sina') jjiV delovnih organizacijah b’1 rali razbliniti takšne j, flj S kratke koncepte 0:1 Uril' 3 upravljanja v delovnih 0 J# milimi ■na !lllll!!!!!!!!!!!!ill IIIBlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll! BIIIIBll ||||||lilll|||ll!llOlll!ll!!l!l!!ltlllllllllllllllllllllllllllllllM llllllllll9!lllllllli:illlllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIII!llll!llllllllllllllllllllllllllllllllllli!llllllllllll!ll!Bli;!lllllli! •S& z.acijah. Marsikdaj so u* 3 ’ lahko ugotovitve socio ^0 delovnem kolektivu vsaj pomembne kot prenUj i? sprememba v organiza® g v la, , 7 dni v sindikatih mm Več o pogojili gospodarjenja Ob koncu aprila je obravnavalo predsedstvo CS ZSJ srednjeročni plan družbenega razvoja Jugoslavije. Iz obsežne razprave pa bi lahko povzeli takle najkrajši zaključek: jugoslovan-ski sindikati v celoti podpirajo osnovne cilje srednjeročnega Plana, hkrati pa dajejo pripombe na predlagane rešitve posameznih problemov. Tako po mnenju predsedstva osnutek srednjeročnega programa sicer daje osnovne koncepte nadaljnjega izpopolnjevanja gospodarskega sistema, toda vse premalo je v njem govora o konkretnih spremembah v sistemu ekonomske politike. Tako Se med drugim zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo dobro, da bi bili v planu veliko bolj precizno obdelani pogoji gospodarjenja ter odnosi v osebnih dohodkih in skladih za razvoj,’ki jih moremo pričakovali v posameznih panogah in grupacijah. Brez tega bi delovne organizacije le težko planirale svoje poslovanje in razvoj za daljše obdobje, še teže pa bi bilo realno oceniti gibanje in delitev nacionalnega dohodka po gospodarskih področjih in območjih ter Seveda tudi po elementih potrošnje. Predsedstvo CS pa je imelo tudi pripombe na premalo izoblikovane rešitve v politiki cen, deviznem režimu, stanovanjski Politiki in izobraževanju. Drago in neučinkovito ;M a le- e d o n i\i a Občinski sindikalni svet v Pirotu ugotavlja, da imajo vse ‘Večje delovne organizacije v komuni svoje razglasne postaje. In če bi sodili samo po tem, koliko teh postaj je, ne bi mogli reči, da delavci niso dobro obveščeni. Vendar pa temu ni tako. Občinski sindikalni svet je namreč ugotovil, da so ta draga sredstva obveščanja Zelo slabo izkoriščena. Namesto da bi razglasne postaje informirale kolektiv o najpomembnejših dogodkih, največkrat molče, da o kaki načrtnosti, in programiranem sistemu obveščanja sploh ne govorimo. Velika denarna sredstva so ostala zamrznjena tudi v magnetofonih, filmskih kamerah, gramofonih in drugih pripomočkih obveščanja, tako da občinski sindikalni svet v Pirotu Ugotavlja, da je tudi samo informiranje v delovnih organizacijah še vedno »globoko zamrznjeno«. H r v Za vse enako Nove metode m dela ■ Izhajajoč iz dejstva, da je moč sindikalne organizacije v Pjenem članstvu, se upravičeno zastavlja vprašanje, kako zasnovali delo v sindikatih, da bi postalo zares zanimivo za vse član-stvo. Sihdikat v ladjedelnici Split si je odgovoril na to vprašanje takole: sindikalne organizacije se morajo bolj kot kdajkoli doslej posvetiti povečevanju produktivnosti dela, razvijanju socialističnih družbenih odnosov, razvoju Samoupravljanja in delitve po delu. Samo s tako vsebino dela je moč aktivirati celotno članstvo, da sodeluje v pripravah sklepov in ukrepov in hkrati pripraviti samoupravne organe, da upoštevajo tudi mnenje kolektiva pri konkretnih odločitvah. V splitski ladjedelnici pravijo, da je taka vsebina dela značilna'že za vse prejšnje teto. In'ni naključje, da je kolektiv lani dosegel doslej svoje najboljše delovne rezultate. Člani kolektiva so bili namreč sproti obveščeni o Vseh nalogah in težavah, 6 katerimi se je morala spoprijemati njihova organizacija. Semenki pa, ki jih je organiziral sindikat, niso biti samo informativnega značaja, temveč so člani kolejitiva na njih redno sPrejemali tudi svoje obveznosti in naloge. =3 Sindikat v kakanjskem premogovniku je pripravil analizo, : katere je razvidno, da delovna organizacija izplačuje v »na-Matijah« članom kolektiva kakih 387 milijonov starih dinarjev >tn o. Analiza pa je še razkrila, da nekateri člani kolektiva «*»* ajo po dve ali celo po tri vrste dotacij, medtem ko drugi nočne. Tako na primer dobi dotacijo za prevoz na delo v skupim, znesku 75 milijonov le 1000 članov kolektiva, kar pomeni, a le-ti dobe mimo osebnih dohodkov na leto še 75.000 dinar-°-v. Zato je sindikalni odbor predlagal samoupravnim organom, aj bi v prihodnje ta sredstva delili enako na vse člane kolek-lva, tako da bi vsak zaposlen v rudniku dobil iz tega naslova e Po 5200 starih dinarjev, izplačilo pa naj bi bilo v posebnih ‘°nih, ki bi jih nato lahko člani kolektiva uporabili za plačilo mterekoli od doslej regresiranih oblik družbenega standarda ali 'a bi jih ob koncu meseča vnovčili. DEJAVNOST ODBORA ZA REKREACIJO PRI ObSS JFSENTC.f SKROMNA POSTAVKA v družinskem proračunu Kljub odličnim pogojem za razvoj športa in rekreativne dejavnosti v jeseniški občini smo še nedavno govorili o zaskrbljujoči pomanjkljivosti na tem področju. Znano je sicer, da na Jesenicah živi in dela vrsta odličnih hokejistov, ki so osvojili že desetkrat državno prvenstvo, da so dale prav Jesenice že lepo število najboljših smučarjev. Mnogo manj pa govorimo in pišemo o tem, kakšno skrb posvečajo na Jesenicah počitku in razvedrilu svojih delavcev, ki so pravzaprav bolj potrebni oddiha kot kdorkoli. Večina zaposlenih V jeseniški železarni — 56 % — so topilci, valjavci, zidarji. Ti delavci opravljajo svoje delo stoje, njihovo delo pa je povezano z velikimi fizičnimi napori. Največ dela je treba opraviti v vročih zaprtih obratih, močno onesnaženi atmosferi in na prepihu. Kakih 30 % delavcev dela na strojnih napravah in transportnih sredstvih. Svoje delo opravljajo stoje ali sede, fizične napore pa je zamenjala večja pozornost v izvajanju delovnih operacij. Razmeroma težki delovni po--goji so vzrok, • da je zdravstveno stanje zaposlenih v železarni vse prej kot zadovoljivo. Izgube, ki jih vsako leto utrpi kolektiv zaradi bolezni in nesreč, gredo v milijarde. Vendar pa se je v železarn; obrnilo na bolje, ko je občinski sindikalni svet ustanovil poseben odbor za rekreacijo, ki Je s svojim sestavom že ob samem rojstvu napovedal težko pričakovane premike, »Seveda je problemov še vedno veliko«, pravi Viki Rrev-sel, predsednik odbora za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. »Največje težave nam povzroča standard naših želežarjcv. Poglejte na primer tole: naša eknofnska komisija je izračunala, da porabi pri nas štiričlanska družina Za razvedrilo v širšem pomenu besede nekaj manj kot 1400 Starih dinarjev mesečno, ali 2,7 % od svojega celotnega mesečnega proračuna. Pri tem nikakor ne gre za nezainteresiranost, ampak zn resnično minimalne možnosti, ki jih imajo delavci. Omenjena štiričlanska družina s poprečnim mesečnim dohodkom izda namreč samo Za hrano več kot 53 r/e svojih dohodkov. Preostali denar gre za stanovanje, obleko in druge potrebne izdatke. Pri tem je zanimavo, da so stroški za tobak in pijačo v povprečju natanko enkrat večji od izdatkov za razvedrilo.« Na vprašanje, s čim komisija za rekreacijo pravzaprav dobiva zagovornike svojih idej', odgovarja tovariš Krevsel takole: »Zagovarjamo in se zavzemamo za kar najboljši odnos do oddiha in rekreacije zaposlenih le s konkretnimi argumenti. Številke V stroških za kurativo so pri nas znane. Prav tako je znana ogromna škoda, iti nastaja zaradi številnih bolezenskih dopustov. Na splošno pa je precej neznano razmerje med številom bolezepskih dni v letu pri človeku, ki se nikoli ne ukvarja z aktivnim razvedrilom, in pa pri tistem, ki mu je športna rekreacija vsakdanja potreba. Pri nas smo izračunali tudi to. Za vzorec smo vzeli Železarno. Anketirali smo 6769 Za- poslenih, od kate"rih se 1200 bolj ali manj redno ukvarja s športom. Ugotovili smo, da so imeli nešportniki v šestih mesecih v povprečju po dvanajst dni dopusta zaradi bolezni, športniki pa samo šest; torej kar za polovico manj-. Menim, da "je ta podatek v vsakem pogledu zelo Zgovoren.« Kljub težavam dosega sindikalna komisija za rekreacijo v jeseniški železarni lepe uspehe. Poskrbljeno je za aktivno razvedrilo delavcev celo V krajih, kjer prebivajo. V Žirovnici, Mojstrani ih Koroški Beli imajo enkrat tedensko uro rekreacije, ki ima' med jeseniškimi že-lezarji presenetljivo veliko rednih obiskovalcev. U. OB PLENUMU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA PROMETA IN ZVEZ Zakaj toliko nesreč? Na zadnjem plenumu republiškega odbora sindikata prometa in zvez so člani razpravljali o problemih družbenega standarda, zdravstvenih razmer, higiensko tehničnega Varstva in splošne skrbi za delovnega človeka v podjetjih za promet in zveze. Osrednji problem, ki so se ga v razpravi dotaknili člani plenuma, pa je prav gotovo varstvo pri delu. Podatki namreč opozarjajo, da je bilo v prometnih gospodarskih organizacijah v zadnjih dveh letih blizu 8000 nezgod pri delu in da je bilo pri tem izgubljenih blizu 110.000 delovnih dni. Za tolikšno število nezgod in hkrati izgubljenih delovnih dni sta še zmeraj odločilna dva vzroka, in sicer nepazljivost ter neupoštevanje predpisov o varstvu pri delu, Podatki, ki so na voljo, tudi pričajo, da je varstvo pri delu v mnogih prometnih delovnih organizacijah zelo zapostavljeno, kar se kaže v tem, da imajo na primer samo v 15 prometnih gospodarskih organizacijah varnostnega tehnika, medtem ko v večini podjetij Skrbi ža varnost pri delu delavec, ki mu to ni osnovna delovna dolžnost. Tudi samoupravni organi v prometnih gospodarskih organizacijah premalo skrbe z,a problematiko varstva pri delu, kar ima zanesljivo negativne posledice. Skromna skrb samoupravnih organov za varstvo pri delu se odraža v tem, da v mnogih prometnih organizacijah v zadnjih dveh letih niso več kot dvakrat ali trikrat razpravljali o tej problematiki. Poseben problem varstva pri delu in Urejenosti prometa pa pomenijo nezgode v železniškem in cestnem prometu. Iz podat-kox', ki so jih posredovali na plenumu, povzemamo, da je bilo na območju Skupnosti železniških podjetij Ljubljana lani 2038 nezgod, kar je samo za osem nezgod manj kot predlanskim. Te nezgode sč terjale 86 smrtnih žrtev, med katerimi je bilo 22 železničarjev, 11 potnikov in 53 »tretjih oseb«. Telesno poškodovanih je bilo 195 ljudi, med njimi kar 55 železničarjev in 83 potnikov. Po oceni železnice je znašala škoda 283 milijonov starih dinarjev. Na-cestah pa je bilo v Sloveniji lani 8493 prometnih nezgod in je pri tem umrlo 344 ljudi, kar je za 2.4 Vo več kot,predlanskim. Velja pa omeniti, da je občutno poraslo število prometnih nesreč zavoljo objektivnih vzrokov. Pri vzporejanju podatkov s predlanskim letom se je število nesreč zavoljo objektivnih Vzrokov dvignilo od 6 kan na 13 odi stotkov, Med objektivne vzroke nesreč, so menili člani plenuma, sodijo predvsem slabe ceste, ki ne prenesejo takšne gostote prometa, kot je na . naših cestah zlasti v glavni turistični sezoni. Razen tega pa so tudi stare ceste izredno -slabo speljane, kar bistveno vpliva na večje število prometnih nesreč. M. 2. Predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti za Slovenijo je ob koncu minulega meseca razpravljalo o osnutku druž-. beno ekonomskih osnov.razvoja Slovenije do konca leta 1970. In čeprav so člani predsedstva vsaj zi. najpomembnejša predvidevanja in osnovne smernice tega prihodnjega razvoja izrekli svoje soglasje, so vendarle sklenili posredovati nekatere svoje pripombe Zavodu SRS za planiranje, ki je ta osnutek pripravil. Tako se je med drugim v razpravi izoblikovalo prepričanje, da osnutek ne analizira dovolj že doseženega razvoja v posamez- Izhodišče naj bo sedanjost nih službah, kar pa bi pravzaprav moralo biti izhodišče za predvidevanja srednjeročnega razvoja. Razen tega pa so- pogosto predvidevanja vse 'premalo konkretizirana, zato tudi ni mogoče ugotoviti načrtov bodočega razvoja in tudi ne konkretnih obveznosti. Predsedstvo tudi meni, da ja šibka točka osnutka v tem, da niso dovolj jasno prikazane nekatere sistemske spremembe v celotnem jugoslovanskem gospodarskem prostoru, ki bodo imele • brez dvoma močan vpliv, ha prihodnji razvoj družbenih služb. Tako je na primer V osnutku prikazana le mimogrede preusmeritev obveznosti iz splošne na osebno potrošnjo na področju _ '. zdravstva in socialnega zavarovanja, in sicer samo s prog- . nozami o povečanju nominalnih Osebnih dbhodkoV. Taka preusmeritev pa, kot je že zdaj* očitno, bo imela za posledico nekatere pomembne spremembe tako na področju osebne potrošnje kot tudi na vseh drugih področjih družbenih dejavnosti. Predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti pa je opozorilo sestavljavce perspektivnega programa, da so nekatera predvidevanja, zlasti ■ tista, ki zadevajo gibanje realnega osebnega dohodka, popast produktivnosti dela in še nekatera druga, vse preveč optimistična. Na drugi strani pa so spet potrebna investicijska sredstva za področje družbenih služb v prenekaterem primeru prenizko ocenjena. Tak je primer z investicijami v šolstvo spričo čedalje večjih potreb po kadrih. Zato je po mnenju predsedstva tudi precej neutemeljena predvidena nadaljnja strukturna preusmeritev — razen za upravne investicije — v prid gospodarskim investicijam. To še posebej zavoljo tega, ker po mnenju članov predsedstva ne bo zbranih ■to-< liko lastnih investicijskih sred-* štev ’ na področju družbenih služb, kot to, osnutek predvideva. -an- ^XX\\\\XXX\XX\XX\\XXXN\XXX\XXX\\V\XXXXXX'XI Pravna posvetovalnica PC VXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX prav tako pa je delovna organizacija dolžna, da rM razPoredi na drugo delovno mesto, ki ustreza delavče-htev dTvnil» sposobnostim, kadar delavec ne zadovoljuje zaprejo., , ,vne8a mesta, ki ga opravlja. Zmanjšanje obsega dela f>jen0vavDa III- in zadnji razlog prenehanju dela delavcu brez ■ bredsta priY°litve iz čl. 98 TZDR. ki v tem primeru ne more h&čei0 vIjati nobene izjeme, saj je stalnost delovnih razmerij medsebojnih razmerij med delavcem in delovno skup- nostjo In do prenehanja dela brez delavčeve privolitve pride le tedaj, kadar delovna organizacija druge možpčsti nima. Dolžnost delovne organizacije ni samo v tem, da, kolikor ima prosto ustrezno delovno mesto, delavca razporedi na to' delovno mesto, ampak tudi da delavca s strokovnim izobraževanjem usposobi za delo na drugem delovnem mestu, ki ga sicer delavec z delovnimi sposobnostmi, ki jih ima, ne bi mogel opravljati. V delovni organizaciji se namreč lahko trajno zmanjša obseg dela v celoti ali v več njenih delovnih enotah, lahko pa se glede na posebne ekonomske pogoje tržišča obseg dela v ' eni izmed enot delovne organizacije poveča in se zato v tej enoti pokažejo zahteve^ po povečanju števila delavcev v tej enoti. Temeljni zakon o delovnih razmerjih vseh primerov, do katerih V praksi pride, ni mogel normativno rešiti, Zato se nastale praznine tolmačijo Z načeli, naštetimi v členih 1 do vključno 17 temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Zakonodajalec je tako obveznost delovne organizacije, da poišče delavcu drugo ustrezno delovno mesto v primeru zmanjšanja obsega poslovanja sicer izrecno izpustil, smatrajoč, da v primeru trajnega obsega skrčenja poslovanja delovna organizacija nima prostih drugih delovnih mest, toda če taka prosta delovna mesta v delovrti organizaciji so, da jih je delovna organizacija dolžna prvenstveno zasesti s svojimi delavci, katerim bi sicer delo moralo prenehati, in jih za ta delovna mesta celo strokovno Usposobiti, kolikor tako možnost predvideva njen splošni akt o strokovnem usposabljanju delavcev. A. POLJANŠEK • 56. VPRAŠANJE: V letu 1965 sem bil honorarno zaposlen, In sicer od 1. I. do 31, X, 1965. Ob polletni bilanci je Podjetje izplačalo iz sredstev za osebne dohodke po eno mesečno plačo vsem elanom kolektiva in tudi meni. Ob letnem zaključku *a leto 1965 so v podjetju zopet delili del Ustvarjenega dohodka, vendar pa jaz nisem dobil ničesar. Ali sem upravičen zahtevati sorazmeren del dohodka z ozirom na to, da sem delal do 31. X. 1965. N. I. — KOPER Temeljni zakon o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ 17/65) ne pozna honorarnega dela v smislu prejšnjega zakona o de- lovnih razmerjih, temveč pozna v svojem 41. čl. in 42. čl. dva primera, da delavec dela manj, kot znaša poln delovni čas, to je manj kot 42 ur na teden, ter v teh dveh členih določa tudi pravice, ki gredo delavcem, ki delajo manj kot poln delovni čas. Iz vašega vprašanja žal ni razvidno, koliko ur na dan ste delali. Zakon namreč razlikuje med delavcem, ki dela najmanj polovico deloynega časa in ki mu gredo vse pravice po delu in iz dela v delovni organizaciji, ki jih določata zakon in statut, seveda glede na dolžino delovnega časa In njegov delovni prispevek, in med delavcem, ki dela manj kot polovico delovnega časa. ki ima pravico sodelovati pri upravljanju kot enakopraven član delovne skupnosti in biti udeležen pri delitvi', sredstev za osebne dohodke sorazmerno svojemu delovnemu prispevku, poleg tega pa uživa še varstvo pri delu in je socialno zavarovan za primer nesreče na delu ali poklicno bolezen. Glede na ta določila zakona o delovnih razmerjih kot tudi glede na ustavno načelo delitve dohodka po delu Imate v enem ali drugem primeru pravico sodelovati pri delitvi sredstev za osebne dohodke sorazmerno .vašemu delovnemu prispevku. Ker ste tudi vi z vašim delom pomagali ustvariti sredstva, ki jih je podjetje delilo ob zaključku leta 1965, ste brez dvoma upravičeni zahtevali sorazmeren de ldohodka. glede na vaš delovni prispevek v desetih mesecih. V primeru, da vam delovna organizacija zneska, do katerega ste upravičeni, noče izplačati, lahko s tožbo pri pristojnem sodišču zahtevate; d n vam delovna organizacija izplača dohodek, ki vam gre. M. STUPAN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V NOVIH RAZMERAH Malo zakoličenih gradbišč Nov način financiranja stanovanjske izgradnje spremljajo ponekod začetne nevšečnosti. Po predpisih so nosilci‘stanovanjske izgradnje banke, podjetja in individualni udeleženci. Sredstva vseh naj bi omogočila, da bi pravilno steklo kolesje stanovanjskega kreditiranja. Pri usklajevanju medsebojnih odnosov pa so se pojavile začetne težave, ki so značilne za prehodno obdobje. Tako na številnih mestih tožijo, da je stanovanjska gradnja v zastoju. Na*splošnb velja, da so ban- ,ka odobrila kratkoročne kredite ke, ki so po novih predpisih gradbenim podjetjem, ki gradi-prevzele obveznosti za kreditira- jo stanovanja za trg. Kredite nje stanovanjske gradnje, v tež- bodo podjetja vrašala v zelo kem položaju zaradi' pomanjka- kratkem roku.« nja'kapitala.■ Prevzeta sredstva »Nekateri trdimo, da se tudi so ponekod zaradi nesmotrnega prodaja stanovanj za tržišče zagospodarjena stanovanjskih tika, ker ni sredstev. Velja to skladov "zelo okrnjena. Precej tudi za kranjsko občino?« stanovanjskih" skladov je prejš- »Prodaja stanovanj za trg je ■nja leta gradilo stanoVanja, za letos težja. Precej značilno je, katera niso imeli pokritja in so da ni kupcev za draga stanova-v nekaterih občinah ta sredstva nja. V Kranju je izgotovljenih izčrpali že za nekaj let naprej. 24 stanovanj v -Kanarčku«. To Banke, ki so prevzele takšno so doslej najbolj razkošna sta-stanovanjsko -zapuščino, nimajo, novanja, kar smo jih gradili. V denarja. Banka namreč mora bloku so 4-sobna stanovanja, ki biti pri kreditiranju stancfvanj- stanejo 12,979.000 starih dinarske gradnje likvidna. Odobrava jev, pa tudi trosobna in dvosob-lahko samo toliko kreditov, ko- na.« likor ima sredstev. Sredstva za »Ali ni čudno, da ste posta-kreditiranje stanovanjske grad- vili pod streho najdražja stano-nje pa., se v banke stekajo v vanja v času, ko je, na tržišču glavnem z odplačevanjem prejš- največje povpraševanje po ce-njih anuitet. V takšnih okvirih nejših stanovanjih?« sO banke, predpisale tudi pogoje »Pogoj, kakšna stanovanja za najemanje stanovanjskih po- naj gradimo, tržišče šele zdaj ^ sojil. Pogoji pri vseh bankah ni- določa. Ko je gradbeno, podjet-so enaki, v. glavnem pa so zelo je »Projekt« začelo z gradnjo strogi in dajejo posojila šele po- »Kanarčka«, projektanti za trž-daljšem roku varčevanja. Ppso- ne pogoje še niso vedeli.; Gra-jila je mogoče najeti samo pod dili so po načrtih, ki so jim pa-pogoji, ki so jih določile banke, dli v glavo. Zahteve, tržišča se spreminjajo. Razen dveh.stano-RRF7- TIFNARIA vanj je bIok razprodan. Prodaj- NF MGRFMO GRADITI na cena stanovanj je pa precej XE MOREMO GKAUi ii visoka, ker je. v ceno vračunan Gorenjska kreditna banka je tudi komunalni prispevek.« med prvimi izdelala pogoje za. . s »Kanarčkom« m tremi Gra-. najemanje stanovanjskih poso- disovimi bloki bodo . v Kranju jil. Najkrajši rok za pridobitev let°s zaključili stanovanjsko posojila je 14-mesečno varčeva- gradnjo Skupaj bodo pndobi.l, nje. Po preteku tega roka ban- 83 novih stanovanj leta 1964 so ka šele odobrava posojila. Viši- 3*h zgradili 388, lani pa 365. na posojila je odvisna od viši- Razlika je precejšnja, ne varčevalnega pologa. .. , ' . Na , stanovanjskem podjetju ZAK<^VmIFWFrA NIS° • v Kranju' ima IVO KOVAČIČ a cpAnmCCA dober pregled nad stanovanj- ‘ NOVEGA GRADBIŠČA skim gospodarstvom in razpo- Gradbeno podjetje Stavbe-ložljivimi sredstvi. Njegovo sta- nik iz. Izole gradi v Ljubljani ■lišče je zelo poučno: stanovanja za trg. Letos imajo »Ali pomenijo pogoji Gorenj- naprodaj 153 stanovanj. Pri ske kreditne banke, ki ima v Sloveniji za stanovanja največ denarja, da bomo gradnjo stanovanj za 14 mesecev obesili na klin?«. »Gorenjska . banka ima za Stavbeniku so dejali: »Zapažamo, da gredo dobro v prodajo manjša stanovanja do 60 kv. m površine. S prodajo večjih stanovanj pa so težave. Prodanih imamo sedaj okoli 70 gradjo stanovanj okoli 300 mili- odstotkov stanovanj. Kupce jenov sredstev iz odplačanih iščemo še za 16 stanovanj. Večja anuitet. Sredstva ne zadoščajo, stanovanja, če jih ne bomo moda bi kreditiranje lahko t.qkoj gli prodati, bomo preuredili v na začetku sprostili. Banka se manjša. To so prve izkušnje je morala zaščititi. Posledica te- stanovanjske reforme, ga so precej težki pogoji 'za na- Veliko bolj na nas skrbi, da jemanje posojil in obvezno var- letos v Ljubljani nismo zakoli-čevanje. Da pa stanovanjska čili nobenega novega gradbišča gradnja v tej prehodni dobi le za stanovanja.« ne bi popolnoma zamrla, je ban- Z. T. Obalni turizem na pol poti Za propagando in konkretne akcije letos niti dinarja Toplo majsko sonce že privablja na morje številne turiste. Domače in tuje. Ob nedeljah in praznikih se na naši obali tarejo množice oddiha željnih ljudi. Izletniki prihajajo za nekaj uric ali morda za ves dan, zvečer pa se spet odpeljejo. Veliki večini ni do tega, da bi ob morju preživela sobotni popoldan in nedeljo. Zakaj? Med prvomajskimi prazniki sem bil tudi sam med kopalci, pravžraprav tistimi, ki so se hoteli sprostiti na morski obali. Na stotine in stotine ljudi je zaman iskalo katerokoli osvežujočo pijačo, karkoli za pod zob, da ne omenjam drugih stvari, brez katerih si le stežka zamišljamo kakršenkoli turizem. Še do kozarca pitne vode nisem prišel. Hoteli in počitniški domovi so bili trdno zaklenjeni, le razmetani stoli in prazne steklenice so spominjali, da je bilo pred dolgimi meseci tod nekaj več življenja. In vse to ob praznikih, ob najlepšem vremenu, ob množici domačih in tujih turistov! BREZ DINARJA ... »V minulem letu smo dosegli na slovenskem obalnem območju deset milijonov dolarjev devizne realizacije, kar predstavlja 10% jugoslovanske ali polovico republiške devizne realizacije,« pravi Janez Štrurnbelj, tajnik Turistične zveze Koper. Iz podatkov o mejnih prehodih na bloku Škofije je razvidno, da je bilo tu lani trikrat več vstopov tujih državljanov kot leto dni poprej. Tudi vstop italijanskih državljanov s prepustnicami je porasel v letu 1965 za več kot 60%. in tako dosegel 3 milijone 200 tisoč vstopov. Skupno je torej prišlo preko škofijskega mejnega prehoda k nam skoraj štiri in pol milijona tujcev. »Seveda bi bil poslovni uspeh v minuli sezoni' za nas še mnogo bolj ugoden, če bi bile turistične in gospodarske organizacije pripravljene na tako velik promet,« je dejal tovariš Janez Štrurnbelj. »Sicer drži, da je več podjetij že uredilo na obalnem območju vrsto sodobnih, trgovskih in drugih lokalov,toda usluge še zdaleč ne zadoščajo tolikšnemu navalu turistov in domačega potrošnika. Zato smo v minuli sezoni tudi zabeležili znaten porast odkupa valut, vendar vsota še zdaleč ni zadovoljiva spričo tako povečanega dotoka turistov.« Perspektive za boljši poslovni uspeh, kot pa smo ga bili vajeni zadnje čase, so vsaj za letošnjo turistično sezono močno dvomljive. Veliko pričakujemo od številnih domačih in tujih turistov, hkrati pa pozabljamo, da smo jim pravzaprav dolžni tudi nekaj nuditi. Pa ne le streho in tri obroke dnevno... »Za propagandno dejavnost in konkretne akcije na področju turizma je iz leta v leto manj sredstev,« so mi povedali na koprski turistični zvezi. »Lani smo dobili 22,5 milijona za našo dejavnost, letos pa le še 3,5 milijona starih dinarjev. S temi sredstvi pa si praktično res ne moremo pomagati. Ne preostane nam drugega, kot da zvezo razpustimo, saj še za mesečne prejemke ni denarja.« 2e več let slovi turistična sezona na Koprskem po priljubljenemu jugoslovanskemu folklornemu festivalu, ki je doslej pomenil glavno turistično atrakcijo sredi vročih poletnih mesecev na naši obali. Danes je tudi ta prireditev, ki si je pridobila v svetu laskavo priznanje, finančno ogrožena. Nič kaj ugodnejše razmere tudi niso na občini! Referat za turizem sicer še deluje, ima pa povsem zvezane roke. Samo z nasveti res ne more uspešno vplivati na razvoj turistične dejavnosti. Za kakšne konkretne ukrepe tudi tu ni niti pare. STOKRAT ZAKAJ... S težkimi milijoni smo v preteklih letih močno povečali ka-/ paritete na našem obalnem območju. Če računamo prav vse, od hotelskih pa tja do počitniških domov in privatnih sob, potlej razpolagamo danes na slovenski obali z več kot 12.000 ležišči, ki so namenjena turizmu. Številka je spodbudna, manj razveseljive pa so analize, ki govore o izkoriščenosti kapacitet. V povprečju so domovi in hoteli zasedem precej manj kot polovico dni v letu, kapacitete samih gostinskih organizacij pa tudi manj kot 30 %. Naj ponovim vprašanje: je morda danes še vedno dovolj, da nudimo gostom ob morju le streho in hrano? Po vsej verjetnosti ne. Točneje povedano: to že dolgo časa ne zadostuje več. Mar si človek po dveh, treh dneh kopanja in sončenja od jutra do mraka ne želi kake spremembe, kakega drugega razvedrila...? Cernu si je še danes skorajda nemogoče izposoditi na morju preprost čoln na vesla, odšteti zanj nekaj denarja in potem z njim razpolagati urico ali dve...? Zakaj se o prepotrebnih servisih za turiste še dandanes samo pogovarjamo ....? Zakaj človek meseca maja zastonj trka na vrata go" stinskih obratov...? Zakaj stane pivo v Portorožu 380 dinarjev ...? Zakaj...? To so malenkosti, dejstvo Pa je, da je prav od teh »malenkosti« odvisen poslovni uspeh, saj, kot je znano, na prazen trnek ne zgrabi niti najbolj neumen krap. A. ULAGA Rastej*o nova zasebna gostišča V prvem tromesečju se je za osemkrat povečal turistični priliv Italijanov v primerjavi z enakim obdobjem lani Med obiskom na Goriškem smo se ustavili na prijazni izletniški točki na Kekcu. Pogovor je kajpak stekel o turizmu. Predstavniki občinske skupščine v Novi Gorici so nam pripovedovali, kako so si v okviru posebnega programa zamislili povečati gostinske, trgovske in druge turistične zmogljivosti. Zavedajo se, da so obiski italijanskih in drugih turistov po odpravi vizumov izredno porasli. Samo v prvem tromesečju letos se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal turistični priliv Italijanov kar za 8-krat. In ob tem je nastalo vprašanje, ali je Goriška sploh pripravljena, da bi vse te goste Zadovoljila. So predvsem go- Pometli interno štipendiranje izhod? V »Krki« bodo prenehali z dosedanjo prakso podeljevanja štipendij in prešli na interno štipendiranje Velikodušnosti pri podeljevanju štipendij in drugih oblik družbene pomoči v letih študija ni več. Medtem ko je "bilo na primer pred petnajstimi leti deležno kar 60 "In študentov pomoči pri študiju, se je to število skrčilo do danes približno na polovico. Vsaj tako govore podatki Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Študij na visokih šolah postaja vse bolj stvar tistih, ki jim dinar ne dela problemov. Štipendij je malo. Čeprav so skromne, saj krijejo v povprečju samo polovico najnujnejših življenjskih stroškov, jih mladi ljudje dobijo le s težavo. Včasih, točneje povedano največkrat, pa jih ne morejo dobiti. Četudi dvajset tisočakov ne pomeni mnogo... »Krka«, • tovarna zdravil iz Novega mesta, je do danes štipendirala 115 študentov. V povprečju torej več kot deset vsako leto. Podatki so razveseljivi in spodbudni. Vsaj bili so. kajti politika štipendiranja se namreč danes v »Krki« malo spreminja, ker se »dosedanji način ni obnesel«, kot pravi Marjeta Potrč, šef kadrovskega sektorja v podjetju. Res, način se ni obnesel. Posebno za podjetje. Nekoliko bolj pa za tiste, ki so bili deležni pomoči* • »Pred leti smo bili pri štipendiranju radodarni. Dajali smo štipendije za študij farmacije, kemije, ekonomije, medicine. skratka za vse smeri izobraževanja, ki so bile za nas količkaj zanimive. Toda samo vsak drugi diplomant je prišel po končanem študiju v naš kolektiv. Štipendirali smo na primer kar štiri študente medicine, pa smo danes vseeno brez zdravnika, čeprav bi jih potrebovali vsaj toliko, kolikor smo nudili štipendij za ta študij. Precej diplomantov je zahtevalo po končanem šolanju od nas med drugim tudi stanovanje. Številnim prošnjam pa nismo mogli ugoditi, saj tudi svojim ljudem, ki delajo pri nas že lepo število let, še danes ne moremo nuditi streho nad glavo. Poleg tega so se številni mladi ljudje po diplomi kar na lepem premislili, da bi delali in živeli v Novem mestu. V glavnem smo se v vseh spornih primerih nekako sporazumeli. Seveda pa mora danes marsikdo vračati denar, ker se nam ni hotel pridružiti.« Res pa je tudi to, da so se nekateri štipendisti Krke želeli zaposliti po končanem študiju v tem podjetju, pa zanje ni bilo dela. Tudi takih primerov ni’ bilo malo. V Krki pravijo, da približno ■ za petnajst štipendistov niso mogli »agotoviti ustreznih delovih mest. Spričo teh izkušenj se danes v Krki nekako odpovedujejo na-dalnjemu štipendiranju. »V podjetju so proizvajalci proti temu, da bi še naprej nudili pomoč tujim ljudem, potlej pa imeli od tega tako malo koristi«, pravi Marjeta Potrč, šef kadrovskega sektorja v Krki. »Tako bi prav sedaj potrebovali nove strokovnjake in ne šele čez ne- kaj let. Seveda ne mislimo kar na lepem ustaviti podpore ljudem, ki želijo strokovno napredovati, dosedanjo politiko štipendiranja pa vendarle nameravamo spremeniti toliko, da bi v bodoče uveljavili nekakšno interno štipendiranje. To pome- ni, da bi nudili podporo pri študiju le članom družin naših proizvajalcev in že zaposlenim v našem podjetju, ki se želijo strokovno -izpopolniti.« Ko sem vprašal, kako mislijo sedaj pridobiti potrebne nove strokovne moči, so mi dejali, da približno tako kot tisti kolektivi, ki nikoli in nikomur niso nudili štipendije. V tem primeru bi pravzaprav Krki težko kaj očitali. Gre namreč za koletktiv, ki je vsaj do danes krepko podpiral mlade ljudi v letih študija. Gledano z malce širšega zornega kota, pa se poraja vprašanje, ali ne bo po tej poti postal študij na visokih šolah »pravica« le razmeroma ozkega kroga mladih ljudi, če bo postalo tako zapiranje pred zuna^mi kadri splošna praksa? A. ULAGA stinske zmogljivosti dovolj velike? Občinski predstavniki pravijo: »Ce bi se zanašali samo na družbeno gostinstvo, potem še zdaleč ne bi mogli zadovoljiti vseh italijanskih gostov, ki jih ob sobotah in nedeljah pride tudi 10, 15 in več tisoč. Zavoljo tega smo se odločili, da bi na Goriškem odprli čimveč zasebnih gostišč, ker za zdaj le v tem vidimo rešitev.« Tako je lani občinska skupščina odobrila zasebnikom več kot 30 milijonov starih dinarjev kredita. S tem so pridobili v zasebnih gostiščih 500 novih sedežev. Za primerjavo naj povemo, da če bi hoteli zgraditi hotel z enakimi zmogljivostim!, bi ta veljal najmanj 400 šriili-jonov dinarjev. Razen kreditov, ki so jih dobili zasebniki od občinske skupščine, so namreč le-ti v ureditev svojih gostišč vložili tudi precej lastnih sredstev. Ivo Sterk, ki je pred meseci odprl zasebno gostišče na Ajševici pri Novj Gorici, je poleg kredita 8 milijonov starih dinarjev sam investiral v preureditev gostišča več kot 3 milijone starih dinarjev. Tako si je za 11 milijonov starih dinarjev uredil okusno opremljeno gostišče v domačem primorskem slogu. » V prvih treh mesecih letos sem imel za 14 milijonov starih dinarjev prometa. Zaposlenih pa nas je samo pet Slišal sem (kasneje so to potrdili tudi predstavniki občinske skupščine op. p.), da so v novogoriškem hotelu Park. kjer je več kot RO zaposlenih, za novoletne praznike naredili za 7 milijonov starih dinarjev prometa, v mojem gostišču pa smo naredil1 s petimi zaposlenimi v istetf1 času za 3 in pol milijona stri rib dinarjev prometa ...« Potem nam je Ivo Sterk pri vedal, da je za ureditev gosti' šča sam izdelal načrte. Kot Pa so nam povedali občinski pred' stavniki, imajo na občini tud1 skupino arhitektov — urbani' stov, ki pregledajo načrte z® sleherno gostišče, preden ji? odobrijo. S tem hočejo doseč1’ da bi dali novim zasebnim g0-stiščem izgled, ki ustreza G0-riški. Ivo Sterk pa ima še precej načrtov. Predvsem bo uredi okolico svojega gostišča: »Najprej je na vrsti parki??1 prostor, potem bom ob gostišč? uredil otroško igrišče z vseri napravami. Poskrbel bom tud za majhen živalski vrt, kjer s_ bodo otroci gostov lahko žaba' vali z udomačeno srnico, zajč^ in drugimi živalmi. Veste otro? niso za gostilno. Pa tudi za od' rasle ne bo manjkalo zabave n._ prostem. Zdaj še urejam balin1' šče ter igrišče za mali golf 1 badmington.« In načrti Ivana Sterka s? prepričljivi, kajti v njegovo 8 stišče od vseh gostov zahaja d vet desetin Italijanov. Tudi gostišče na Kekcu je ^ do nedavnega pod okriljem d mačega planiškega društva votarilo. Zdaj, ko je gostišče rokah nekdanjega natakarja 11 tela Park Lojzeta Sorte, je P® sem spremenilo svojo P0<^?, rfj In kljub razmeroma visok ^ obveznostim ima Sorta zdaj * * * * v® ji dohodek, kot ga je imelo 2 stišče prej, ko je bilo v nJetl) zaposlenih 16 ljudi; zdaj jm dela le 5! »Pri nas je delovni čas n®1? mejen, se pravi, imamo odp ^ dokler so gosti. Ne zapiramo 23. uri. kot je to navada drug?o marveč delamo, če je t.reba noč. Skratka čim bolj se b0^, mo prilagoditi gostom. RaZ>nv. ljivo je, zjutraj, ko še ni imamo pa dlje zaprto. Toda to po potrebi.« nam je še P°' nil Loize Sorta. so Občinski predstavniki Pa ^ še dodali, da po programu voja terciarnih dejavnosti1 fp. lijo v središčih na Gon-^jj zgraditi po enega ali dva v gostinska objekta družben ; sektorja, te na hi dopoln1 mn»ti»o rnaniših ?psebnih stišč ter turisti*«; h sob. (T M. ZIVK° VlC Pogovori 2. upravljavci @ Pogovori z upravljavci litll!lllllll!llll!!lllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllfl!IIIIIIIIIEI!llilll!llllllllllll!IIIIIIIWIIIIIIIIIIIIIIIIIIi™ PRODOR PROTI VRHU | " 'Anica Greglova je predsed- uj niča upravnega odbora in | " vodja prodaje v ptujski tovar-■ | ni perila in konfekcije Delta. | Pogovarjava se o gospodarje-| nju, o delu in življenju njiho-|x Vega kolektiva. »Ste tudi vi prepričani, da | ni dobro, če zadnje čase toli-| ko govorimo predvsem o teža-| vah?« § - »Ne bi rekla, da je tako. | Važnejše se mi zdi, da zavoljo | vseh vrst težav in sitnosti še | nismo vrgli puške v koruzo. | 4 tega tudi ne mislimo stori- | ti. Z drugimi besedami pove-| dano to. pomeni, da smo se | bolj skupaj vzeli, kakor temu | Pravimo. Veseli me, da rezul-| toti niso izostali.« »Če ste malce bolj določni | — kaj ste s tem mislili?« »Že dolga leta nam prostori | Pomenijo največji problem. | Ne vem, če sploh še je kje | kakšna prosta ped prostora. Po l!l!EIIIIIIIII!l lanskem zaključnem. računu smo dali 96 milijonov starih dinarjev v sklade in ta denar rezervirali za gradnjo novih prostorov. Če ne bi bilo reforme, bi z gradnjo najbrž že začeli. Tako pa si nismo upali. Končno pa — ali ne bi bilo škoda teh milijonov, če bi zamrznili v zidovju? Gradnja novih prostorov, sodobno strojno opremo namreč že imamo, pa seveda ostaja naša najvažnejša perspektivna naloga. V tem času pa, ko zbiramo nadaljnja lastna sredstva, iščemo druge rešitve, da bi iz strojev iztisnili tisto, kar je mogoče doseči. Z ukinitvijo tretje izmene in s sočasno reorganizacijo delovnih mest in novo organizacijo dela smo na primer povečali produktivnost za 24 odstotkov« »Oprostite — ne razumem! Ukinili ste tretjo izmeno in vseeno ...« Hilli! ■ »Tako je! Smo pretežno ženski kolektiv. Izkušnje so opozarjale, da v nočni izmeni dosegamo zelo nizko produktivnost in tudi do polovice nižjo proizvodnjo kot v dopoldanski ali pa popoldanski izmeni. Razen vsega drugega pa so se delavke ha splošno branile noč-nčga dela, kar je končno človeško in razumljivo. Začeli smo razmišljati, kaj naj storimo. Ugotovili smo, da bo treba izboljšati organizacijo dela. Prej je bilo na primer tako, da je ena delavka opravljala več delovnih operacij, zdaj pa vsaka skrbi samo za eno operacijo. Potrebni gibi so ji prešli v meso in kri, kot pravimo. Rezultat je, kakor sem že rekla, za 24"/» večja produktivnost* pri istem številu zaposlenih. To pa smo dosegli v času od lanskega septembra dalje, odkar delamo le v dveh izmenah.« »Morda razmišljate tudi o tem, da bi z novimi ljudmi vpeljali novo tretjo izmeno, da bi še več iztisnili iz strojev?« »Za sedaj ne! Problem ni tako preprost, kakor se zdi. Marsikdaj nam manjka suro- vin. Potem je vprašanje, kje bi dobili ljudi, ki bi hoteli delati . ponoči. Mpd sedaj zaposlenimi bi tak sklep tudi povzročil hudo nejevoljo. Potem, so še drugi vzroki. Ampak — raje bi povedala nekaj drugega. Pred le\i smo bili po vseh • kazalcih gospodarjenja nekje na spodnjem delu lestvice jugoslovanskih proizvajalcev perila in konfekcije. Zdaj smo še že prebili precej pod vrh. Zadnje mesece, mislim na čas po novem letu, ko imamo povprečne osebne dohodke 66.000 starih dinarjev, smo po osebnih dohodkih na petem mestu, v ,konkurenci' drugih proizvajalcev. Zdai se intenzivno pripravljamo na prehod na skrajšani delavnik. Najkasneje z novim letom naj bi tudi to nalogo uresničili. Upamo, da se bo hkrati izboljšala tudi preskrba s surovinami. Če bomo naredili več kot zdaj v krajšem času. bo ostalo več tudi za sklade, za nove delovne prostore... Ne gre drugače — moramo si jih zgraditi!« je zaključila Anica Greglova. -mG lllillllillillillllllill llllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli llllllllll!!ll!llllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIDIIIIIIIIIIIII!llll!llllllllll!lllllll!llllllllll!lllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll!llllllllll!!!llllllllllllllllllll!lllllll SIGNALI Mednarodna izmenjava delovnih izkušenj Jugoslavija proizvede letno 2 milijona ton jekla, Francija 18 milijonov ton in Zahodna Nemčija 31,5 milijona ton. Povsem drugačna pa je podoba raziskovalnega dela: v Jugoslaviji je 5 znanstveno-razisko-valnih inštitutov za rudarstvo, ki jih financira naša skupnost, v Zahodni Nemčiji in Franciji pa imajo samo po en rudarski inštitut, ki ga skupno vzdržujejo lastniki rudnikov. Tako so se sporazumeli med seboj, ko so ugotovili, da je skupno raziskovanje cenejše kot ločeno... ALI RES DIREKTORJU ZA PODJETJE IN DELAVCE NI MAR? V obratu MTT na Taboru f° lani izvršili obsežno rekonstrukcijo. Polovico tkal- ■ hice so opremili z novimi kotvami. Od 626 statev so Zdržali 240 . najboljših,_ °$ta(e. pa so izločili. Skoraj eto dni je v tovarni trajalo Premeščanje strojev. Vodja obrata Tabor Mar-lon Pohar je o tem delu Povedal: »Vso tovarno smo premaknili. Na svojem starem mestu je ostalo največ 20 statev.,«-...................... Na novo so v tovarni Montirali tudi 190 avtomatih . statev. za tkanine z ®vojno širino, ki so jih ^ooziu iz Poljske. Poljska °varna iz Lo4za jim je statve dobavila pod zelo 11Sodnimi pogoji, saj je rok ^Plačila pet let. Tovarna , ltd,elu je statve po licenci ‘mane tovarne Saurer. Pred a°bavo 190 avtomatskih. s*atev so imeli v Mariboru ^ Preizkušnji poskusno sta-®’y. ki se je v enem letu Obratovanja zelo dobro ob-esta. Statev je bila raz-tavljena na tekstilnem sej-v Leskovcu in se od do-avljene. serije bistveno azlikuje. f Z novimi statvami imajo mariborske tkalke velike faglavice. Pri minimalnih bratih statve z zastoji še ar zadovoljivo tečejo. Ko a so jim povečali obrate ra so se začele lomiti. Za-j^i pogostnih lomov so zn? morali hitrost zopet manjšati; in zdaj tečejo z lriirnalnimi obrati. Tudi i^oji so večji, kot so ra-. noli Sprva so računali, 8j J30 ena tkalka stregla 16 ta tvam. vendar so morali j;, sžstem opustiti in zdaj žav i Urežejo 12 statvam Vladko tkanino in 8 stat« Zat Pri pestrih vzorcih. sp, »it in lomi nastajajo po ■ f°snem mnenju zaradi rQ , štrukeljskih napak. Za-o]J Pogostih zastojev in st„,ar ie tudi izkoriščenost kot i sa™° 73 % i« ne 85 % črt , 0™ proizvodni na-ne(c Mariborske tkalke že jejoa} mesecev ne izpolnju- hačr* Mesečnih proizvodnih jtjj tov- Okvare pa nasta-ticg, Samo pri statvah, ki s Sladke tkanine. Statve bo[jjgSfrtnii vzorci tečejo lotip™ Zadnjem sestanku de-ke „ skupnosti so se tkal-Stati>arni^ Pritoževale nad P°dan?2°slavtit imamo P o hiatstk-lr okoli 2000 nvt°-ttobavt statev’ ki jih je Pila •er s Poljska tovarna, statvami niso po- ... .... ,— kita -fado.v°ljni. Pred krat-Praksja Jblla v Mariboru na ?rcysf-o y° ujbjstra iz beo-Kato 9?. bombažnega kom-»Op r* sta Povedala: *ak0 l, naše statve tekle ^doivu- V Mariboru, bi bili ju Ujm.« hte^lb°rska 1 iunp dohuvitelja. da do *tatfah',a ^etos odpravi na c®jo /».V^Pake, ki povzročili p;-?.®’ sicer bodo usta- tovarna »Storil sem napako...« Te dni je bila v Krškem seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta z edino točko dnevnega reda: razmere v SGP Sava Krško in članek, objavljen 21. aprila letos v Delavski enotnosti pod naslovom »Našemu direktorju za podjetje in delavce ni mar L Omenjeni članek namrgč kritično obravnava razmere v krškem gradbenem podjetju, zlasti pa težke delovne pogoje zaposlenih v obratu gramoznica in cementnina. Seji predsedstva je 'prisostvoval tudi predsednik sindikata republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije tovariš Lojze Capuder. RESNICI V OCI ..Dopoldne; preden je bila se- ■ ja predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Krškem, ata se • predsednik republiškega odbora sindikata / gradbenih delavcev in novinar oglasila v obratu gramoznice iin cement-nine, da bi neposredno slišala, kaj teži delavce. »Poglejte, kako težko delo imamo,« pripoveduje - delavec Emil Longo, »za vse to prejemamo skromne osebne dohodke, ki znašajo le nekaj več kot trideset tisočakov ...« Delo v gramoznici in cementnim je skrajno neorganizirano. O mehanizaciji skorajda ni mogoče govoriti. Ko gledaš delavce, ki osem ur prestavljajo cementne bloke, težke tudi več kot 40 kilogramov, dobiš vtis, da je ta organizacija dela še iz dobe manufakturne proizvodnje. Emil Longo nadaljuje: »Vemo, da precej delamo, saj gredo cementni izdelki dobro v promet; pa se vseeno primeri, kot se je na primer zgodilo v februarju, da smo dobili samo 92-odstotne osebne dohodke. Kot je znano, Smo prekinili delo in tedaj, ker tega ni prej nihče storil, smo zahtevali, naj pride direktor in nam razloži, zakaj smo dobili tako nizke osebne dohodke. Kot tudi veste, direktorja ni bilo ... Sele nekaj dni kasneje se je oglasil in nam razložil vso zadevo« »Tudi ni prav,« se je oglasil na improviziranem sestanku delavec Alojz Bučan, »da pridejo iz uprave in rečejo: prejšnji mesec site imeli za tri milijone stroškov. Nas zanima tudi to, kakšni so ti stroški. Le če bi natanko vedeli, kje imamo prevelike proizvodne stroške, bi jih tudi lahko zmanjšali.« »V gramoznici in cementnini n|smo kriv6, če naša komercialna služba ni sposobna prodati naših izdelkov,« pravi delavec Marjan Kulfej. »Mi na primer izdelamo 20.000 cementnih blokov, naša komercialna služba pa jih od teh proda le 5000. In prikrajšani po vedno mi, ker dobimo osebne dohodke le za prodane in ne za izdelane cementne bloke.« Delavci so se še pritoževali nad poslovanjem služb podjetja. Tudii nad kalkulantska službo, ki jim določa delovne norme in cenike del. O realnosti norm ne bi razpravljali, vendar velja pripomniti, da de-deiavcem v gramoznici in cementnimi le ni vseeno, kako so izoblikovane cene njihovim izdelkom, in če ne vedo, po kakšnih kriterijih so izoblikovani ceniki del. »O dohodkih v podjetju nismo obveščeni,« pripominja Emil Longo. »Nimamo nobenih sestankov, menda je bil zadnji sindikalni sestanek pred dvema letoma. Hoteli smo se že pred prekinitvijo dela pogovarjati o naših težavah, pa se iz uprave ni nihče zmenil.« »Tudi se nam ne zdi prav« je še dodal Marjan Kulej, »da so nam za tisti dan, ko smo za nekaj časa prekinili delo, trdim da ne po naši krivdi, pisali plavega, medtem ko so nam razliko 8 odstotkov osebnih dohodkov iz februarja izplačali. Ali ne gre tu za nasprotje? Za dejansko vloženo delo, ki smo ga opravili tisti dan nismo dobili nagrade, 8 odstotkov pa so kar nekje našli in nam denar izplačali.« »PRIZNAM Predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev in novinar sta nato obiskala še direktorja SGP Sava tovariša Franca Koširja. »Priznam nerodnost,« pravi direktor, »da nisem šel na sestanek v gramoznico in cementni-no. ko so delavci to zahtevali. Storil sem napako... Toda še malo si nisem predstavljal, da se bo vse tako zaostrilo. Tistega dne me namreč ni bilo v podjetju. Poglejte, tu me stalno motijo in zavoljo tega sem se umaknil domov, kjer sem lahko v miru delal načrte za nov stroj... « Direktor je še menil, da delavci nimajo prav, ker 'še pritožujejo zaradi osebnih dohodkov. Povedal je, da nekvalificirani delavci zaslužijo 41.000 starih dinarjev, poikvalificirani 48.000, kvalificirani 1000 dinarjev več, visokokvalificirani 64.000 starih dinarjev in uslužbenci na upravi povprečno na mesec od 122.000 do 127.000 starih dinarjev. Hkrati pa direktor ni »znal« podrobneje odgovoriti na vprašanje: Kako je mogoče, da prejemata v njihovem podjetju nekvalificiran in kvalificiran delavec skoraj enake, oba pa izredno nizke osebne dohodke, na upravi pa si delijo visoke dohodke. Torej o izoblikovanih merilih nagrajevanja ni govora. Direktor Franc Košir pa se je le pohvalil, da njihovo podjetje dobro posluje, saj nima izgube in da akumulirajo precej sred-. štev. Toda, ali ne gre ta akumulacija le na račun trdega fizičnega dela zaposlenih, ne samo v gramoznici in cementarni, marveč, kot so delavci povedali, tudi v drugih obratih podjetja?! KDO JE »KRIVEC«? Kot smo že omenili pa je o dogodkih v SGP Sava napravljajo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Krškem. C e bi izluščili nekaj osnovnih misli iz razprave, potem naj omenimo, da se je občinski . sindikalni svet v Krškem, že prej, preden je bil objavljen članek v našem listu, zavzemal za razreševanje problemov v SGP Sava. Očitno pa je, da pomoč, občinskih sindikatov, dokler ni bil objavljen članek o razmerah v tem podjetju, ni bila dovolj učinkovita. Zavoljo tega so ocenili člani predsedstva članek v našem listu spodbudil družbeno politične delavce v krški občini, da so začeli intenzivno pomagati pri razreševanju problemov v tem podjetju. S tem namenom so pri ObSS imenoval posebno komisijo, na pomoč pa so poklicali tudi SDK, ki bo skupaj s komisijo skušala priti resnici do dna in hkrati nakazati nekatere rešitve, ki bi naj izboljšale poslovanje podjetja, zlasti pa delovne pogoje zaposlenih. Prav gotovo bi bilo preura-njeno razsojati, kdo je največji »krivic« za razmere v SGP Sava; lahko pa rečemo — in tako je izzvenela tudi razprava — da gre v krškem gradbenem podjetju za' precej »sprivatizirane odnose«. Saj si ob drugačnih odnosih ne bi mogel direktor podjetja privoščiti, da lahko posluje doma tudi med rednim delovnim časom. Nerazumljivo je tudii to, da v SGP Sava Skoraj __ ni nobenih razlik pri zaslužkih med nekvalificiranimi lin kvalificiranimi delavci, ko pa je bilo nedavno stališče sindikata gradbenih delavcev jasno povedano in so bili z njim seznanjeni tudi v SGP Sava, da mora biti najmanj 1:2. MILAN 2IVKOVIČ Na 11. seji predsedstva BS ZSS v razpravi o srednjeročnem planiranju razvoja gospodarskih področij Slovenije: STANE MARINIČ, strokovni sodelavec pri RS ZSS: »Ekonomska nuja bo nedvomno prisiljevala strokovna vodstva podjetij, da se orientirajo na take investicijske odločitve, ki bodo dale čimprej in čimboljši ekonomski rezultat. Iz pretekle prakse pa vemo, da se ob večji razpoložljivosti sredstev za investicijsko uporabo kaj hitro razpase investicijska manija, ki se izraža v tem, da uveljavljajo posamezniki pri investiranju tudi nepremišljene ambicije, da si grade svoj »spomenik« v podjetju. Zato se mi zdi, da je zaradi velike razdrobljenosti razpoložljivih sredstev zelo aktualno vprašanje kriterijev financiranja, ki bi jih bilo treba izdelati in sprejeti na ravni gospodarske organizacije kot sestavni del statutov — da bi lahko bile investicijske naložbe bolj premišljene in ekonomsko bolj utemeljene, koi pa so bile dosedanje naložbe v našem gospodarstvu.« DOPISNIKI POROČAJO Izobraževanje Z utrjevanjem samoupravljanja hkrati terjamo od članov samoupravnih organov več ekonomskega znanja. V minulem obdobju smo večkrat ugotavljali, da dobršen del članov na sejah samoupravnih organov ni sodeloval. V razpravo pa se niti niso mogli vključiti zlasti tedaj, kadar je tekla beseda o gospodarjenju s sredstvi, ker pač-niso poznali osnov družbeno ekonomskih znanj. Tako šo v večini delovnih kolektivov ob letošnjih volitvah v delavske svete pazili zlasti na dvoje: volili, so najbolj sposobne in najboljše delavce iz svoje srede, poleg tega pa so mnogo pred volitvami preko različnih oblik družbeno ekonomskega izobraževanja usposabljali člane samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij in v izobraževanje vključili tudi bodoče člane samoupravnih organov. O takšnih prizadevanjih pišejo dopisniki iz Slovenskih Konjic, Zasavja, Murske Sobote in iz Loža. Prisluhnimo enemu izmed njih, dopisniku iz Loža, ki nam piše o družbeno ekonomskem izobraževanju v Kovinoplastiki: Štiri leta zapored prirejajo seminarje v sodelovanju z Delavsko univerzo Boris Kidrič iz Ljubljane za člane samoupravnih organov in izvršnega, odbora sindikalne podružnice. Kot nam je povedal šef kadrovske službe v Kovinoplastiki Slavko Berglez, se udeležuje seminarjev vsako leto približno 70 upravljavcev. Poleg tega vključijo v seminarje tudi mlajše člane kolektiva — bodoče člane samoupravnih organov in izvršnega odbora sindikalne podružnice. Uspehi takšnega izobraževanja se že kažejo. Seje delavskih svetov niso več dolgočasne, ker člani samoupravnih organov vse bolj strokovno razpravljajo o delitvi dohodka, o tem kako bodo gospodarili z denarjem v skladih in o podobnem. Bolj kot kdajkoli v minulem obdobju posvečajo delovni kolektivi pozornost strokovnemu izobraževanju. Spoznavajo, da brez strokovne usposobljenosti ni moderne industrijske proizvodnje. Dopisnik iz hrastniške Steklarne, piše med drugim tole: Proizvodni proces vse bolj mehaniziramo. Novi stroji so nas »posadili« v šolske klopi. Naučiti se moramo čimbolj izrabljati moderne delovne naprave. Tako smo uvedli tečaje za upravljavce avtomatov, za delavce pji polavtomatih, za čuvaje kompresorskih postaj, za transportne delavce, za delavce pri dvigalih, pregledovaike v novem obratu. Poleg uvajalnih seminarjev, seminarjev o delovni zakonodaji, notranji organizaciji dela. vlogi strokovnih služb, o medsebojnih odnosih in njihovem vplivu na produktivnost, smo organizirali več predavanj za. praktični pouk na delovnem mestu za pomočnike, krogljičarjc, nabiralce, izpihovalce, natikalke, rezkalke, brusilke in obžigalke. O podobnih prizadevanjih piše dopisnik iz TGA Kidričevo: Pri nas je izobraževalni center pripravil v minuli izobraževalni sezoni 22 tečajev in 8 seminarjev. Skupno se je udeležilo takšnih oblik izobraževanja 517 članov kolektiva, izpite pa je opravilo 493 udeležencev. Želeli smo*doseči, da bi čim več nekvalificiranih delavcev opravilo izpite za polkvalifi-kacijo, kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo. Dopisnik iz Murske Sobote pa nas je opozoril na strokovno izobraževanje v kmetijski proizvodnji. Pri KG Rakičan so pripravili tečaje za 150 nekvalificiranih delavcev. Po uspešno opravljenem tečaju je vsak od udeležencev dobil naziv priučenega delavca. Podobne tečaje so pripravili tudi za traktoriste. Različne strokovne tečaje, vsakdo pač za svoje potrebe, pa so uvrstili v izobraževalne programe tudi drugi delovni kolektivi: Agromerkur, Tovarna mesnih izdelkov, Tovarna mlečnega prahu, Beltinka in še nekateri. Če smo ugotavljali takoj po uvedbi reforme, da so delAvne organizacije začele varčevati na nepravem koncu, pri šolanju kadrov, potlej ugotavljamo danes, da oddvajajo vedno več sredstev za štipendije in za izredni študij zaposlenih delavcev. Dopisnik iz ruške tovarne dušika piše: V minulem letu smo porabili za izobraževanje 48 milijonov in pol starih dinarjev. Na visokih, višjih in srednjih šolah štipendiramo 41 štipendistov. Od tega jih je dobra polovica na fakultetah. O štipendiranjih TGA Kidričevo pa smo izvedeli tole: V letošnjem šolskem letu šolaju 62 štipendistov. Za izobraževanje bodo porabili več kot 30 milijonov starih dinarjev. Pomembno je to, da študira izredno kar 25 članov kolektiva. Prihodnja tema: OTROŠKO VARSTVO !ll!!ll!!l!lll!l!l!llll!!lllll!!lllll!!lll!l!llllll!ll!llll!l!lll!lllll!l!ll!lll!lllllllllllli!llll -Kako gospodarimo- Čudna poslovnost Beograjsko podjetje Generalexport, ki je uvoznik opreme za kemično tovarno v Mostah, je 20. februarja letos nakazalo pri jugoslovanski investicijski banki- v Beogradu 99.000 nemških mark. Banka bi morala to vsoto nakazati naprej v Nemčijo dobavitelju opreme. Tega pa do danes še ni storila, čeprav sta minila že dva meseca in pol. Razlogi, zakaj banka denarja ni nikazala, niso znani. Prizadeti pa domnevajo, da sta zadržka lahko le dva: ali pomanjkanje deviz ali malomarnost. A naj bo tako ali drugače, banka zaradi neizpolnjene pogodbe plača globo v višini 1 % vrednosti računa, kemična tovarna v Mostah, ki bi morala začeti obratovati v roku, pa zaradi neizpolnjene pogodbe in zamude izgubi dnevno 15 milijonov, dinarjev. Razmerje med globo banke in izgubo tovarne za en dan zamude jp 1 : 50. Banka za povzročeno škodo praktično ne odgovarja. Globa pa je tako majhna v primerjavi z dejansko škodo, da je ni vredno omenjati. Čudno je 'samo, da takšnemu odnosu pravimo še vedno poslovno sodelovanje. , Z. T. limit Z II. ZASEDANJA SKUPŠČINE GOSPODARSKE ZBORNICE SRS Devize naj postanejo blago Sistem deviznega samofinanciranja je nedvonin0 vplival na večjo in tudi na zavestnejšo usmeritev našeg3 gospodarstva v mednarodno delitev dela. Vendar posta jajo vse bolj očitne tudi negativne posledice dosedanje' ga sistema, ki ob vsej svoji naprednosti in spodbudnosu vendarle vsebuje še vedno veliko preveč administrativ' nega vmešavanja v politiko gospodarjenja delovnih d ganizacij. Nič kolikokrat se prepričujemo, da se perspektive našega gospodarskega napredka skrivajo za. horizonti mednarodne delitve 'dela. Mednarodne delitve dela v njenem najširšem pomenu: v prodoru na tuja tržišča, v izravnavi naših proizvodnih stroškov s proizvodnimi stroški v gospodarsko bolj razvitih deželah, v integraciji našega gospodarstva z mednarodnim gospodarstvom, P proizvodnem, tehničnem, poslovnem sodelovanju naših podjetij s podjetji v. tujini. In do sem vse v najlepšem redu! Kadar pa presojamo nekatere konkretne rešitve, od katerih je odvisna naša vključitev v mednarodno delitev dela, se marsikdaj primeri, kot da bi na ta ekspres pripeli še lokomotivo, ki ga vleče nazaj. A da ne bi ta malde dolgovezni uvod ostal nedokumenti- . ran, naj povemo nekatera 'določila-iz cirkularja glavne'centrale Narodne banke Jugoslavije 22/13 s 5. februarja letos. Namesto naprej -kam pravzaprav ? Takole pravi: uvoz reprodukcijskega materiala, potrebnega v procesu proizvodnje za izdelavo določenih finalnih proizvodov, . namenjenih tujim tržiščem, mora biti opravljen pod normalnimi pogoji in.ne-oziraje se na to, ali grp za osnovne ali pomožne surovine . ali za posarrfezne proizvode, nujno potrebne za finalizacijo. Tisto »pod normalnimi pogoji« pa pomeni, da ni več možen tako imenovani začasni uvoz kot dopolnilo asortimenta ali dokompldtiranje in da je tudi v tem primeru treba odšteti carino po stopnji 15 %. Vse skupaj pa naj ponazorimo na primeru Mehanoteh-nike iz Izole. Podjetje je za del proizvodnega programa navezalo kooperacijo z avstrijsko firmo Roster iz Salzburga. Embalažo in vagončke za tako imenovani Minitrans izdelujejo Avstrijci, v Mehafiotehniki pa lokomotive in tračnice. S tako kompletiranim izdelkom sta obe podjetji nastopili na ameriškem tržišču, dosegli potrebno veliko serijsko proizvodnjo in v celoti uspeli. Po uredbi narodile banke pa bi zdaj v Mehanotehniki za tisti del proizvodnje, ki -jo dobe iz Avstrije, morali plačati 15 % carino. To pa pomeni, da bi morali za teh 15 % dvigniti tudi ceno celotnemu artiklu. In ker je le malo verjetnosti, da bi ameriški Kupec tako povišanje samo na ljubo našim predpisom tudi priznal in ker je prav tako malo verjetnosti, da bi Avstrijci samo zaradi naših predpisov za 15 % znižali ceno svojemu delu proizvodnje, ne preostane drugega, kot da v Mehanotehniki na svojem delu proizvodnje poiščejo notranje rezerve za teh 15 °lo — kar pa je spet prav malo verjetno. Tako je rezultat, tega ukrepa to, da so v Mehanotehniki začel. postavljati vprašaj nad terfi proizvodnim sodelovanjem z Avstrijci, čeprav je bilo doslej zelo uspešno in čeprav je prav to sodelovanje obetalo tako Avstrijcem kot Mehanoteh-njki utreti pot‘tudi na nekatera druga tržišča. Primer je res iz Mehanoteh-nike. Pa ne gre samo za Me-hanotehniko, temveč za vse proizvajalce, ki so začeli ko-operirati s podjetji v tujini. Za tiste, ki so bili dovolj pogumni, da so stopili na pota mednarodne delitve dela. Res je sicer, da se bo zaradi tega ukrepa nateklo nekaj več * sredstev v neko blagajno, pri tem pa bomo zavrgli milijone, seveda v novih dinarjih in devizah računano. BOJAN SAMARIN ZAPOSLOVANJE, NEZAPOSLENOST IN POKLICNO USMERJANJE V MARTBORU IN OKOLICI___ MOŽNOSTI SO OMEJENE, VENDAR SO Zaposlovanje, nezaposlenost in poklicno usmerjanje dobivajo v novih gospodarskih pogojih postopoma nova obeležja. Splošen vtis je, da imajo gospodarske organizacije po reformi bolj stroga merila pri zaposlovanju. Razen tega je na voljo precej manj novih delovnih mest, kjer bi lahko zaposlili delavce. Neskladnosti pa nastajajo tudi med spoli, strokovnostjo in različnimi strokami. Posledica tega je, da število nezaposlenih narašča. Zato smo se o problemih zaposlovanja pogovarjali z direktorjem komunalne skupnosti za zaposlovanje v Mariboru TONETOM FIRMOM. '»Kakšne premike ste na zapodil za zaposlovanje zapazili v zadnjem letu? Ali je točna trditev, da je delo teže najti kot pred leti?« »Po uveljavitvi gospodarske reforme je začela nezaposlenost naraščati. Po naših podatkih se je ob koncu lanskega leta število nezaposlenih dvakrat povečalo. Skupaj je bilo nezaposlenih 2264 oseb, od tega na področju Maribora 1025, na področju Ptuja in Ormoža 577, v Ljutomeru 395 in v Slovenski Bistrici 267 oseb. Stopnja nezaposlenosti je višja kot kdajkoli poprej, vendar jo moramo objektivno obravnavati. Velika ovira pri tem je, da ne poznamo dovolj strukture nezaposlenih. Čeprav je recimo v Ljutomeru precej naraslo število nezaposlenih, pa nam iz teh krajev ni uspelo v Mariboru zaposliti niti enega delavca za sezonsko delo, čeprav smo ljutomerskemu zavodu ponudili 50 delovnih mest.« xLjudje na splošno menijo, da je danes težje najti zaposlitev kot zadnja leta. Nekateri so pri tem nezadovoljni z odnosom, ki ga pri zaposlovanju kažemo do mladih kadrov in do izboljševanja kvalifikacijske strukture zaposlenih. Kako to ocenjujete v Mariboru?« »Možnost zaposlovanja doma in v tujini je omejena. Doma čutimo večje potrebo po moških delavcih, v tujini pa lahko zaposlimo samo polnoletne osebe. Naj to podkrepim s podatki. Število nezaposlenih moških se je že v marcu bistveno zmanjšalo. Že sedaj ne moremo zadostiti vseh potreb po delovni sili v gradbeništvu, čeprav se je gradbena sezona komaj začela. Večje povpraševanje domačih podjetij po delavcih je zahtevalo, da smo zaostrili pogoje za zaposlitev v tujini. Veliko teže pa je ženskam najti delo. Med nezaposlenimi v Mariboru sta sedaj kaki dve tretjini žensk. Prav tako pa nas skrbi tudi podatek, da je med nezaposlenimi približno 50 °/o mladih državljanov do 18. leta starosti. Tretja skupina nezaposlenih, ki ■ nima veliko izgledov za zaposlitev, pa so invalidi. Kar zadeva . kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, menim, da delovne organizacije še niso dovolj storile, da bi jo izboljšale. Ni opravičila, da je pri zavodih prijavljeno visoko številotoseb z visoko in višjo izobrazbo. Med nezaposlenimi je pri nas približno 20°/n kvalificiranih in visokokvalificiranih ter kadrov s ‘ srednjo, višjo in visoko izobrazba Ali naj to pomeni, da je v našem gospodarstvu in v upravnih službah že dovolj strokovnjakov? In kako naj potem uskladimo ta dejstva z željami mladih ljudi, ki čakajo na zaposlitev ?«• xPodatki kažejo, da je za mlade najtežje dobiti delo. To je verjetno vzrok, da imajo mladi precej slabši odnos do dela. Ali soglašate s takšno oceno?« »Sedanje nezaposlenosti ni treba napihovati. S tem pa ne zanikam dejstva, da problemov ni. Znano je, da smo prejšnja leta zaposlovali v Sloveniji precej delavcev iz drugih republik. Po reformi se je mnogo teh delavcev vrnilo domov. V gradbeništvo letos usmerjamo domače delavce, kar skupaj z zaposlovanjem v tujini pozitivno vpliva nh reševanje problema nezaposlenosti. Vendar s tem ne moremo biti zadovoljni, ker se bo čez nekaj mesecev sedanjim 400 nezaposlenim do 18 let starosti, ki zaradi hermetično zaprtih vrat mnogih podjetij ne dobijo zaposlitve, priključila še nova generacija, za katero že zdaj vemo, da zanjo nimamo dovolj učnih mest.« »Kako gledate na zaposlovanje v tujini?« »Lani je odšlo z našega področja trikrat več delavcev v tujino kot leto pred tem. Dolgo smo bili le pasivni spremljevalci tega odhajanja naših delavcev v tujino, vendar je vedno resnejša nezaposlenost zahtevala, da služba za zaposlovanje v splošnem interesu nudi pomoč našim ljudem pri zaposlitvi in se tudi zanima za razmere v tujini, v katerih delajo in žive. Pri zaposlovanju v tujini za-pažamo še vrsto nerešenih vpra- šanj. Pri tem mislim na hitrejše sklepanje meddržavnih pogodb o zaposlovanju, ki bi naj zagotovile našim delavcem enako zaščito kot delavcem države, v kateri delajo. Z Avstrijo je končno le prišlo do sklenitve ustreznega sporazuma, medtem ko z Zahodno Nemčijo, kjer je zaposlenih največ delavcev, takšen sporazum še ni sklenjen. Pričakujemo, da bo dejavnost zveznega biroja v prihodnje bolj učinkovita, zakaj danes nihče ne preverja, kako se izpolnjujejo pogodbene obveznosti do naših delavcev. Nekaj pritožb od delavcev, zaposlenih v tujini, to dokazuje. Temeljni pogoj za odhod na delo v tujino je po naših navodilih začasna nezaposlenost, medtem ko je za službo potnih dovoljenj popolnoma vseeno, ali je prosilec v delovnem razmerju ali izven njega in ne glede na to, za kakšne kadre gre. Zavrnilno stališče zavoda nima prav nobenega vpliva na končni odhod takih delavcev na delo v tujino. S tem pa je seveda onemogočeno smotrno zaposlovanje v tujini.« Z. T. O tem problemu je pred dnevi razpravljala tudi II. skupščina Gospodarske zbornice SRS. Predlogi in zaključki s tega posvetovanja obetajo, če bodo seveda uveljavljeni, resnično liberalizacijo deviznega režima; napovedujejo torej ureditev enega ti silil h problemov, ki že dlje hudo prizadevajo naše delovne organizacije. Po predlogih skupščine republiške gospodarske zbornice naj bi devizna sredstva, ustvarjena z izvozom, pomenila sestavni del dohodka podjetij. Zato bi morala po načelih dohodkovnega sistema v celoti pripadati podjetjem, ki bi ta sredstva zbirala na samostojnih deviznih računih. Vso odgovornost pri uporabi teh sredstev, prelivanju in odprodaji deviz naj bi nosile poslej delovne organizacije. Splošne družbene potrebe po devizah naj bi zadostili tako, da bi te devize zbirale banke s poslovnim odkupom deviz. Potrebe družbeno koristne, vendar devizno pasivne proizvodnje naj bi prav tako pokrivali s pomočjo deviz, ki bi jih odkupovale in prodajale poslovne banke. Ponudbo deviz za odkup bankam bi morali regulirati s politiko dinarskega kreditiranja obratnih sredstev. Tak način bi sam po sebi navajal delovne organizacije k temu, da bi odproda,jaie odvečne devize. Administrativno določeni faktorji in ključi razdeljevanja deviz v okviru pogodbene vezave izvoza z uvozom bi torej postali odveč. Dinarski učinek naj bi torej spodbujal podjetja, da bi se bolj usmerjala v izvoz. Zato pa mora uvedbo novega deviznega sistema spremljati ustrezna politika cen na notranjem trgu, to je tisti ukrepi finančnega značaja, ki regulirajo oblikovanje notranjih cen. Regionalno usmerjanje izvoza pa naj bi te' meljilo predvsem na ekonori' s kih ukrepih, tako na primet kratkoročnem kreditiranju uvO' za in izvoza, fakultativnem od' kupu posameznih kvalitet deri* (»čvrste« in »mehke« valute!)) s carinsko politiko in podobnih1. Hkrati pa naj bi, tako je >"e' čeno v predlogih skupščine g°' spodarske zbornice, sprosti3 uvoz. To še posebej velja z0 uvoz surovin, reprodukcijske^ materiala in manjše opreme z° modernizacijo. Da bi imele S?°' spodarske organizacije spodbU' do, da raje same ustvarjaj0 devize, kot pa da jih nakup110 za dinarje, bi morali uvoz 1,0 račun samostojno ustvarjeni0 deviz sprostiti v večji meri pa uvoz drugih interesente^ Skupščina Gospodarske zborn1' ce SRS pri tem odklanja slehet' no administrativno centrali20., cijo uvoza, ker meni, da bi 1,1 tak sistem v nasprotju z nače' lom prostega poslovnega razP°j laganja podjetij z ustvarjenih1 devizami. . Novi devizni sistem naj končno, omogočil združevanj interesov ter prelivanje devj med podjetji, kakor tudi nip_ podjetji in bankami. To bi P0^ menilo tudi najboljšo materin1' no spodbudo za razvoj knop0' racije, bodisi znotraj domače? trga bodisi z mednarodn,n tržiščem. j In še: novi sistem naj uveljavili čimprej. vsekakor 0 dovolj zgodaj, da zavoljo ne bi bilo ogroženo sklepa111 izvoznih poslov za 1967 leto-Namesto komentarja k p m' logu tole: verjetno si ob 5, danjib pogojih ne moremo lL misliti še večje liberializaclfn deviznega sistema od te, ki Ali veste ... da jugoslovanske tobačne tovarne izdelujejo 145 vrst cigaret — več kot katerakoli država na svetu — 35 °lo strojnih zmogljivosti pa niti pri enoizmenskem delu ni izkoriščenih. Največ sprememb je v nazivih cigaret, mešanice tobaka pa ostajajo iste ali na las podobne. ... da je Francija od 1959. do 1563. leta podvoji- la sredstva za znanstvene raziskave. Japonska pa od 1953. do 1961. leta celo šestkrat povečala investicije v znanost. Obe državi sta ekonomsko prav v zadnjih letih izredno napredovali; :.. da ima pri nas po približnih računih od 3,5 milijona zaposlenih kakih 120.000 fakultetno izobrazbo, od teh pa jih niti polovica ne dela v operativi, medtem ko ima približno 20 "In tehničnih direktorjev širom po Jugoslaviji samo osnovnošolsko izobrazbo. predlaga skupščina Gospodari^ zbornice SRS. Ne bi pa 1,1 y prav, če bi uveljavljenje p°s,j meznih predlogov odložili, pa iskali »prehodne«, torej sL administrativne rešitve zaradi tega, ker bi se iz go vari na pomanjkanje nekaterih y meljnih študij o položaju n*'j ga gospodarstva in še pose° nekaterih njegovih panog. t^Jjj gače rečeno: potrebna je t1^ resnična temeljitost in obi% tivnost pri Izdelavi sredjerod ^ razvojnih programov, ki bi 1,1 rali upoštevati ekonomsko n bolj smotrne možnosti povej(J/ vanja znotraj in izven iug°st(,, vanskega gospodarskega ra. Če se zavzamemo za lih6 lizacijo deviznega režima 5j hkrati zavestno in tudi v P° odrekamo vsem lokalisti* konceptom gospodarjenja ^ RAZVOJ CESTNE MREŽE V SLOVENIJI Ozka grla na asfaltu Doslej smo zgradili lepo število cest ali pa jih modernizirali. Zal pa vse te ceste niso bile zgrajene za takšno prometno gostoto in obtežbo, kakršno imamo danes. Posledice so se kaj hitro pokazale. Tudi gospodarska reforma zahteva od naše cestogradnje čimvečjo rentabilnost, smotrno in gospodarsko opravičljivo vlaganje v ceste, tako v novogradnje kot v utrjevanje že obstoječih cest. Zavoljo tega se ponuja vprašanje, kje in katere ceste naj bi v Sloveniji gradili v prihodnje, tako da bi sedanje cestno omrežje gospodarsko in turistično pravilno dopolnili. Na to vprašanje je seveda težko odgovoriti, ker ima vsaka cesta svoj gospodarski pomen in svoje zagovornike. Torej to pot nakažimo, kateri cestni problemi na slovenskem silijo v ospredje: e Čimprej moramo utrditi sedanje modernizirano cestno omrežje za tovore, ki jih danes vozimo po naših cestah. Utrditve bi morale po mnenju strokovnjakov Zavoda za raziskovanje materialov in konstruk- cij opraviti le na osnovi natančnih analiz strukture sedanjih cestnih obremenitev. • Hkrati z utrditvijo sedanjih vozišč bi morali čimprej usposobiti naša cestna vozišča za varno vožnjo. To bi lahko dosegli s polaganjem hrapavih asfaltnih plasti na tistih delih naših cest, ki po svoji legi in izdelavi ne zagotavljajo varne vožnje že pri mnogih normalnih pogojih. • Zasavske gospodarske in turistične centre moramo čim- prej povezati z drugimi predeli Slovenije z dobro in hitro cesto. Ne bi pa smeli pri reševanju zasavskega prometnega problema zanemariti vloge železnice, to je, izboljšati bi morali medsebojno sodelovanje cestnega in železniškega prometa v tem predelu. • Tudi današnja cesta Maribor—Celje ni več kos sedanjemu prpmetu. Promet na relaciji državna meja—Maribor— Celje —Ljubljana—Sežana—Koper nenehno raste tako po številu vozil kot po obremenitvah. Verjetno se tudi prometna propustnost na' tej cesti približuje zasičenosti, kar vse bolj narekuje čimhitrejšo gradnjo nove ceste na tej relaciji. Do takrat, ko bi zgradili novo cesto, pa bi morali sedanjo cesto utrditi vsaj za nadaljnje desetletno obdobje. • Svojo ekonomsko upravičenost v zvezi s cesto Maribor— Celje ima zanesljivo tudi cestna trasa Murska Sobota—Radgona —Ormož—Ptuj—Slovenska Bistrica—Mestinje — Bistrica ob njena trasa povezuje e .,(0y Sotli—Brežice — Novo m® ^ Dvor na Kolpi—Kočevje- Sl ni jo s krško-kočevskirt1'^.^ kranjskim območjem fer,,Li>y avtomobilske ceste Ljubu8 Zagreb in ceste Ljubljana-^li ribor z vsemi drugimi p est0 Slovenije in Hrvaške. Ta pa bi nedvomno vsaj deM)0^)V' bremenila cesto Maribor že ' jii- ljana. Delno je t.a cesto dernizirana. delno pa bi > morali modernizirati. Glede na to, da smo v ce% p°-m iin' gradnji že uspeli vpelja|J načine za utrjevanje o • plasti vozišč, stokov n j aki ij da za raziskavo materi a konstrukcij menijo, da * ^ naši republiki sposobn' "j# dela ob racionalnem r nju sredstev tudi oprav’1 ie ki jih. V izkusna vozišča, zavod že zgradil Kalce—Godovič, domlje nam zgovorno da se gradnja dobro n| oniranih vozišč lahko P° di za 50 odstotkov. M. v PtujO- "p0, Mengpr.i{5? di^fV STARA MERILA V NOVI »OBLEKI« ZA 1. JULIJ OBLJUBLJENE TEZE O FINANCIRANJU KULTURNIH ZAVODOV "y T~ o je pred leti Narodna galerija v Ljubljani ho-tela razširiti klasični okvir svoje dejavnosti, je A 3^ naletela na hude ovire. Delovni kolektiv tega kulturnega zavoda je namreč želel zaposliti ku-stosa-pedagoga, ki naj bi organiziral in pripravljal predavanja, s katerimi bi obiskovali tudi kraje izven Ljubljane, dajal strokovno pomoč maturantom, ki so si izbrali za zrelostno nalogo temo z likovnega področja in opravljal še druga strokovna opravila kusto-sa-pedagoga. Kakor je bilo na dlani, da je to strokovno delo družbeno potrebno, saj se je zanj zavzemal tudi galerijski svet-družbeni organ, pa so bile ovire skoraj nepremagljive. Republiški sekretariat za finance takrat ni dovolil sistemizacije novega delovnega mesta in ni priznal zanj »plače«. Čeprav je šlo za strokovnega delavca in razširitev strokovne dejavnosti zavoda, je proračunska logika zamisel ovirala menda kar dve leti. Mnogo besed in pismenega argumentiranja je bilo potrebno, da je kasneje zavod tega delavca le lahko nastavil. Na ta primer sem se spomnila pred dnevi, ko je v odboru za proučevanje zakonskih in drugih predlogov prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS tekla beseda o letošnjem financiranju kulturnih zavodov in republiških sredstev. Kljub temu, da imamo zakon o organih Upravljanja v zavodih, ki točno razmejuje samoupravne pristojnosti in tudi pravice ustanoviteljev, se vsiljuje občutek, da je Proračunska logika še vedno močno prisotna, saj se še vedno vtikamo v samoupravne pristojnosti delovnih kolektivov zavodov; da se finančno-adminlstra-tivni odnosi pri financiranju dejavnosti kulturnih zavodov sila počasi lomijo; da sicer govorimo o pogodbenih odnosih med ustanoviteljem in zavodi, a le-ti še zdaleč niso tisto, kar naj bi bili. Znano je, da je upravni odbor republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti letos kljub skromnim sredstvom (300 milijonov starih dinarjev) organiziral vrsto širokih posvetov o tem, kako najbolje razdeliti razpoložljiva sredstva. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo pa je dodelil letos 905 milijonov starih di,nar-' jev 14 zavodom s področja kulture (skupaj z 98,5 milijoni, ki jih je razdelil še organizacijam in društvom, je torej razdelil milijardo starih dinarjev). Ker so bile zahteve in potrebe večje, kot pa je bilo razpoložljivega denarja (le 11 odst. več kot lani), so v razgovorih o možnostih za zniževanje sredstev posameznim zavodom sodelovali le še direktorji, predsedniki svetov in Računovodje. V javnosti slišiš zato lahko tudi mišljenje, da se eremo demokracijo le z drobi-zcm, da se vpliv širšega kroga Zainteresiranih uveljavlja le pri majhnih denarjih, večji del sredstev za kulturo pa se deli B° ustaljenih administrativnih tirnicah.« Toliko bolj je torej vpraš-bivo, kakšna je bila orientacija Sekretariata za prosveto in kulturo pri delitvi letošnjih sredstev. ob zagotovilu, da so se sredstva delila na osnovi delovnih programov, je poslance v naboru za proučevanje zakonskih in drugih predlogov »zbod-°« predvsem to, da je eden izmed orientacijskih kriterijev mi tudi ta, da »se osebni do-“°dki priznajo le na število zaposlenih z dne 1. 1. 1966«. Prav , orientacijski kriterij je spod-Udil dvojni sum: prvič, da a.ta delitev sega v samoupravno Pristojnosti delovnega kolek-Va> saj je kadrovska politika Kotovo setavni del gospodarje-la v teh zavodih; in drugič, če stajiovitelj priznava dohodek Uv 'ovbo zaposlenih, torej ne k, oljavlja pogodbenih odnosov, _ m temeljili na delovnem pro-am« in kulturnih akcijah ter in °*ib. ki jih talta dejavnost akcije terjajo. Poslanci so imeli namreč p Jo konkretnih pomislekov: šn š°ubeno financiranje gotovo ji v šepa, če zunanji faktorju Plivajo na število zaposle-Ecvm N* nam ie dosedanji po-n01°epi način financiranja na Že f°oju kulture sploh prinesel ben akšne vsebinske spremem-o (Li * ie pogodba sporazum sporo in Proških za to delo, ali Bosi--01 '° Plačah? Ali smo krit« -ali Prevrednotiti stare stva ri'ie' ab Pa lahko na sred-ki L rePublike računa le tisti, m »startal že pred 15 le-ukinitvi okrajev smo in Prenesli ustanoviteljstvo tla Biega izvirajoče dolžnosti Proop-0™6- V republiki pa se Tfliin de„etatizacije odvija iziti Uh Docasi; to so pripombe, Poslanci pogosto slišijo hitro 0b med ljudmi. Kadrovska politika v zavodih ni administrativno vprašanje, ki bi ga lahko urejal kdorkoli od zunaj; to je strokovno vprašanje, v katero pa se prav tako vtikajo tudi občane. Ker nimamo vpogleda v t«, kako se v celoti finančno pokriva kulturno področje, ker obravnavamo financiranje le parcialno, se nam pogosto celota izmuzne iz območja našega vplivanja. Stari sistem financiranja se lomi prepočasi, so ugotavljali poslanci. Pogodbe niso jasno formulirane, saj je v delovnih programih pogosto navedeno le to, kar že vsebuje tisti del statuta zavoda, ki opisuje naloge zavoda. Pogodbe bi morale zajeti vsoto denarja, ki je potreben za izvajanje predvidenih akcij, ne glede na to, ali jih bo zavod izvajal z lastnimi ali zunanjimi strokovnimi delavci. Ali smo napravili vse, da bi tudi knjigovodski zavodi obračunavali akcije po stroških? Merila za različne stroške res še nimamo, toda ali ni že dogovor med ustanoviteljem in izvajalcem nekega dela neke vrste merilo? V občinah so se ponekod resničnejši pogodbeni odnosi že začeli uveljavljati, toda administrativno proračunska delitev republiških sredstev nekaterim zavodom kvari vzdušje, ki je tako delitev deloma že presegalo. V zagovor na kritične pripombe in vprašanja poslancev smo lahko slišali le utemeljitve, ki potrjujejo, da se dva različna principa — proračunski in pogodbeni — neprestano prepletata. Kaj drugega lahko rečemo, kadar ustanovitelj poprime pravico, da odloča o tem, komu je letos potrebna sistematizacija novih delovnih mest, komu ne. Kadar ob pomanjkanju drugih meril ustanovitelj sodi, da je število zaposlenih vendarle objektivno merilo tudi zanj. Ce sodi, da lahko zaostre- ne odnose med ljudmi. isti H strokovnih profilov, ki pa so zaposleni v različnih zavodih z različnim Osebnim dohodkom, kdorkoli od zunaj blaži. Ob zagotovilu, da Sekretariat ža prosveto in kulturo intenzivno išče novih poti za financiranje kulturnih dejavnosti, ker sodi, da je sedanji sistem še močan ostanek proračunske delitve in odvisnosti kulturnega področja od delitve od zgoraj navzdol, pa vendarle vzbuja zaskrbljenost dejstvo, da se že doslej nismo več dogovarjali o delu zavodov, o mreži zavodov, o večjem obsegu dela ali bolje opravljenem delu, o delu zavodov, na katerem je širša družbena sredina močno zainteresirana in podobnih merilih vrednotenja. Vrsto kritičnih pripomb na sedanji način financiranja zavodov s področja kulture so poslanci strnili v misli, da je tudi v tem iskati vzrok, zakaj se kulturni zavodi tako počasi osamosvajajo kot samostojne delovne organizacije. Zato bi morali res čimprej kompleksno obravnavati financiranje vseh kulturnih zavodov, brez hierarhične lestvice, kdo je »republiški «in kdo »občinski«. Sekretariat za prosveto in kulturo obljublja, da bo do 1. julija pripravil teze za tako diskusijo, kar je res že skrajni čas. SONJA GAŠPERŠIČ Povzetek 1? študije: »Analizo Izobraževalnih centrov ln služb.« Raziskava stanja organizacije in dejavnosti izobraževanja v 168 delovnih organizacijah \ Sloveniji, ki jo je izvedel konec leta 1965 Zavod za šolstvo SRS. Pobudo za raziskavo so dali republiški sindikati, financirali pa so jo Zavod SRS za zaposlovanje delavcev, Komisija za kulturo, prosveto in tisk pri republiškem svetu ZSJ za Slovenijo, republiška gospodarska zbornica in tedanji Zavod SRS za strokovno izobraževanje, zdaj Zavod za šolstvo SRS. f>(tatut je osnovni samoupravni akt, ki mora vsebovati tudi [^izčrpna načela o vlogi delovnih organizacij v sistemu iz-^-robraževanja strokovnih kadrov. Od konkretizacije teh načel je v precejšnji meri tudi odvisno, kako delovne organizacije izvajajo ali bodo izvajale naloge na področju strokovnega izobraževanja kadrov. Koliko in katera določila o strokovnem izobraževanju zaposlenih vsebujejo statuti anketiranih delovnih organizacij, je razvidno iz objavljenega diagrama. lahko sklepamo, da le malo statutov konkretizira posamezna načela o vlogi in pomenu delovnih organizacij pri strokovnem izobraževanju zaposlenih. Večina statutov navaja le splošna načela, ki jih vsebujejo zakon o delovnih razmerjih, Ustava in drugi dokumenti. Delovne organizacije urejajo izobraževanje s statuti, podrobneje pa tudi s sledečimi samoupravnimi akti: Najslabše so v statutih zastopana določila o stimuliranju članov delovne skupnosti za strokovno izobraževanje. Le 7 % statutov opredeljuje pomen strokovnosti kot činitelja delitve osebnega dohodka, 8 % statutov določa postopke za preverjanje strokovne sposobnosti, 7 % statutov pa določa načine in postopke za priznavanje strokovne sposobnosti. Po teh podatkih s pravilnikom o izobraževanju s pravilnikom o delitvi oseb. dohodka s pravilnikom o del. razmerjih (osnutek) s pravilnikom o štipendiranju z drugimi samoupravnimi akti Medtem ko samo 12 oziroma 7 % statutov delovnih organizacij opredeljuje pomen strokovnosti kot činitelj osebnega dohodka, pa je kar 83 oziroma 100 Število % podjetij od vseh 90 54,6 83. 49,4 62 37,9 104 62,4 42 25,0 področja izobraževanja po večini samo s pravilniki, 'čeprav bi morala biti posamezna načelna določila tudi V statutih. Nobeden izmed analiziranih statutov delovnih organizacij torej ne vsebuje vseh načel o 1 strokovnem izobraževanju zaposlenih. Glede na to, kako so formulirana določila o strokovnem izobraževanju v statutih, lahko rečemo, da so termini o izobraževanju v teh formulacijah pogosto napačni in da so zato, pa tudi sicer, te formulacije večkrat dvoumne, nepopolne, nekatera konkretna določila pa toliko nejasna, da že iz njih lahko razberemo, da delovni organizaciji politika izobraževanja ni docela jasna. Po navedenih formulacijah lahko tudi sklepamo, da izobraževanje ob sestavljanju statutov ni bilo organsko vpleteno v proizvodno organizacijo in politiko podjetja, temveč, da se je to področje obravnavalo in vnašalo izolirano in deklarativno. STARE DUŠAN V T tem tednu bo Zvezna skupščina po dolgotrajnih raz-pravah in številnih spreminjevalnih predlogih sprejela " splošni zakon o financiranju izobraževanja in vzgoje. Občani, zlasti prosvetni delavci, so z velikim zanimanjem in prizadetostjo spremljali razprave ob pripravljanju tega zakona. Mnogo je bilo pripomb in predlogov, mnogi med njimi dobri in ustvarjalni, marsikateri sicer dobronamerni, pa nesprejemljivi in v popolnem nasprotju s težnjami našega družbenega razvoja. Ker je zvezni zakon le splošen in bo vse konkretnosti, od višine prispevkov iz posameznih virov, način formiranja skladov, upravljanja s skladi, način delitve sredstev in drugo moral urediti republiški zakon, se glavno delo za dokončno pripravo osnutka republiškega zakona šele pričenja. Mnogi so že v razpravah ob osnutku zveznega zakona opozarjali na to, da ne moremo in ne smemo od samega zakona pričakovati, da bo enkrat rešil vse materialne, sistemske in vsebinske probleme, našega šolstva: Z zakonom t>odo zagotovljeni le stabilni viri financiranja, vzgoje in izobraževanja. Ker bo, glavni vir sredstev za to dejavnost prispevek iz osebnega do-' hodka občanov, bodo sredstva za' potrebe šolstva rasla postopno, odvisno pač od hitrejšega dviganja produktivnosti dela, oziroma od ustvarjenega dohodka kot celote. Drugo je vprašanje delitve sredstev posameznim vzgojno izobraževalnim zavodom. Mnogi, tned njimi številni prosvetni de- Mar res le vzeti »bogatejšim« in dati »revnej Šim« ? lavci, so se doslej odločno zavzemali za to, da bi z novim zagonom morali zagotoviti enake pogoje za delo vsem šolam, posebno še osnovnim. Kajti, če imamo osnovno šolo, tako pravijo, moramo imeti enotne tudi pogoje za njihovo delo. Ker so razlike med razvitostjo občin, njihovo materialno osnovo, zdlo velike, so zato precejšnje tudi razlike med pogoji, v katerih delujejo osnovne šole. Zato naj bi republika s prelivanjem sredstev med bolj in manj razvitimi občinami te razlike zmanjševala, oziroma odpravila. Slišati je bilo sodbe, da je nesocialistično, če imajo na primer šole v Ljubljani že tako visok standard, da razen minimalnih zahtev učnega načrta že lahko uvafajo šole v naravi, enoizmenski' pouk, celodnevno bivanje otrok v šoli itd., medtem ko druge šole na podeželju nimajo sredstev'niti za osnovne materialne izdatke. Zato bi torej morali pobrati sredstva tem šolam oziroma občinam in jih "dati tja, kjer imajo najnižji s t cin d ci i* ci Toda kaj bi s tem dosegli? Ce bi pobrali vsa sredstva šolam »z višjim standardom«, ne bi še zdaleč mogli izravnati raznolikih razmer,-v katerih'delujejo osnovne šole širom po Sloveniji. To še zlasti ne, ker te razmere pogojujejo tudi drugi dejavniki in ne le finančna sredstva. Vprašati pa se moramo tudi, ali je naš cilj zavreti prizadevanja tistih komun, ki so že doslej uspele bolje urediti razmere v šolah, mnogokrat tudi na račun začasnega odlaganja drugih, bolj ali manj pomembnih zadev, pa zato z jasno usmeritvijo, da najprej uredijo razmere v šolstvu. Mar nišo na drugi strani še vedno primeri, ko so na primer občine, kjer je položaj v šolstvu skrajno neurejen, doslej dokaj neodgovorno vlagale sredstva tudi v ■ objekte, ki so bili manj potrebni oziroma manj nujni. Urejanje razmer, zlasti v osnovnem šolstvu bo zato tudi v' skladu z novim zakonom moralo biti prvenstveno stvar, politike občinskih skupščin, stvar njihove zavestne odločitve, čerpu bodo dali prednost in kako hitro bodo urejali, oziroma dvigovali standard vzgojno izobraževalnega, dela. Samostojnost skladov in delovanje vzgojno izobraževalnih skupnosti občinske skupščine ne odvezuje dolžnosti za oblikovanje lastne politike zlasti na področju razvoja osnovnega šolstva. S tem pa seveda ne zanikam potrebe, da bo v bodoče morala republika tudi materialno podpreti tiste občine, ki kljub vsem prizadevanjem, ne bodo mogle zagotoviti vsem osnovnim šolam vsaj najosnovnejših pogojev za normalno delo. S sredstvi, ki jih bo republika nalagala v razvoj osnovnega šolstva, pa bomo morali razvijati predvsem tiste dejavnosti, ki bodo zagotovile modernejše, intenzivnejše in racionalnejše izobraževanje. To pa so nedvomno ustrezni učni programi, zagotavljanje kvalitetnih učbenikov sodobnih učnih pripomočkom, vključevanje televizije v delo šole in podobno. Torej ne zgolj prelivanje sredstev, da bi vzdrževali »revščino« v vspi republiki, temveč smotrna uporaba sredstev predvsem za tak razvoj vzgojno izobraževalne dejavnosti ki bo omogočil postopbn dvig vsega osnovnega šolstva na raven najsodobnejšega in najracionalnejšega. . TILKA BLAHA 40 % delovnih organizacij odgovorilo, da to vprašanje urejuje pravilnik o delitvi osebnega dohodka. To kaže, da urejajo delovne organizacije vprašanja s y Car klubske razgibanosti nt kupina fantov revijah, je prisedla. Dva sta segla po razcefranih tretji se je zdolgočaseno razgledoval naokrog, dokler njegovo oko ni ujelo obraza postavnega dekleta. Ogledovanje je bržčas postalo prveč drzno, kajti dekle je kmalu vstalo in odšlo. Fantov pogled jo je spremljal do vrat, potem je segel v žep: »Dajmo, fantje, vrzimo!« — »Po koliko?« ■— »Po petdeset par že ne!« — in karte so bile razdeljene. Začelo se je klubsko življenje, dolgo pet ur, znabiti □ 7 2 3 6 5 "lo STATUTOV PODJETIJ, KI IMAJO POSAMEZNA DOLOČILA •U STATUTOV PODJETIJ, KI NIMAJO POSAMEZNIH DOLOČIL STATUTI, KI OPREDELJUJEJO OZIROMA DOLOČAJO: 1 SMOTER STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA 2. PLANIRANJE KADROV KOT SESTAVNI DEL PROIZVODNIH PLANOV 3. UKREPE ZA DVIGANJE STROKOVNE RAVNI ČLANOV KO-T PKTTVA 4. IZDELAVO PROFILOV IN NOMENKLATURE POKLICEV 5. NALOGE STROKOVNIH SLUŽB PRI IZDELAVI IN IZVAJANJU PLANOV IZOBRAŽEVANJA 7 « 9 10 11 tl 13 6. VSEBINA PLANOV IZOBRAŽEVANJA 7. POMEN STROKOVNOSTI KOT ČINITELJA DELITVE OD 8. NAČINE STROKOVNEGA USPOSABLJANJA KADROV 9. POSTOPKE PREVERJANJA STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZAPOSLENIH 10. NAČINE IN POSTOPKE PRIZNAVANJA STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI 11. SREDSTVA IN OBLIKE STIMULIRANJA ZA PRIDOBITEV STROKOVNE IZOBRAZBE 12. NAČINE SPREMLJANJA IN VODENJA EVIDENCE O IZOBRAŽEVANJU ZAPOSLENIH 13. STATUTI, KI NIMAJO NOBENEGA IZMED NAVEDENIH DOLOČIL tednov, mesecev, kdo ve .. Ponekod je drugače. Zabavno je, lepše, pa četudi kdaj pa kdaj sežejo po taroku. Zlasti kadar strast po dobičku zamenja tekmovalni duh, kdo bo s slabšimi kartami, pa zato z večjo bistrostjo ukanil soigralca. Podobno je pri šahu. Težko je presoditi, kdo bolj uživa, ali šahisti ali kibici? In ko je partija končana, ljudje ocenjujejo igro, se prepričujejo, da je bila »tista« poteza usodna. Car klubske razgibanosti ni nič manjši, kot če gledajo televizijski film ali poslušajo glasbene posnetke z magnetofonskega traku. Tako nocoj. Jutri je na vrsti pevski nastop, pojutrišnjem zanimivo predavanje. Morda vseh teh, ki so bili nocoj, jutri ne bo. Pa kaj zato. Prišli bodo drugi, ki radi poslušajo domače petje, ali ti- .? sti, ki jih zanima, kaj bo povedal predavatelj. Takih in podobnih klubov je' v Zasavju malo. 'Morda samo trije "izmed petnajstih, kolikor jih zdaj deluje, bodisi- pri kulturnih društvih ali organizacijah Socialistične zveze. Klub v Zgornjih Trbovljah pa je že preraste! v družbeni center. Tu se zbirajo stari in mladi. Podobno v pravkar ustanovljenem Mia-' dinskem klubu v Zagorju. Drugod je dolgčas. Skoda prostorov, televizorjev in drugih stvari, ki samevajo in se nanje useda prah pozabe. Škoda večjih ali manjših sredstev in naporov tistih, ki so trkali na različna vrata, prosjačili za denar, moledovali in naposled uspeli. Pravima, da smo revni, da za kulturne namene ni razumevanja, denarja. V nekaterih klubih pa tičijo sto- tisočaki, mrtev kapital, ki čaka, da se ga bodo dotaknile žive rake, bister duh in mu dali sok življenja. Včasih mislimo, da so ljudje v klubih dovzetni le za gostovanja tujih kulturnih skupin in predavateljev. Pa ni tako. V Trbtjvlj^h so se dela lotili z domačimi močmi. Program imajo pripravljen za pol leta vnaprej. Lani je obiskalo klub nad deset tisoč ljudi. Ljudje imajo družbeni center res za svd}. Zato ne preseneča, da so v odboru družbenega centra ljudje, ki so aktivni v različnih družbenih in. društvenih organizacijah. Iz teh prenašajo pobud#, m*enja ljudi, njihove želje. To je_ zagotovo najboljša pot, saj brez vsestranskega, živega sodelovanja množice ljudi ni vsebins‘ko dobrih programov. Tega pa se ponekod ne zavedajo. V nekaterih zasavskih krajih se štejejo za odgovorna pri delovanju klubov samo vodstva . kulturnih organizacij. Uspehi pa bodo lahko večji in ljucte* v klubih zadovoljni le, če bo pri programiranju sodeloval širši krog občanov. MILAN VIDIC Pred desetimi leti so »Svilanitu« napovedovali precej neslaven konec - Nevsakdanje zahteve delavskega sveta: prisilna uprava - Še veliko bolj nevsakdanja kooperacija: tekstilci in turistični delavci - Kako je postal volk. sit, koza pa je ostala cela - Čudni investitorji Plave lagune - Svilanit na relaciji Poreč - Makedonija-Z. Nemčija-Holandija ; jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiM |. Ne spominjam se natanko, kakšne so bile meteorološke razmere pred de- setimi leti tam pod Kamniškimi planinami. Morda se je pripravljajo k dežju, mogoče je žgalo sonce; spominjam pa se z gotovostjo, da je bilo »ozrač-| je« v Svilanitu ob mojem takratnem obisku naelektreno kot pred najhujšo nevihto. In kako ne bi bilo, kajti: t § | — V skladišču je bilo skoraj 60 milijonov metrov blaga. S........m« m, ...)|iiiiiiiniiiiiilllllll!llllllillllllllMIIIIIIIIMWIIltalllllllllllHIIIII[[lllllillllllllllllllilM SVILANIT: DESET LET POZNEJE NENAVADNO SODELOVANJE Hitreje kot so klopotale tkal-ske statve, so se večale zaloge blaga, ker so kupci vračali še tisto,’ ki so ga kupili pred mesecem, dvema, tremi. Zato da bi se »znebili« tkalskih napak, so bale blaga spreminjali« v rute, namizne prtičke, morda celo v robčke, —. V računovodstvu so se potili, da je bilo kaj. Kupci so jim bili za prvi mesec dolžni več kot 65 milijonov dinarjev, za danajšnje’pojme malo, za takratne pa veliko, saj je to pomolilo tretjino mesečnega planiranega prometa. In sami tudi niso bili »nedolžni«' • pri takšnem poslovanju. Terjala • jih je banka, zadolžnico je imela občina, plačali niso prometnega davka. In še in še. — Iz majhnega upnika so postajali vsak dan večji dolžniki. Zdaj za uvoz surovin, potem za prejemke in za gradnjo nedograjenega poslopja v Pero-vem, kjer so vskladiščili blago v prostorih brez vzidanih oken in vrat, kajti zanje ni bilo denarja. — Obračun stroškov je bil »na psu«. Tkanino za perlon kravate, ki so jo kupili in prirezavali, so obračunali kot strošek takrat v prvem četrtletju po 4105 dinarjev meter: Dva meseca nato so jo obračunavali po 760 dinarjev za meter! Blago za vlaknasti tisk je »stalo« v prvem četrtletju 512 dinarjev, mesec kasneje že 844 dinarjev. Skratka, cene so 'se dvigale in padale kot aprilsko vreme. Razkorak med stroški in cenami blaga in lastno, in prodajno ceno je bil takšen kot med dopoldanskim in popoldan-' skim vremenskim ozračjem aprila pred desetimi leti. — In podobno »na psu« so bili s' personalno politiko. V podjetju niso imeli tehničnega vodje, čeprav so kupci ugotavljali, da je kakovost blaga vse prej kot... Tehniki so prihajali in odhajali. V štirih letih se ' jih je izmenjalo kar 11. DELAVSKI SVET ZAHTEVA PRISILNO UPRAVO " Takrat je bilo vzdušje, kot rečeno, v kolektivu naeletreno kot pred tajfunom. Čisto nič pa ni bilo jasno, koga bo tajfun pometel. Ali tiste za tkalskimi stroji, ali one v računovodstvu, ki- so kazali s prstom na vzroke navzven, ali »strokovnjake«, ki jih ni bilo, pa so se imeli za takšne ali... Ropot tkalskih statev je včasih preglasila govorica o razbitih avtomobilih, potem jo je zamenjala tista o prodaji svile konkurenčnemu podjetju, ko je še sami niso imeli dovolj in ... Zunaj tovarne so bile sodbe o podjetju različne, vendar enotne v nečem, v tem namreč, da so podjetju prerokovali neslaven »pogreb«. V Svilanitu so se nanj pripravljali po svoje, po svoje zato, da bi znova »zaživeli«. Novi delavski svet je staremu očital napake in želel je delati po »novem«. Izvolil je komisijo, ki naj • razišče vzroke za nepravilnosti v podjetju. Prebral je njeno poročilo in ugotovil — polovičarstvo. Zahteval je novo komisijo, tokrat' od občine in priložil skromno, vendar edinstveno zahtevo, naj občina uvede -- prisilno upravo. Kaj- podobnega do takrat še ni storil noben delavski svet. Tudi do danes še ne! Ob tej nenavadni novici in zahtevi sem pred desetimi leti zapisal (DE št. 32, z dne 3. avgusta 1956: Delavski svet podjetja Svilanit v Kamniku zahteva prisilno. upravo): „ — »Seveda zahteva delavske- ga sveta o prisilni upravi ne zmanjšuje odgovornosti vsega' kolektiva za bodoče poslovanje Svilanita, za smotrno gospodarjenje SVILANIT ET COMP PLAVA LAGUNA Pred desetimi leti seA si zbrusil pete, preden sem obšel kolektiv, »raztresen« v štirih različnih, na kilometre vsaksebi oddaljenih obratih. Te dni je bila pot krajša, zakaj vsi domujejo v novih poslopjih v Pe-rovem, in pomenek spodbpdnej-ši, nenavaden, pravzaprav , po svoje tako presenetljiv, presenetljiv v tem pomenu, da so mi povedali novico prav tako nenavadno kot takrat, ko je delavski svet — zahteval prisilno upravo. V vsakdanji praksi poznamo različne kooperacije in poslovno tehnična sodelovanja. Vendar za kaj podobnega, kot so se odločili letos v Svilanitu, ni primere. Kdaj ste še slišali na primer, da bi neko industrijsko podjetje sklenilo pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju — z gostinci in obratno In vendar je to res. Kolektiv Svilanita in kolektiv gostinskega podjetja Plava laguna v Poreču sta sklenila tovrstno pogodbo in ni ju motila različna dejavnost, in ne občinske in ne republiške meje. VOLK SIT IN KOZA CELA Svilanit že poznamo, pa si predstavimo še Piavo laguno in njene interese za to svojevrstno poslovno sodelovanje. Plana laguna v Poreču je eno največjih tovrstnih gostinskih organizacij pri nas in se ukvarja pretežno le z inozemskim turizmom. Ni šala letni dohodek 1,500.000 ameriških dolarjev deviznega prometa. Toliko dobijo za sedaj, ko imajo na razpolago 1700 postelj. Poslujejo seveda samo poleti, pozimi pa, po tisti znani narodni prislo-vici »kamorkoli, dragi moji«. Plava laguna je zainteresirana, da ima vsaj del stalno zaposlenih kvalificiranih gostincev. In zato išče Plava laguna in je tudi našla dopolnilno dejavnost. Tako so se spremenili gostinci v navadne »kravatarje«. Svilanit in Plava laguna sta podpisala pogodbo: Svilanit se zavezuje, da bo kolektivu Plava laguna preskrbel tkanino za kravate, organiziral tečaj za dokončno izdelavo izdelka, poskrbel za prodajo. — Plava laguna se zavezuje, da bo odstopila Svilanitu del svojih deviz po uradnem tečaju vsaj za tisti material, ki ga predelajo v Poreču v kravate. In s podpisom te pogodbe je »volk sit in koza cela«. Gostinci imajo pozimi zaposlitev in njihov redni mesečni prejemek ne »zažira« skladov, kolektiv Svilanita pa je dobil od Plave lagune že letos na ta račun 15.000 ameriških dolarjev in jih bo porabil za nakup petih svilarskih statev, dosegel boljšo kvaliteto v izdelavi blaga, ki ga — izvaža. Svilanit, ki je bil včasih brez tehničnega kadra, priučuje sedaj gostince, kako se kroje in šivajo kravate. In proizvodnja kravat teče v Poreču že skorajda na tekočem traku. Dnevno jih konfekcionirajo tamkajšnji gostinci od 300 do 350 kosov. Poleti, ko bodo stregli petičnim inozemcem, jih bodo mogoče celo opozorili, da so kravate v posebni prodajalni Svilanita — njihov izdelek. Reklama več! Tistih 15.000 dolarjev, ki jih bo letos dobil Svilanit na tačun takšnega poslovnega sodelovanja, na videz ni veliko. Vendar, kot pravijo, če morajo pridobiti tretjino več deviz kot lani, zato da lahko poravnajo svoje obveznosti za surovine, dokupijo ta ali oni stroj, potem je tudi takšen »devizni« drobec še kako »dobrodošel«. In proizvodnja v Poreču bo, kot načrtujejo v Plavi laguni in v Svilanitu, poslej še hitreje naraščala. Letos izdeluje kravate 20 gostincev. Drugo leto jih bo izdelovalo že 50, čez dve, tri leta, kaj se ve koliko! SVILANIT IN VOLNENKA — INVESTITORJA PLAVE LAGUNE Beseda da besedo. In ker je poslovno tehnično sodelovanje v prvih mesecih letos med Svilanitom in Piavo laguno steklo v obojestransko korist, so vezi med njima bolj in bolj čvrste in v novem aranžmaju se je znašla še ljubljanska Volnenka. Veliko tujcev prihaja v Piavo laguno. In še več bi jih prišlo, če bi bilo več postelj na razpolago, če bi bile boljše urejene plaže, še več poslovnih objektov, če bi... ... če bi bilo več dinarjfev za izgradnjo tretjega dela Plave lagune. To željo bodo v Plavi laguni uresničili. Njihov cilj — 7000 postelj v novih gostinskih objektih, bo prej ali slej uresničen s p'omočjo nenavadnih investitorjev — kamniškega tekstilnega podjetja Svilanit in ljubljanskega tekstilnega podjetja Volnenka. Trije partnerji so podpisali pogodbo ... — Podjetji Svilanit in Volnenka vložita v izgradnjo Plave lagune III v letu 1966 125 milijonov dinarjev brezobrestnega posojila, ki ga kolektiv Plave lagune vrne v dvajsetih letih. Kolektiv Plave lagune se zavezuje, .da bo po uradnem tečaju odstopil 100.000 ameriških dolarjev kolektivoma Svilanit in Volnenka v letu 1966. Plava laguna III že dobiva svojo obliko. Nove ceste grade do novih gostinskih objektov, ki so za sedaj še v gradnji, kmalu pa bodo vseljivi. Svilanit in Volnenka sta dobili že prvi devizni nakazili. 1X1 = 3 Pred desetimi leti so bili Svilanitu plat zvona. Pred petimi leti je delalo v štirih, vsaksebi odmaknjenih obratih, 260 ljudi in ustvarjalo 750 milijonov dinarjev bruto produkta. Letos aprila dela 650 ljudi v enem obratu v Perovemr' — mednje so všteti tudi tisti, ki prevzemajo delo na domu in bruto produkt bo znašal 3 milijarde starih dinarjev. Njegova izvozna obveznost znaša 337.436 ameriških dolarjev. Na en dolar uvožene surovine dobe 3 dolarje pri svojem končnem izdelku. RELACIJA: KAMNIK — POREČ — MAKEDONIJA — ZAH-NEMČIJA — HOLANDIJA Nekdaj so si tehniki v Svilanitu podajali kljuko iz roke v roko. Danes odpirajo 'Vrata makedonski tovarni S tip kot poslovno tehnični partnerji. Svilanit skrbi za razvoj proizvodnje frotirja v Delčevem, skrbi za izobraževanje kadrov, skupna je analiza trga, skupnega je še marsikaj. In ^sodelovanje Svilanita sega tudi prek meja s tovarno Fcssen v Zahodni Nemčiji. V Svitanitu bodo izdelovali blago, v Fossenu ga apretirali in v Svilanitu spet za fossensko tovarno dnevno konfekcionirali 800 kopalnih plaščev. In nekaj podobnega snujejo s Holandijo. Sklep delavskega sveta Svilanita pred desetimi leti \e bil nenavaden. Ves kolektiv je takrat prevzel nase odgovornost za bodoče poslovanje, za smotrno gospodarjenje. In takratni sklep je tokrat uresničen. PETER DORNIK AAAA/WWWVVWV'yVVVVWWVW‘yWVWV\AAAAAAAAAA/WWVWW DOLORES - elastičen Lycra nedrček - želja vsake žene Cena JNLdm 37,20 PROM J NI stims LJUBLJANA-MAR ISO* PIK tovarna perila in konfekcije Maribor ji« 11111111111111«! POSEBNO PRIPOROČAMO KVALITETNE IZDELKE IZ DIOLENA GOSTINSKO PODJETJE SIDRO Piran vabi NA^^AAAAAAA7\AAAA^AAVVWV\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA na otvoritev nove restavracije PUNTA, Piran, ki ima poleg 200 sedežev v restavraciji še 200 sedežev na gostinskem vrtu ter urejeno parkirišče llll!llllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllll«lllll!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllll«IIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIII »I« DELAVSKA ENOTNOST-St. 18 - 12. maja 1960