CELJE, 10. JUNSJA 1982 - ŠTEVILKA 23 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACU SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIFIJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
ROGATEC
ŠOLA EDVARDA KARDEUA
Na slovesnosti Pepca Kardelj in A. Marine
Na slovesnosti, ki je bila v
soboto dopoldne pred
osnovno šolo v Rogatcu, so
pionirji, učitelji in drugi
udeleženci sprejeli listino o
poimenovanju te šole po re-
volucionarju, teoretiku in
državniku Edvardu Karde-
lju. Slovesnosti sta se ude-
ležila tudi Pepca Kardelj in
predsednik slovenskih ko-
munistov Andrej Marine.
Vse, ki so se zbrali na slo-
vesnosti, je najprej nagovoril
Jože Masera, ravnatelj šole v
Rogatcu. Zatem pa je povzel
besedo Branko Pucelj, pred-
sednik izvršnega sveta šmar-
ske občinske skupščine, ki
je poudaril, da je delo Edvar-
da Kardelja pomembno ne le
za sedanje, temveč tudi za
bodoče rodove.
Pionirji osnovne šole Ro-
gatec so pripravili tudi bogat
kulturni program, med kate-
rim so jih pozdravili pred-
stavniki pobratenih pionir-
skih odredov iz šol v Humu
na Sutli in Putincev. Izrekli
pa so tudi zahvalo za to, da se
njihova šola poslej imenuje
po Edvardu Kardelju. »Tru-
dili se bomo,« so poudarili,
»da bomo \Tedni imena, ki
ga bo poslej nosila naša
šola.«
Ob koncu slovesnosti so na
ploščadi pred šolo odkrili
doprsni kip Edvarda Karde-
lja. Ker je pokrovitelj šole
delovna organizacija Medex
iz Ljubljane v mnogočem
pripomogla k temu, da je bi-
lo pred samim poimenova-
njem šole po Edvardu Kar-
delju opravljenih tudi vrsto
ureditvenih del - ob njih pa
so se izkazale tudi številne
druge delovne organizacije
in šmarske občine in iz Hu-
ma na Sutli ter občinska izo-
braževalna skupnost - je do-
prsni kip Edvarda Kardelja
odkrila članica delavskega
sveta iz Medexa Hedvika Za-
men.	DS
JAVNA
RADIJSKA
ODDAJA V
ŠENTJURJU
Uredni&tvo Novega tednika in
radia Celje je znova pripravilo
javno radijsko oddajo. Tokrat-
na bo v Šentjurju v počastitev
20-letnice tamkajšnjega Kmetij-
skega kombinata. Oddaja se bo
pričela ob 19.30 uri v tontjur-
skem kulturnem domu.
In kdo vse bodo tokratni gost-
je. V Šentjur bo prišel Tomaž
Domicelj, ki ga prav gotovo ni
treba posebej predstavljati. Tu-
di na letošnjih Dnevih sloven-
ske zabavne glasbe se je izkazal
in njegova pesmica Kartoteke
bo prav gotovo postala uspešni-
ca. Med gosti bo tudi znana slo-
venska pevka zabavne glasbe,
Celjanka Tatjana Dremelj.
Spremljal jo bo priljubljeni
celjski zabavni amsambel Noč-
na izmena. Pred radijskimi mi-
krofoni se bosta zvrstila tudi
ansambla Štajerski fantje in
Vinka Cverleta, zapel bo moški
pevski zbor skladateljev Ipav-
cev, na harmoniko pa bo igral
Ivan Komplet. Toda to še ni vse!
Za smeh bodo v živo poskrbeli
člani radijskega Žveplometra.
Vmes pa se bomo pogovarjali s
predstavni li Kmetijskega kom-
binata, ki bodo ob 20-letnici za-
res imeli kaj povedati. Priredi-
tev bo povezoval Janez Vede-
nik, za goste v dvorani pa smo
pripravili tudi nekaj nagradnih
zabavnih igric.
In še to. Posnetek z javne ra-
dijske oddaje v Šentjurju bo na
sporedu Radia Celje v nedeljo
ob 10. uri in 10 minut.
20 LET
VITALA
v Slovinovi temeljni
organizaciji Vital v Mesti-
nju hitijo z montažo stro-
jev v novem obratu za
predelavo sadja in prido-
bivanje naravnih sadnih
koncentratov, saj načrtu-
jejo njegovo otvoritev 18.
julija, ko bo Vital prazno-
val 20-letnico svojega de-
lovanja in obstoja. Z na-
ložbo bo Vital pridal še
večji pomen svojemu
praznovanju, saj pomeni
nov obrat po eni strani
pomembno spodbudo na-
daljnjemu razvoju te te-
meljne organizacije, po
drugi pa bo s svojo proi-
zvodnjo posegel tudi na
tuje tržišče.
ZMDA KOZJANSKO 82
KREPITEV SOLIDARNOSTI
Slovesnostjo bila v Koz/em
v nedeljo, 6. junija se je iz
Kozjega preko rodovitnih
kozjanskih gričev razlegel
brigadirski ho-ruk in nazna-
nil pričetek Zvezne mladin-
ske delovne akcije Kozjan-
sko 82. S pesmijo in polno
pripravljenostjo na 28 delov-
nih dni po deloviščih v šent-
jurski, šmarski, laški in sev-
niški občini so se zbrali bri-
gadirji Maribora, združene
brigade steklarjev Jugoslavi-
je iz Hrastnika, Vučitrna iz
Kosova, 2epč iz Bosne, Pro-
kuplja iz Srbije in Maribora,
da bi družno strnili moči na
manj razvitem Kozjanskem.
2e čez nekaj dni pa se bodo
tem mladincem pridružili
brigadirji-veterinani in bri-
gada Rdečega križa Slove-
nije.
Ob prisotnosti najvidnej-
ših predstavnikov iz republi-
ke, celjskega območja, nek-
danjih komandantov brigad
in krajanov, je mladim pre-
dala delovišča predsednica"
slovenske mladine Darja Co-
larič. Izpostavila je razvoj in
pomen brigadirskega dela v
zadnjih desetih letih, ko je
bilo to delo spet oživljeno in
dejala, da pomeni pripravlje-
nost brigadirjev krepitev so-
lidarnosti in da so novi kilo-
metri cest in vodovodov v bi-
stvu kilometri trdnega brat-
stva.
Od tedaj, ko je tovariš Tito
prvo novo leto po osvobodi-
tvi v novoletni poslanici po-
zval mladino Jugoslavije, da
zamenja puške s krampi in
lopatami in začne obnavljati
domovino, so mladinske de-
lovne brigade dodobra upra-
vičile svoje delo in obstoj,
čeprav je bilo vmes obdobje,
ko jim marsikdo ni bil naklo-
njen. A vztrajati na zadani
poti je ena od vrlin brigadir-
jev. Zato se brigadirji že de-
seto leto vračajo tudi na Koz-
jansko. Dali so obljubo, da
bodo prihajali vse dotlej, do-
kler bo to potrebno.
MATEJA PODJED
10 PRIZNANJ
SAMO-
UPRAVLJALCU
v počastitev dneva samou-
pravljalca v celjski občini že
nekaj let podeljujejo «Priz-
nanja samoupravljalcu« kot
posebno družbeno priznanje
zaslužnim delegatom v orga-
nih samoupravljanja in dru-
gim delavcem, organom sa-
moupravljanja in samou-
pravnim delovnim skupi-
nam v organizacijah združe-
nega dela in v drugih organi-
zacijah in skupnostih za izre-
dne dosežke na področju ra-
zvijanja socialističnih sa-
moupravnih odnosov.
Komisija za podelitev teh
nagrad je po javnem razpisu
prejela osemnajst predlogov,
zborom občinske skupščine
pa bo na zasedanju, 22. juni-
ja, predlagala deset kandida-
tov za prejem tega priznanja.
MB
VELIKA
PRIPRAVLJENOST
Odločanje delavcev in občanov Celja o samopri-
spevku na referendumu 13. junija bo zadnje dejanje v
celem nizu nalog, ki smo jih opravili v času priprav.
Gre torej za dokončno potrditev tega o čemer smo
nekaj mesecev razpravljali, spreminjali in usklaje-
vali.
V tem obdobju priprav smo vodili številne javne
razprave na zborih občanov v krajevnih skupnostih
in zborih delavcev v temeljnih organizacijah. Oprav-
ljenih je bilo preko 300 zborov, na katerih so bile
izražene številne pripombe in predlogi. Dokazah smo
si. da so takšne neposredne oblike izražanja mnenj
najboljša metoda v neposredni medsebojni informi-
ranosti. Množica in kvaliteta razprav na zborih nam
zagotavljata, da je program tretjega samoprispevka
usklajen, skratka, da je naš.
Program ni bil ponujen, ampak je nastajal v krajev-
nih skupnostih in temeljnih organizacijah. Skozi raz-
prave se je kalil, spreminjal in dopolnjeval. Vseskozi
nam je bil osnova, na kateri smo gradili celotno aktiv-
nost izpeljave referenduma. Tako usklajen program
so sprejeli in potrdili vsi zbori občinske skupščine na
zadnjem zasedanju.
Ob razpravah smo ugotavljali, da našemu občanu
ni vseeno, kako bomo nadalje razvijali našo družbe-
nopolitično skupnost. Pripravljenost pomagati v .se-
danjih zaostrenih pogojih gospodarjenja se je kazala
pri večini sodelujočih v razpravah. Vsi se zavedamo,
da nam ne bo nič podarjenega.
Zaupanje in trdnost programa samoprispevka je
tudi v tem, da zgrajeni objekti ne bodo vplivali na
povečanje inflacijske stopnje, saj ima osnovo pri te-
meljnih nosilcih planiranja. V programu ni objektov,
s katerimi bi se lahko »postavljali«, temveč le tisto,
kar resnično najbolj potrebujemo.
Objekte sedanjega samoprispevka bomo več ali
manj vsi koristili. Pomembnosti nečesa se zavemo
šele, če tega ni ali pa je pomanjkljivo (oskrba z vodo),
tega pa se v Celju dobro zavedamo.
Podobni programi bodo tudi v bodoče imeli vso
podporo širše družbe. Vsiljuje se namreč občutek, da
bo oblika združevanja sredstev s samoprispevki pod
večjo družbeno kontrolo. Takšni programi, ki ne pov-
zročajo in ne zahtevajo povečanja skupne porabe pa
bodo imeli tudi v prihodnje vso prioriliteto - naš
program pa je takšen.
Zaupanje v tem trenutku, pred dokončno odloči-
tvijo v nedeljo, je veliko. Uspeti moramo tudi v tej
najbolj demokratični obliki izražanja volje občanov-
referendumu.
Ob vsem pa moramo vendarle pomisliti kako bomo
reševali nekatere naše najnujnejše primere, če ne
uspemo na tak način. Odgovora zaenkrat nimamo.
Tokrat je na preizkušnji odgovornost nas vseh, ki
živimo in delamo za napredek naše občine. Želimo si
ustvariti še boljše pogoje za naše delo in počutje, zato
se moramo tudi izkazati.	,
Predsednik
Skupščine občine Celje
EDO STEPIŠNIK
ŽIVLJENJE OB REKI
Vroči dnevi ob koncu prejšnjega tedna so zvabili mnoge
kopalce na novo urejen levi breg Savinje, ki je tako krepko
Spremenil svojo podobo. Na lepše!
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 10. junij 1982
VOLILNA SEJA MS ZKS CELJE
NI TRAJNO PRIDOBUENIH PRAVIC
Za sekretarja sveta je bil izvoljen Emil Roje
v Celju je bila konec pre-
teklega tedna volilna seja
Medobčinskega sveta ZKS
Celje, ki sta se je udeležila
tudi predsednik slovenskih
komunistov Andrej Marine
in član predsedstva SRS
Lojze Briški.
Uvodno oceno samo-
upravnih družbenoekonom-
skih in družbenopolitičnih
razmer na celjskem območju
je podal dosedanji sekretar
sveta Janez Zahrastnik. V
njej je kritično govoril o
predkongresni aktivnosti
več kot petnajst tisoč komu-
nistov na celjskem območju
ter s tem v zvezi izpostavil
vprašanje odgovornosti čla-
nov ZK za nadaljnje utrjeva-
nje socialističnih samo-
upravnih odnosov in zakona
o združenem delu, ki je bilo
v ospredju predkongresnih
razprav v vseh občinah. Naj-
večjo pozornost pa je name-
nil utrjevanju vloge in druž-
benoekonomske vsebine te-
meljnih organizacij združe-
nega dela. Doseženi rezultati
pri organiziranju združenega
dela so sicer veliki, je dejal
Janez Zahrastnik, vendar pa
sedanja organiziranost ni no-
bena trajno pridobljena pra-
vica, ki je ne bi bilo mogoče
ustrezneje začrtati. Temeljna
organizacija mora postati za-
četna in temeljna celica
združenega dela, v kateri bo-
do delavci odločali o vseh za-
devah, ki se-nanašajo na nji-
hov odnos z združenimi de-
lavci v družbeni reprodukci-
ji in družbi. Takšna temeljna
organizacija je torej temelj in
predpostavka širše samou-
pravne integracije. Janez Za-
hrastnik je opozoril tudi na
vrsto dezintegracijskih in
drugih procesov, ki negativ-
no vplivajo na utrjevanje
ustavno opredeljene vloge
temeljne organizacije. Pou-
daril je, da mora biti v ospre-
dju aktivnosti komuAiev
boj za utrjevanje vsebi^^jP^
moupravnih odnosov in
vzpostavljanje ustavno opre-
deljene samoupravne orga-
niziranosti delavcev v zdru-
ženem delu.
Janez Zahrastnik je opozo-
ril tudi na nekatere druge na-
loge, ki morajo v času zagri-
zenega boja za ustalitev go-
spodarstva prevevati njiho-
vo delo. V prvi vrsti je to
skrb za tekočo proizvodnjo,
prizadevanja za večji izvoz,
hitrejši razvoj manj razvitega
Kozjanskega, razvoj agroži-
vilstva ter hitrejša reforma
usmerjenega izobraževanja.
Če k tem nalogam dodamo
še dohodkovno povezova-
nje, napore za strukturne
spremembe v gospodarstvu
in druge naloge stabilizacij-
ske politike, je dejal Janez
Zahrastnik, pa prizadevanja
za nadaljnji razvoj samo-
upravnih odnosov in krepi-
tev političnega in delegat-
skega sistema - potem ima-
mo pred seboj ne le nujne
akcijske usmeritve komuni-
stov, ki izhajajo iz kongre-
snih dokumentov, temveč
osnovna strateška vprašanja
razvoja vseh družbenopoli-
tičnih skupnosti in celotne-
ga celjskega območja.
Razpravljalci so na volilni
seji v pretežni meri govorili o
gospodarskih razmerah ter
težavah, ki se v tem času po-
javljajo v občinah in organi-
zacijah združenega dela. Ta-
ko je predstavnik velenjske
občine izpostavil težke go-
spodarske razmere v Gore-
nju in REK-u, predstavnik
mozirske občine je omenil
težave v kmetijstvu, kjer
proizvodnja pada in izposta-
vil nujnost urejanja odnosov
v lesni industriji, predstav-
nik žalske občine je izposta-
vil odgovornost vseh za do-
seganje večjega izvoza, pred-
stavnik konjiške občine je
sicer poudaril, da v proi-
zvodnji ni resnejših proble-
mov z oskrbo s surovinami,
da pa proizvodnja v kmetij-
stvu pada. Na kritične ra-
zmere v organizacijah zdru-
ženega dela je opozoril tudi
predstavnik laške občine,
predstavnik šmarske občine
pa je izpostavil na nekatere
probleme v kmetijstvu, ki bi
jih bilo treba rešiti skupaj na
celotnem območju. Pred-
stavnik celjskeobčine je iz-
postavil prizadevanja za pre-
strukturiranje gospodarstva
in za večji izvoz, prdstavnik
šentjurske občine pa je ome-
nil dejstvo, da se povečujejo
obremenitve v gospodarstvu
in da osebni dohodki delav-
cev zaostajajo. Vsi razprav-
ljalci pa so se zavzeli za večjo
odgovornost pri izpolnjeva-
nju dogovorjenih nalog in
nekateri celo predlagali, da
bi odgovornost konkretneje
opredelili v normativnih ak-
tih. Naj bi torej veljala za vse,
ne samo za člane zveze ko-
munistov.
Besedo na volilni seji Med-
občinskega sveta ZKS Celje
je povzel tudi Andrej Ma-
rine in podprl glavne usme-
ritve prihodnje aktivnosti
komunistov na celjskem ob-
močju. Strinjal se je tudi, da
je treba v prihodnje vsebin-'
sko poglabljati temeljne or-
ganizacije združenega dela
kot tiste celice naše družbe,
iz katerih naj izraste še učin-
kovitejša družbena nadgrad-
nja. V svojem izvajanju pa je
omenil tudi odnos delavcev
do družbenih sredstev, ki ni
vedno ustrezen. Delavci ima-
mo pravico in odgovornost,
da upravljamo z družbenimi
sredstvi, je dejal Andrej Ma-
rine. A ob tem se moramo
zavedati, da obstajajo tudi
drugi deli združenega dela,
ki imajo svoje interese. Seve-
da ni dovolj, če zgolj prizna-
vamo te interese, težiti mora-
mo k taki samoupravni orga-
niziranosti, ki bo te interese
združevala. To pa pomeni,
da je treba premagovati sla-
bosti, ki se kažejo v grupno
lastninskem obnašanju ne-
katerih delov združenega de-
la in obračunati z napačnim
razumevanjem družbene
lastnine in koncepcije plura-
lizma samoupravnih intere-
sov. Prav zveza komunistov
pa mora pomagati delavcem
k pravilnem razumevanju
teh procesov in oblikovati
razmere, v katerih bo dose-
ganje večjih efektov pri go-
spodarjenju z družbenimi
sredstvi postalo zavestna ak-
cija vseh, je dejal Andrej Ma-
rine.
Predsednik slovenskih ko-
munistov se je ob koncu zah-
valil v imenu CK ZKS Jane-
zu Zahrastniku za njegovo
dolgoletno in plodno delo.
Člani Medobčinskega sveta
pa so namesto Janeza Za-
hrastnika, ki odhaja na nove
partijske in gospodarske
dolžnosti, izvolili za novega
sekretarja Medobčinskega
sveta ZKS Celje Emila Roj-
ca, ki je doslej opravljal
funkcijo izvršnega sekretar-
ja Predsedstva CK ZKS.
DAMJANA STAMEJCIC
Emil Rojc
MILOŠ MIMIČ: SEDANJE
ODLOČANJE JE NESPREJEMLJIVO
Beograjski list navaja ne-
kaj misli Miloša Miniča na
9. kongresu ZK Srbije:
-	Problem, pred katerim
stojimo v našem gospodar-
stvu, ni samo ekonomski
problem države, temveč je
eden najobčutljivejših poli-
tičnih in zunanjepolitičnih
problemov.
-	Eden osnovnih razlo-
gov, da imamo take težave
pri preusmeritvi gospodar-
stva je nepripravljenost
soočiti se z resnico. Nima-
mo druge izbire kot izvoz in
to tudi za ceno žrtev na vseh
področjih znotraj države.
Naše gospodarstvo ima
moč za nadaljnji razvoj; laž-
na je fikcija, da se razvija-
mo samo na račun tujih dol-
gov.
-	Skrajni čas je že, da oži-
vi ne le ZK, temveč tudi sin-
dikati, samoupravna telesa
in organi, delegatski si-
stem ...
-	O deviznem sistemu
razpravljamo že tri leta in
ne moremo priti do nikakrš-
nega sporazuma. Družbene-
ga dogovora o nekaterih
ključnih problemih našega
gospodarstva ne moremo in
ne moremo sprejeti že leto
dni - npr. glede nafte in
energetike.
- Gre za zelo resno poli-
tično odgovornost. Brez do-
govarjanja in sporazumeva-
nja, ki mora biti zelo učin-
kovit sistem, ni ustavnega
sistema Jugoslavije.
VEČERNJE NOVOSTI
LIDIJA
KUNEJ
Obiskuje 7. razred Osnovne
šole Marija Broz v Bistrici ob
SotU. Ob zadnji simultanki,
ki jo je igral Franc Pešec, je
zadnja stisnila roko šahov-
skemu mojstrskemu kandi-
datu in to ob 16.18 uri. Ta
stisk je bil še veselejši, saj je
Lidija s Francem Pešcem re-
mizirala. Doslej je Lidija so-
delovala na vseh treh simul-
tankah, dvakrat bila poraže-
na, letos pa ji je uspel remi za
katerega je za šahovnico
vztrajala uro in dvajset mi-
nut
Lidija je sploh ena izmed
mnogih zhnimivih otrok, ki
obiskujejo šolo z imenom
Marije Broz. Stanuje v idilič-
nem Zagaju pri Bistrici ob
Sotli, doma pa ima še brata
Andreja in mamo Jožefo. Po
šoli ji ne ostane veliko proste-
ga časa, saj se je treba učiti
ter tudi pomagati na kmetiji,
kjer prednjačita živinoreja in
vinogradi.
»Ko pridem domov moram
vse narediti, tudi v hlevu.
Brat pa dela v vinogradu in
mi pomaga še v hlevu. Mami
pa naredi vse ostalo. Za vsa-
kega je ob vsakem času do-
volj dela in kar pridni mora-
mo biti, da vse zmoremo.*
Tudi z učnim uspehom se
Lidija lahko pohvali, saj slab-
šega uspeha od odličnega ne
pozna. Navdušena je za šport
in ob šahu rada igra tudi ko-
šarko. To pa še ni vse...
»Igram tudi klavir, doma
pa imam pianino, tako da laž-
je in redneje vadim. In pojem
v šolskem pevskem zboru.*
Simpatična Lidija se namuz-
ne, ko jo poprašamo, kaj rada
je!
»Najraje jem kostanj pa naj
bo pečen ah kuhan. Tu pri
nas ga je veliko in otroci ga
radi nabiramo. To je zame
najboljša slaščica.«
Sploh ima Lidija rada
gozd...
»In gobe. Nabiram jurčke
in lisičke, tega je pri nas ob
dobri sezoni veliko. Pa šmar-
nice nabiram! Sploh najraje
hodim po lepi naravi, ki po-
nuja toliko zanimivega. Sa-
mo oči moraš imati odprte...
Naravo moraš znati opazova-
ti in dojemati, to je neizme-
ren vir lepote.*
Lidija je polna najrazličnej-
ših zanimivosti in posebno-
sti. Zadnjo izdajo prijatelji;
Jože Bokal (obiskuje 8. ra-
zred, doma je iz Zagaja, imajo
kmetijo in on bo ostal na
njej!), Stanka in Jože Kunst
(oba iz Trebč, obiskujeta pa 7.
oz. 4. razred, doma je devet
otrok in imajo tudi kmetijo!)
ter Metka Hudina (obiskuje
7. razred, je pa kot Lidija iz
Zagaja): »Pa nogomet igra
,super'! Se fante da v koš ...*
Takšna je Lidija Kunej iz
Zagaja pri Bistrici ob Soth.
In kaj bodo počeli poleti?
»Kopamo se, igramo, pečemo
koruzo in krompir, največ-
krat pa moramo delati, kajti
dela na naših domovih ne
zmanjka. *
' TONE VRABL
^ -^
POVEZOVANJE
STANOVALCEV
strokovne službe Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Celje so posredovale hišnim sve-
tom, ki so nosilci aktivnosti pri združevanju skupno-
sti stanovalcev, osnutke samoupravnih normativnih
aktov kot podlago za konstituiranje skupnosti.
Gre za akcijo, ki je povezana z uresničevanjem Za-
kona o stanovanjskem gospodarstvu in ki je usmer-
jena v ustanavljanje skupnosti stanovalcev kot nOve
oblike samoupravnega povezovanja. Hkrati z norma-
tivnimi akti pa bo v hišnih svetih stekla tudi razprava o
predlogu za združevanje v skupnosti stanovalcev.
Predlog zelo konkretno navaja, kateri stanovalci naj bi
se povezovali v eno skupnost stanovalcev, tako da daje
dejansko možnost hišnim svetom, da temeljito prete-
htajo ustreznost posameznega predloga. Posebej še
tistih, ki so povezani z ustanavljanjem svetov stanoval-
cev v večjih stanovanjskih blokih. Konkretno: predlog
navaja, da bi na primer stanovalci 98-stanovanjskega
bloka v ulici Frankolovskih žrtev oblikovali eno skup-
nost stanovalcev, podobno pa naj bi se povezovali tudi
stanovalci v ulici 29. novembra v Celju, kjer naj bi se
stanovalci kar 107 stanovanj povezali v eno skupnost.
Po drugi strani pa so predlogi za ustanavljanje skupno-
sti stanovalcev v starem mestnem jedru veliko ustrez-
nejši, saj navajajo, da bi se v eno skupnost povezali
stanovalci sedmih, osmih ali desetih stanovanj.
Skratka, v hišnih svetih bodo morali stanovalci sami
povezovati, na kakšen način bodo konstituirali svojo
skupnost stanovalcev. Da pa bi le-te najbolj ustrezale,
bo morala biti razprava res zavzeto' in odgovorno
opravljena.	ds
D. MEDVED - KANDIDAT ZA
PREDSEDNIKA SZDL CELJE
Na predlog izvršnega odbora predsedstva Občinske kon-
ference SZDL Celje sta kadrovska koordinacija in predsed-
stvo OK SZDL potrdili kandidaturo Draga Medveda za
novega predsednika Občinske konference SZDL Celje.
Predlog bodo v naslednjih dneh obravnavale vse krajevne
konference SZDL v celjski občini, volitve novega predse-
dnika pa bodo opravljene 24. junija na volilni seji Občinske
konference SZDL Celje.
Drago Medved je dosedaj opravljal dolžnosti odgovornega
urednika Novega tednika, ob tem pa je opravljal tudi mnoge
funkcije v razhčnih organih in organizacijah v občini in
regiji. Letos je bil izvoljen tudi za predsednika skupščine
Kulturne skupnosti občine Celje.
REGIJSKA MLEKARNA V AR JI VASI
ZAČELI GRADITI
Treba bo povečati odkup mleka
čeprav še niso znane vse
prihodnje možne razsežno-
sti okrog problemov po-
trebne mlečno-surovinske
oskrbe, so več let trajajoči
medobčinski pogovori in
dogovori dobili svoj mate-
rialni izraz tudi v začetku
gradnje nove regijske mle-
karne v Arji vasi v žalski
občini.
Nosilec naložbe je sestav-
ljena organizacija združene-
ga dela Hmezad Žalec, denar
za naložbo pa je združilo kar
78 sovlagateljev in sicer pre-
ko 520 milijonov dinarjev,
kot je sedanja predračunska
vrednost naložbe.
Bodoča mlekarna v Arji
vasi naj bi dnevno predelo-
vala 150.000 litrov mleka, kar
so manjše predelovalne
zmogljivosti od prvotno na-
črtovanih. Vendar je previ-
dnost pri načrtovanju zmog-
ljivosti verjetno več kot na
mestu, saj nam razmere v
mlekarstvu ne dajejo dovolj
optimističnih napovedi, ne
glede na to, da je pričakovati
večjo odkupno ceno mleka.
Res pa je, da so se mlekar-
ski proizvajalci obvezali, da
za nove predelovalne zmog-
ljivosti mlekarne povečajo
odkup do 1985. leta na šest-
deset milijonov litrov mleka,
kar bi po vseh računih mora-
lo zadostovati za predvidene
in celo nekaj večje predelo-
valne zmogljivosti nove re-
gijske mlekarne v Arji vasi.
Konec koncev gre za dokaj
obsežno odkupno območje v
štirinajstih občinah zasav
ske, posavske, koroške in se-
veda celjske regije. Na tem
območju mlečni proizvajalci
razpolagajo s 40.000 kravami
molznicami. Pri tem je v od-
kup sedaj zajeta le dobra po-
lovica teh krav.
In prav v povečanem od-
kupu so odgovori na možna
vprašanja o surovinski oskr
bi bodoče mlekarne.
Ne bo malo dela, ki ga bo
za povečan odkup mleka na
omenjenih območjih, po-
trebno opraviti.
MITJA UMNIK
CELJE: KADROVSKE
SPREMEMBE
Zaradi prevzema odgovornega delovnega mesta v IrakU
kjer opravljajo pomembna dela tudi nekateri jugoslovansK
kolektivi, je bil dipl. inž. Marjan Prelec razrešen fun
kcije glavnega direktorja delovne organizacije Ingrad,za vf
šilca dolžnosti direktorja Ingrada pa je bil imenovan čla'
kolektiva Janko Golob. V teku je razpis za prevzem del i'
nalog direktorja DO Ingrad.
Novi direktor celjske Delavske univerze je Marijan Turi^
nik, ki je bil doslej podpredsednik izvršnega sveta občinsl«'
skupščine.
Zaradi odhoda Janka Pokliča na položaj podpredsednil''
izvršnega sveta občinske skupščine, je svet delovne skuptK'
sti skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti o^
čine Celje imenoval za novega vodjo te službe Vladimir)'
Kuštrina, doslej sekretarja občinske zdravstvene skupnos'
Celje. Sicer pa morajo to imenovanje zdaj potrditi še skuF
ščine SIS družbenih dejavnosti občine Celje.	M'
TKANINA CELJE
TOZD
MALOPRODAJA
proda na licitaciji dne 15.
6. 1982 ob 9.00 uri.
Toplovodni kotel
z bojierjem TAM-STADLER
50.000 Koal/h z gorilcem
KOLOMAT, leto izdelave
1972.
Izklicna cena 450.000,00
din. Ogled kotla eno uro.
pred licitacijo.
Zainteresirani kupci mora-
jo istega dne pred licitacijo
plačati 10% kavcije od iz-
klicne cene.
LICITACIJA BO NA NA-
SLOVU:
VALTER DEMŠAR
CELJSKA CESTA 29
VELENJE.
Jt. 23 - 10. junij 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
VOLILNA SEJA MEDOBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA CELJE
UVEUAVITI DELAVČEVO DELO
Delati bolj načrtno in gospodarnostno-odgovorno
Minuli petek je imel Med-
občinski sindikalni svet za
celjsko območje volilno sejo.
Na njej so ocenili delo v pre-
teklem dveletnem obdobju
in sprejeli programske
usmeritve. Prav tako so izvo-
lili nove člane v medobčin-
ski svet, ki mu bo predsedo-
val Rafko Mlakar, za pod-
predsednika so izvolili Mira
Peska, za sekretarja pa Mar-
tina Freceta. Rafko Mlakar
je na predsedniški funkciji
zamenjal Ivana Kramerja,
ki je medobčinski svet sindi-
katov vodil vrsto let nadvse
uspešno.
Že ugotovitve glavnega re-
ferenta Ivana Kramerja, nato
pa še posebej različne raz-
prave iz vseh občin celjskega
območja, so zadele bistvo se-
danjega našega družbenega
in gospodarskega trenutka.
To so vprašanja in problemi
uresničevanja družbenoeko-
nomske stabilizacije in polo-
žaja delovnega človeka v
njej.
Na sindikalni volilni kon-
ferenci pa so v ospredje priš-
la predvsem še vprašanja od-
govornosti, tako odgovorno-
sti za nastalo težko gospo-
darsko in družbeno stanje,
kot odgovornosti za temelji-
to in učinkovito iskanje izho-
dov iz današnjih zaostrenih
razmer, predvsem na dolgo-
ročni osnovi. Sindikati pa so
še posebej občutljivi za so-
cialna in ekonomska vpraša-
nja delavcev v združenem
delu, pri čemer so samokri-
tično razpravljali tudi o še
vedno preveč forumskem
lastnem delu. Delavci mora-
jo na vsakem koraku in tre-
nutku točno vedeti, kaj je in
kaj more njihova sindikalna
organizacija. Najhuje je te-
daj, če ne vedo, kakšne mož-
nosti pri krepitvi lastnega
družbenoekonomskega po-
ložaja jim daje sindikalna ak-
tivnost.
Na seji so posebej ostro
opozorili na preveliko pora-
bo, tudi na razne prispevke
in samoprispevke, ki v seda-
njih razmerah spet lahko če-
tudi posredno, povzročajo
bujno rast porabe in angaži-
ranja vseh mogočih sredstev
preko realnih možnosti. Na-
čelno se niso sicer opredelili
proti samoprispevkom, ven-
dar so opozorili na skrajno
varčno in pretehtano raz-
pravljanje še v fazi oblikova-
nja takšnih predlogov za re-
ferendumske akcije.
Kritičnih ocen je bila de-
ležna proizvodnja hrane na
območju in poseben povezo-
vanje vseh, ki morajo skrbeti
za preskrbo prebivalstva, češ
da niso storili vse, da bi bilo
to povezovanje učinkovitej-
ši. Pri vseh teh problemih pa
poraba hrane celo narašča.
Sindikati bodo morali v
prihodnje več delati s sa-
moupravnimi organi in po-
sebej predsedniki delavskih
svetov, ki so dostikrat pre-
puščeni sami sebi ali "argu-
mentom« strokovnih in po-
slovodnih kadrov, pa le for-
malno navzoči na sejah naj-
višjih samoupravnih orga-
nov.
Dosledno uresničevanje
sklepov in stališč mora v pri-
hodnje postati brezpogojna
praksa, sindikati pa pobu-
dniki, da bodo v združenem
delu vodilni in strokovni ka-
dri naredili več. O izgubah v
združenem delu je potrebno
temeljito razpravljati z de-
lavci, zlasti, kaj lahko pome-
nijo za njihovo socialno var-
nost. Solidarnostno preliva-
nje sredstev je eno, drugo pa
neučinkovito »zdravljenje«
izgubarskih lažjih in težjih
poškodb. Reševanje takšnih
vprašanj v zaostrenih gospo-
darskih razmerah, kjer bo
dostikrat potrebno zagotav-
ljal tekočo proizvodnjo ozi-
roma samo delo, zahteva še
posebno intenzivno in stalno
aktivnost osnovnih sindikal-
nih organizacij. Ob tem so
jasno postavljene prednosti:
zagotavljati čim manj mote-
no tekočo proizvodnjo za
ustvarjanje dohodka, nadvse
gospodarno deliti ustvarjeni
dohodek in osebne dohodke
po delu in rezultatih dela. Pri
vseh pogovorih in akcijah za
uresničevanje stabilizacij-
skih nalog pa je potrebno
poudariti tudi to, da ne gre
samo za dolgoročno gospo-
darsko, ampak tudi družbe-
no stabilizacijo, ki naj zago-
tovi zdravo materialno osno-
vo za nadaljnjo rast samou-
pravljanja.
MITJA UMNIK
Rafko Mlakar
KOMUNISTI V DO TIM LAŠKO
IZVOZ IN REALNI NAČRTI
Z. Pavčnik in B. Mastnak o nalogah
Sedanja gospodarska
realnost zahteva, da se z njo
najostreje soočimo. Vsi, v
prvi vrsti pa komunisti kot
glavni nosilci najodgovor-
nejših družbenih nalog. Za
nami je največji zbor vseh
slovenskih komunistov. Do-
govorili so se, kako bomo v
bodoče delali, se obnašali.
Ti dogovori pa so za vse, še
posebej pa za komuniste,
velika obveza.
V delovni organizaciji TIM
Laško se, kot marsikje dru-
god, spopadajo s težkimi
problemi gospodarjenja. Iz-
gube v prvem tromesečju
terjajo kar najhitrejšo akcij-
sko enotnost, doslednost,
disciplino, varčnost...« Ena
naših osnovnih nalog je, za-
gotoviti čim bolj normalen
potek dela, proizvodnje, da
bi ne bilo prevelikih zasto-
jev«, pripoveduje Zlatko
Pavčnik, koordinator dela
osnovnih organizacij ZK v
Timu. »Ta naloga pa je, seve-
da, najtesneje povezana s
stalnim problemom oskrbe
za proizvodnjo. Ta oskrba pa
je zopet v odvisnosti z našim
izvozom, katerega plan mo-
ramo letos preseči, če hoče-
mo priti do nujno potrebnih
deviz. Trenutno je eno naj-
važnejših vprašanj, ali bomo
ob polletju uspeli sedanjo iz-
gubo zmanjšati, ali pa se bo
ta še povečala. Ukrepov, da
bi do tega ne prišlo, je veli-
ko: od izkoriščanja rezerv v
porabi energije, boljše orga-
nizacije proizvodnje, boljše
produktivnosti, varčevanja s
surovinami oziroma repro-
materialom, do boljšega sa-
moupravnega delovanja in
obnašanja. Na akcijski kon-
ferenci komunistov v tem
mesecu bomo ocenili druž-
benoekonomske razmere z
vidika uresničevanja plan-
skih usmeritev, ocenili dose-
danje delo in rezultate ter se
dogovorili za rebalans sred-
njeročnega ter, po potrebi,
letnega plana proizvodnje.
Komunisti si bomo pri tem
prizadevali za čim bolj real-
no oceno in planiranje, zlasti
Poratjg. Na zadnji akcijski
konferenci smo politično za-
dolžili vodilne delavce za do-
sego planiranega izvoza, pri-
zadevamo pa si, kot sem že
dejal, da bi ga presegli. Uvoz
Pa je privilegij le za tiste, ki
tudi izvažajo. Ob vseh teh
nalogah pa, seveda, ne sme-
rno zanemariti vseh ostalih
Področij kot so SLO, DS, izo-
braževanje delavcev in dele-
gatov, informiranje in dobro
počutje vseh zaposlenih. Vsi
dobro vemo, kakšen mora
biti komunist, le da se neka-
teri tega ne zavedajo in so v
obnašanju včasih vse kaj
drugega kot vzor dobrega
delavca, samoupravljalca,
človeka. Zato bo treba zao-
striti moralne in politične
norme ter odgovornost«.
Na devetem kongresu
ZKS je komuniste osnovnih
organizacij ZK delovne orga-
nizacije TIM Laško zastopal
Bojan Mastnak, strojni klju-
čavničar, sedaj vodja proi-
zvodnje izdelkov iz stiropora
in sekretar osnovne organi-
zacije ZK v temeljni organi-
zaciji TLGI Rimske Toplice.
Tozd TLGI je pretežno izvoz-
no usmerjen, izvaža za lastne
potrebe in za potrebe ostalih
temeljnih organizacij. Celot-
na prodaja je bila po prvih
treh mesecih letošnjega leta
kar za 99,51 odstotkov večja
kot v lanskem prvem trome-
sečju, od tega pa je TLGI
izvozil na tuje tržišče 80,73%!
Izvoz je torej glavna naloga
te, razmeroma majhne, te-
meljne organizacije. O nalo-
gah komunistov Bojan Mast-
nak pripoveduje: »Ker nas je
malo, le devet članov ZKS,
moramo biti toliko bolj ak-
tivni, k temu pa nas silijo
vsakodnevne delovne nalo-
ge. Pri preusmeritvi naše
proizvodnje v izvoz smo mo-
rali komunisti odigrati po-
membno vlogo prepričeva-
nja delavcev, da je izvoz nu-
jen, potreben za celotno de-
lovno organizacijo, čeravno
ta zaenkrat še ni »rentabi-
len«, da ostanka dohodka ne
prinaša. Naši delavci se do-
bro zavedajo, kaj pomeni, da
imajo dela dovolj. Komuni-
sti pa se zavedamo, da smo v
obnašanju mnogo bolj izpo-
stavljeni. Smo enotni, skrbi-
mo za živahen politični in sa-
moupravni utrip, za dobro
informiranost slehernega de-
lavca. Mislim, da je naša
osnovna organizacija lep pri-
mer, da za akcijsko učinko-
vitost ni važno število čla-
nov, ampak vloženi delež
vsakega posameznika, ko-
munista..	m.AGREŽ
ŽALEC: INFORMACIJE ZA
DELEGATE SO BISTVENE
Tudi v žalski občini si močno prizadevajo za povečanje
izvoza na konvertibilno področje in mirno lahko zapišemo, da
so tu dosegli v zadnjem času pomembne rezultate. Prav tako si
prizadevajo, da bi bilo gospodarstvo dobro oskrbljeno s suro-
vinami in repromaterialom ter rezervnimi deli in da bi se
povečala produktivnost dela. Stalno je prisotna tudi skrb za
dobro oskrbo s prehrambenimi izdelki in drugimi izdelki ši-
roke potrošnje. O delovanju delegatskega sistema, oziroma
usposabljanju delegatov v občini ter o gospodarskem položaju
v občini smo se pogovarjali s predsednikom skupščine občine
2alec Viljemom Petkom in predsednikom izvršnega sveta ob-
činske skupščine Ervinom Janežičem.
VILJEM PETEK: ->Glede
izobraževanja delegatov me-
nim, da je JDila v preteklem
času osnovna pomanjkljivost
informiranost vseh delega-
tov. Še zlasti velja to za dele-
gate skupščin samoupravnih
interesnih skupnosti. Gre za
tc, da so delegati za družbe-
nopolitično skupnost vsi pre-
jemali gradiva za skupščino,
pri delegacijah za interesne
skupnosti pa so ta gradiva
dobivali le vodje delegacij.
Materiah so bili tudi preob-
širni in niso mogli biti upo-
rabljeni kot osnova za upora-
bo v delegacijah. Delegati so
na seje hodili nepripravljeni
in neobveščeni. Dostikrat so
predstavljali le glasovalni
aparat. Odločih smo se, da v
občinskem delegatskem gla-
silu Delegat objavljamo ce-
lotno problematiko občine.
To glasilo dobiva prav vsak
delegat. Z druge strani pa se
te informacije dopolnjujejo z
drugimi viri: Novim tedni-
kom, Savinjskim občanom in
glasilom v organizacijah
združenega dela. Pomemben
vir informacij pa je seveda tu-
di delo v družbenopolitičnih
organizacijah, kjer obravna-
vajo problematiko, ki je za
delegate zanimiva. Izobraže-
vanje delegatov bi moralo bi-
ti dosti krajše kot je bilo v
preteklih obdobjih.«
ERVIN JANEZiC: »Teža-
ve so se v našem gospodar-
stvu pričele že konec lanske-
ga leta in še niso vplivale na
lanskoletne rezultate, vendar
so se že takrat čutile težave
pri oskrbi s surovinami, ener-
gijo ter s hitro rastjo cen. Ve-
liko organizacij se je v začet-
ku leta srečalo s problemom
nizkih zalog surovin ali s po-
manjkanjem, kar se prejšnja
leta ni dogajalo. Zaskrbljujo-
či sta realna rast družbenega
proizvoda za akumulacijo, ki
upadanje ter naraščanje ne-
plačane realizacije. Nekaj or-
ganizacij je poslovalo z izgu-
bo, vendar razen ene TOZD
stanje drugod ni zaskrbljujo-
če. Izvoz je porasel za četrti-
no, uvoz pa se je zmanjšal za
polovico. V primeru izpada
planiranega večjega izvoza v
naslednjih mesecih, bi se del
organizacij znašel v resnih te-
žavah. Pri tem mislim na del
predelovalne industrije, ki je
vezan za uvoz surovin s kon-
vertibilnega trga, pa tudi še
na nekater druge, zaradi trga-
nja reprodukcijskih verig. V
nekaterih OZD bodo vse ak-
tivnosti usmerjene v to, da se
bo proizvodnja obdržala na
isti ravni, da ne bo zastojev v
proizvodnji, v drugih spet pa
si bomo morali maksimalno
prizadevati za povečanje
proizvodnje."
LIBANON V PLAMENIH
s pametjo se tega ne da razumeti. V
Londonu so izvedii atentat na izraelske-
ga veleposlanika. Ni še znano, kdo je
streljal nanj, vsekakor med atentatorji
ni bilo Palestincev. Potlej vzame izrael-
ska vlada ta napad na diplomatskega
predstavnika za pretvezo za nenadni, si-
loviti, morilski napad na južni Libanon,
na taborišča in oporišča Palestincev. Ne
ranijo ali ubijejo samo enega: smrt kosi
vsevprek, med civili in borci Palestin-
skega osvobodilnega gibanja.
V nečem so si po svetu edini: to Je bilo
naklepno dejanje, skrbno in odločno na-
črtovano, izbrano za čas, ki gre Izraelu
na roko. Palestinska oporišča v Južnem
Libanonu so namreč napadli s kopnega,
z morja in iz zraka, v pravi pravcati
totalni vojni v času, ko so arabske drža-
ve nemara bolj sprte med seboj kot kdaj
v svoji zgodovini. Največjo rano je ra-
zrezala iraško - iranska vojna. Ne samo
zato, ker je odtegnila za ondotne razme-
re velikanske količine orožja in vojakov
boju proti Izraelu ali vsaj pripravljeno-
sti prestreči napad Izraelcev. Sprtost je
še hujša zato, ker se je v vojni spor med
Irakom in Iranom vmešala Sirija, katere
vodstvo ima stare neporavnane račune z
iraškim vodstvom. Tako je Sirija pred
nedavnim zaprla mejo z Irakom in tako
tudi onemogočila izvoz dobršnega dela
iraške nafte; to pa je vsaj dejanje gospo-
darske, če že prave vojne ne.
Ko to pišemo, še ni povsem jasno, ko-
likšne so razsežnosti spopadov med
izraelsko in sirsko vojsko na libanon-
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
skih tleh. Tod je 30.000 sirskih vojakov v
okviru arabskih mirovnih sil. Dejstvo
pa je, da so Izraelci v dveh dneh blisko-
vito prodrli pred vrata samega Bejruta.
Se več ogrožajo cestno zvezo med Bejru-
tom in glavnim mestom Sirije, Dama-
skom.
Bolj ali manj vneti zahodni zavezniki
in zagovorniki Izraela tarnajo, da jih je
Beginova vlada postavila pred izvršeno
dejstvo, obenem dejansko blago obsoja-
jo agreSiJo in pozivajo k prekinitvi bo-
jev. Vzhod uporablja izraelsko agresijo
za povod, da ponovno obsoja ameriško
politiko.
V celem pa Je videti nemoč. Nemoč
pred agresijo. Kar bržkone ne samo v
Izraelu zbuja apetite, češ, vidite, da se
splača predrzno napasti, zasesti ozem-
lje, uničiti kar največ sovražnikov - pot-
lej pa bo že kako. Priča smo nemoči var-
nostnega sveta Združenih narodov. Zla-
sti zdaj, ko so ZDA z vetom preprečile
sprejem resolucije. Priča smo nemoči
arabskih držav. Vsaj zdaj in za zdaj. Pri-
ča smo gesti Irana, ki ponuja Sircem
pomoč v pehoti in nedoločenemu številu
oklepnih enot; pa ne posebno prepričlji-
vo. Znana je namreč nedavna izjava
izraelskega obrambnega ministra, da so
Iranu poslali orožje in rezervne dele za
boj proti Iraku...
Ker Je pač v vojni vsaka pomoč dobra,
pa če pride od uradno še tako črnega
sovražnika, vojne tako spletajo čudne
zveze in zaveze. In ob tem nekaznovano
delujejo agresorji.
A ne bodimo preveč črnogledi. Položaj
Je v resnici napet. Vojna se utegne razši-
riti. Prva žrtev vojne so Palestinci, zbra-
ni v Palestinski osvobodilni organizaci-
ji, ki je članica gibanja neuvrščenih.
Druga, nič manjša žrtev je Libanon, član
gibanja neuvrščenih. Na dlani Je, kdo Je
tarča agresije.
To dejstvo pa nalaga neuvrščenim drža-
vam, da precej bolj kot doslej sklenejo
vrste in se postavijo po robu seganju po
neodvisnosti in suverenosti, po življe-
nju državljanov članic gibanja. Načelo
neuvrščenih o opiranju na lastne sile
dobiva ob izraelski bliskoviti vojni v
Libanonu tako novo, dodatno vsebino.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 10. junij 1982
DAN SLOVENSKIH GRADBINCEV
POVEZANO NAD SLADOSTI
Na skupščini v Mariboru podeiiii tudi priznanja
Ob dnevu gradbincev, ki
ga slovenski gradbeni delav-
ci praznujejo vsako leto 4. ju-
nija, so se v Mariboru sestali
člani republiškega odbora
sindikata delavcev v gradbe-
ništvu na svoji konferenci.
Na njej so ocenili preteklo
štiriletno delovanje in spre-
jeli naloge za delo v prihod-
nje. Na njej so izvolili tudi
nove člane republiškega od-
bora. V delo tega republiške-
ga odbora se aktivno vklju-
čujejo tudi delavci v gradbe-
ništvu iz celjskega območja.
Gradbeništvo, industrija
gradbenega materiala in pro-
jektiva iz našega področja
zavzema iz leta v leto po-
membnejše mesto v Sloveni-
ji. Vedno bolj uspešno pa se
delavci v gradbeništvu
vključujejo tudi v mednaro-
dno delitev dela.
V preteklem obdobju so v
republiškem odboru sindi-
kata gradbenih delavcev naj-
več pozornosti posvečali
vprašanjem o pogojih prido-
bivanja dohodka, uspešnosti
gospodarjenja, uveljavljanje
sistema samoupravnega pla-
niranja ter dograjevanje
osnov in meril za. ugotavlja-
nje in delitev dohodka in
osebnih dohodkov. Vedno
več pozornosti namenjajo
uresničevanju svobodni me-
njavi dela. Tem vprašanjem
so pridružili še vprašanje o
delovnih in življenjskih po-
gojih delavcev, o izobraževa-
nju, rekreaciji in oddihu.
Seveda pa z doseženimi re-
zultati še vedno niso zado-
voljni. Čeprav je iz leta v leto
opaziti večjo zavzetost za
spreminjanje prevelike raz-
drobljenosti in preozkega
gledanja v vrsti primeri)
še vedno prisotne težr
zapiranju v občinske
Takim težnjam smo priča tu-
di na našem področju. Neka-
teri želijo mimo sindikata in
drugih družbenopolitičnih
subjektov združevati v ob-
činskih mejah vse od urbani-
stov do komunalnih storitev.
Se so tudi prisotne težnje za
integracijami, ki temeljijo na
kratkoročnih in trenutnih
potrebah.
Seveda je vrsto integracij
in povezovanj med sloven-
skimi gradbinci, ki omogo-
čajo tudi kvalitetnejši in hi-
trejši prodor na tuja tržišča.
Mnoge integracije pa so pri-
pomogle k boljši organizira-
nosti in uspešnosti. Med ta-
kimi je vrsta integracij na na-
šem področju in integracija
celjskega Ingrada z ljubljan-
skim Megradom.
V preteklem obdobju je za
slovensko gradbeništvo bilo
značilno, da je bila prisotna
konjuktura, ki je odpirala
številna gradbišča. Včasih
celo več kot je slovensko
gradbeništvo bilo sposobno
kvalitetno opraviti. Z zase-
denostjo kapacitet so bile
dane tudi številne možnosti
za kvaliteten in hitrejši ra-
zvoj. V letu 1980 je bilo v
Sloveniji v izgradnji kai 2600
investicijskih objektov. V
lem času je močno naraslo
število zaposlenih. V letu
1978 je bilo v gradbeni ope-
rativi, industriji gradbenega
materiala, ter v instalacijskih
in zaključnih delih zaposle-
nih 72.411 delavcev. Lani pa
je to število znašalo že 90.000
delavcev.
Letošnje leto pa kaže, da je
za gradbene delavce na do-
mačem tržišču vse manj de-
la. Načrtovano zaostajanje
investicij se neugodno kaže
pri pridobivanju del. Zmanj-
šala se je tudi stanovanjska
gradnja. Vse to kaže na tre-
nutno težak položaj gradbe-
ništva. Iz tega položaja tudi
izhaja ugotovitev, da mnogi,
i odločajo o pridobitvi del
e pridobivajo za vsako ceno
in brez soglasij samouprav-
nih organov in organizacije
sindikata. Zato se bodo v
sindikatu gradbenih delav-
cev zavzeli na skupščini, da
zagotovijo opredelitev pod
kakšnimi pogoji je še mogo-
če sprejemati dela. To pa ne
bo manj, kot bi pomenilo po-
seg v znižanje nujnih živ-
ljenjskih in delovnih pogo-
jev.
Padec konjukture na do-
mačem trgu zahteva hitrejši
prodor na tuji trg. Slovenski
gradbinci imajo na tem po-
dročju že precejšnje izkuš-
nje. Med njimi tudi celjski
Ingrad, velenjski Vegrad pa
še naša industrija gradbene-
ga materiala. Na konferenci
so podelili tudi Korčičeve
nagrade.
MILAN BRECL
DELEGATI O
SLO
V torek, 22. junija bo v
Narodnem domu v Celju
seja vseh treh zborov ob-
činske skupščine. Dele-
gati se bodo seznanili s
poročilom o obrambnih
pripravah in uresničeva-
nju nalog SLO v občini
Celje v letu 1981 ter o ure-
sničevanju družbene sa-
mozaščite in delu orga-
nov odkrivanja, pregona
in sojenja v lanskem letu.
Nadalje se bodo delegati
seznanili s potekom
usmerjenega izobraževa-
nja ter se izrekli o predlo-
gu družbenega dogovora
o oblikovanju in izvaja-
nju kadrovske politike v
občini.
VVE
STE ŽE
NAROČILI
NOVI TEDNIK?
GORENJE
TOVARNA V DIHACU
Kvalitetni vidiki povezovanja
Na Na zboru delavcev toz-
da Hladilna tehnika tovarne
gospodinjske opreme Gore-
nje v Titovem Velenju so 3.
junija sprejeli pomembno
odločitev za ustanovitev de-
lovne organizacije za proi-
zvodnjo hladilnikov v Biha-
ču. Z osebnim izjavljanjem
so se delavci odločili, da bo-
do skupaj z občinsko skup-
ščino Bihač in tozdom Kom-
presorji v Črnomlju združili
sredstva za izgradnjo nove
tovarne na manj razvitem
področju zahodnobosanske
pokrajine.
Odločitev za delavce v toz-
du Hladilna tehnika gotovo
ni bila lahka, vendar je ta ko-
rak predvsem odločilnega
pomena pri nadaljnji proi-
zvodni usmeritvi velenjske-
ga Gorenja. Več sto delavcev
s tem, ko bodo določen del
tehnologije prenesli v Bihač,
ne bo ob delu, ampak se bo-
do preusmerili v zahtevnej-
še, nove programe, med ka-
terimi so toplotne črpalke,
računalniška, strojna in dru-
ga oprema. S tem Gorenje
prevzema nove in velike
dolžnosti, kajti naložba v Bi-
haču ne pomeni samo zapo-
slitev za tamkajšnjo-delovno
silo, temveč predvsem v po-
večanju in posodobitvi proi-
zvodnje hladilnikov. V konč-
ni fazi bi naj na leto izdelali
600.000 aparatov, hkrati pa
bodo v Gorenju zagotovili
redno oskrbo tržišča s temi
izdelki.
Delavci tozda Hladilna te-
hnika so potrdil elaborat o
družbeni in ekonomski
upravičenosti ustanovitve
delovne organizacije za proi-
zvodnjo hladilnih aparatov v
Bihaču in predlog samo-
upravnega sporazuma o ure-
ditvi medsebojnih pravic in
obveznosti z združevanjem
dela in sredstev med tozdi
Gorenja Kompresorji in Hla-
dilna tehnika ter občinsko
skupščino Bihač. Za podpi-
snika so pooblastili predse-
dnika poslovodnega odbora
Janeza Miklavčiča.
H. JERCIC
CELJE
INDOK NA DODRI POTI
Anketa opozorila tudi na nekatere nove naloge
Vodstvo celjskega Indok
centra se je odločilo za svoje-
vrsten korak, ki tudi dokazu-
je, da želi pri svojem odgo-
vornem delu doseči najbolj-
še rezultate.
Odločilo se je za tako ime-
novano mnenjsko anketo
pod naslovom »ocena Indok
informacij.« Anketne liste so
poslali na 124 naslovov in v
327 izvodih" v gospodarske
delovne organizacije, krajev-
nim skupnostim in skupno-
stim zunaj gospodarstva. Če-
tudi je bilo vrnjenih 54% po-
slanih vprašalnikov, so pre-
jeti odgovori potrdili, da so
Indok informacije napravile
v zadnjem času (odkar jih
vodi Mirko Vrečko, opomba
uredništva), velik korak na-
prej.
Izpolnjene vprašalnike je
ocenil magister komunikolo-
gije v Ljubljani Franc Križaj,
ki je po odgovorih anketiran-
cev ugotovil, da so Indok in-
formacije dokaj prilagojene
potrebam in pričakovanjem
njihovih prejemnikov. Zato
je velika večina z njimi zado-
voljna. Se več, kar 24% anke-
tiranih je dalo zelo konkret-
ne predloge, kako bi kako-
vost teh informacij še izbolj-
šali.
Po mnenju anketiranih je
glavna pomanjkljivost Infor-
macij še vedno v tem, da ne-
kateri sestavljalci besedil pi-
šejo preveč v žargonu, ki de-
luje odtujeno in odbijajoče.
Tudi zaradi rabe tujk, kratic
in preveč obsežnih tabel
brez pisne razlage, bi se dalo
reči kakšno besedo.
Zanimivo je bilo mnenje,
da bi lahko k boljši obvešče-
nosti prispevalo tudi bolj po-
gosto izhajanje Informacij.
Mnogi anketiranci so na-
mreč menili, da je časovni
presledek med dogodkom in
njegovo objavo prevelik in
da Informacije tudi zatega-
delj izgubljajo na aktualno-
sti.
Sicer pa so rezultati ankete
ugodno ocenili dosedanje
prizadevanje Indok centra za
izboljšano in racionalno ob-
veščanje in hkrati pokazali,
kje so naloge, ki bi se jih mo-
rali najprej lotiti. Ni naključ-
je, da bo prva skrb posveče-
na izobraževanju in usposab-
ljanju sestavljalcev pisnih
informacij. Očitno je, da je
tu, vsaj trenutno, največji
problem. Seveda pa gre še za
nekatere druge narave, tudi
tehnične in tiskarske narave
in podobno.
M.B02IC
MARJAN AŠIČ
ODHAJA IZ LB
Izvršni odbor Ljubljanske
banke Celje je ugodil prošnji
podpredsednika poslovodne-
ga odbora Marjana Ašiča za
sporazumno prenehanje de-
lovnega razmerja;
Marjan Ašič je bil za pod-
predsednika poslovodnega
odbora imenovan na tretjem
zboru drugega mandatnega
sklica, 12. decembra 1980. le-
ta, za dobo štirih let. Zdaj je
prosil za razrešitev in sicer z
zadnjim junijem tega leta.
Po vsem tem odhaja Marjan
Ašič na novo delovno mesto.
MB
__^
ŠMARJE PRI JELŠAH
TUDI VEN, NE LE NOTER!
Nedeljiva solidarnost
Člani izvršnega sveta
šmarske občinske skupščine
so na ponedeljkovi seji
obravnavali tudi predlog
družbenega dogovora o
usmerjanju sredstev temelj-
nih organizacij, namenjenih
urejanju pogojev življenja
delavcev v kraju bivanja, ki
temelji na domicilnem nače-
lu. Gre za dokument, ki ga
bodo v naslednjih dneh
obravnavale vse občinske
skupščine na celjskem ob-
močju in ki predvideva, da
bi se določena sredstva te-
meljnih organizacij prelivala
v občino, kjer delavec prebi-
va, porabila pa naj bi se za
izgradnjo in vzdrževanje ko-
munalnih objektov, cest, za
potrebe krajevnih skupno-
sti, za financiranje določenih
programov skupnosti za var-
stvo pred požari, za urejanje
preskrbe prebivalstva, za po-
speševanje kmetijstva in za
potrebe SLO in DS. Sred-
stva pa naj bi se dehla tako,
da bi jih 50% ostalo v kraju,
kjer delavec dela, 50% pa
tam, kjer živi.
Dokument je bil v šmarski
občini dobro sprejet, saj so
bili ravno predstavniki
šmarske in šentjurske obči-
ne tisti, ki so že vrsto let opo-
zarjali, da bi morah ta sred-
stva deliti na domicilnem
principu. Že podatek da se v
celjsko občino vozi dnevno
na delo okoli 2300 šmarskih
delavcev zgovorno priča o
tem, da je bil skrajni čas za
uveljavitev tega načela.
Hkrati s soglasjem, ki so
ga dali člani šmarskega
izvršnega sveta temu doku-
mentu, pa so sprejeli tudi
stališča, da bi morah tudi sa-
mi oblikovati podoben spo-
razum s hrvaškimi občinami
Pregrada, Klanjec in Krapi-
na, od koder se vozijo na de-
lo delavci šmarsko občino.
Kajti sohdarnost ne bi smeli
razumeti tako, da bi jo raz-
glašali kot nujno tedaj, ko
gre za korist občine, so meni-
li, treba jo je razvijati tudi v
nasprotnem primeru, ko je
treba tudi iz občine sohdar-
no prelivati del sredstev. DS
BRANKO
POVŠE O ZA-
POSLOVANJU
»Na zadnji seji občinskega
sveta Zveze sindikatov v
Žalcu, ki je bila skupaj s sejo
občinske konference SZDL,
smo obravnavali vprašanje
zaposlovanja? pri čemer smo
še zlasti veliko besed name-
nili nadurnemu in pogodbe-
nemu delu ter zaposlovanju
upokojencev.
Sprejeta stališča s te seje
smo posredovali organizaci-
jam združenega dela in
skupnostim, ki bodo morale
napraviti ocene, koliko je
takšnega dela in kje bi se da-
lo znižati pogodbeno in ho-
norarno delo. Vse to bodo
morali spraviti na minimum
ali pa takšna dela popolno-
ma ukiniti.«, je povedal
predsednik občinskega sve-
ta Zveze sindikatov v Žalcu,
Branko Povše. Beseda pa je
nanesla tudi na to, kako bo-
do v občini zaposlili mlade
ljudi, ki v teh dneh končuje-
jo šolanje na srednjih šolah:
»V občini imamo samou-
pravni sporazum o zaposlo-
vanju pripravnikov. Podpi-
sale so ga vse organizacije
združenega dela, vendar ga
ne upoštevajo v celoti. Sred-
nje šole bo letos iz žalske ob-
čine končalo 111 dijakov, 69
jih bo diplomiralo na višjih
in 36 na visokih šolah. Vpra-
šanje je, kako sedaj zaposliti
vse te ljudi.
Dosledno bo treba izvajati
samoupravni sporazum o
pripravništvu, še pomemb-
neje pa bo, da bodo organiza-
cije združenega dela, ki so
podeljevale kadrovske šti-
pendije, vse štipendiste za-
poslile. Ena izmed možnosti
pa je tudi ta, da se upokojijo
tisti, ki imajo za to vse pogo-
je. Takšnih pa je v občini tu-
di precej. S tem pa ne mi-
slim, da je treba vse tiste, ki
imajo pogoje za upokojitev
tudi takoj upokojiti. Bo pa
treba to postopno rešiti. Res
pa je tudi, da bi vseh proble^
mov ne bilo, če bi že doslej
dosledno upoštevali zastav-
ljeno kadrovsko politiko.«
JANEZ VEDENIK
BRASLOVČE IN
ŠEMPETER
PRAZNUJETA
v teh dneh poteka v Braslovčab
in v Šempetru praznovanje kra-
jevnih praznikov. V Braslovčah
bodo 13. junija odprh cesto ^
Južni Podvrh na Zovneku, kjer
bo tudi srečanje krajanov. ^
Šempetru pa bodo opravili v pe-
tek, 11. junija pobratenje s kra-
jevno skupnostjo Bele vode ^
občine Kruševac.
J. V
Jt. 23 - 10. junij 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
RAZGOVOR Z JANEZOM ZAHRASTNIKOM
BITKA ZA ENOVITOST OBMOČJA
Prizadevanja medobčinsicega sveta ZK za prodornejše uveljavljanje
gospodarstva v območju
Janez Zahrastnik, do minulega petka se-
kretar medobčinskega sveta ZKS za celjsko
območje, premore brez dvoma najbogatejšo
»zbirko« izkušenj in spoznanj o razmerah, o
uspehih in neuspehih družbenega in eko-
nomskega razvoja, o sožitjih in razhajanjih,
o objektivnih danostih in subjektivnih -do-
datkih« v dogajanjih na območju osmih ob-
čin v zadnjih štirinajstih letih.
Tako dolgo je Janez Zahrastnik bil na po-
ložaju regijskega sekretarja, odkar je nekaj
let po ukinitvi nekdanjih okrajev prišel po-
vezovati raztrgane vezi med občinami celj-
skega območja. To svojo nalogo je prišel
opravljati z nekaj izkušnjami na položaju
sekretarja občinskega komiteja v Hrastniku
in poprej na političnih dolžnostih kot dela-
vec v radeški papirnici, kjer je začel kot
vajenec elektromonter. Tem izkušnjam je
pred prihodom v Celje dodal znanje pridob-
ljeno na takratni visoki šoli za politične ve-
de, današnji FSPN v Ljubljani.
O okoliščinah ob tem svojem prihodu po-
ve Janez Zahrastnik med drugim tudi tole;
CEUSKO OBMOČJE JE BILO
POLNO NASPROTIJ IZ
RAZLIČNIH VZROKOV
JANEZ ZAHRASTNIK: »Odločitev CK
ZKS, da v središčih nekdanjih okrajev
ustanovi telesa s posvetovalnimi, usmerje-
valnimi in koordinativnimi nalogami, je
tak medobčinski svet ZK porodila tudi v
Celju. Problemov ni bilo malo. Antagoni-
zmi med občinami so bili močno prisotni,
i Tu je bilo staro industrijsko a tudi uprav-
no središče Celje - na drugi strani pa novo,
naglo razvijajoče se in k vlogi subregional-
nega središča težeče Velenje. Razvitejše-
mu delu območja je nasproti stalo nerazvi-
to, tudi kmetijsko zaostalo Kozjansko v
mejah šmarske, šentjurske in delno tudi
laške občine. V tem času so se kazali zani-
mivi trendi razvoja v žalski občini in kar
precejšnje razvojne ambicije v občini Slo-
venske Konjice in tudi v mozirski.«
Janez Zahrastnik je med razloge za anta-
gonizme uvrstil tudi nekatere posledice pre-
teklega razvoja. Razen v Velenju in nekate-
rih podjetjih v Celju, je gospodarstvo na
celjskem območju imelo neugodno, delov-
no intenzivno strukturo in je ob nagli rasti
na drugih območjih začelo sorazmerno na-
zadovati. O razmerah v ZK na celjskem pa je
razmišljal takole:
OB OBJEKTIVNIH ŠE
SUBJEKTIVNI DEJAVNIKI
JANEZ ZAHRASTNIK: »Razmere v Zve-
I zi komunistov je pogojevala močna zapr-
tost v občinske meje, nekatera občinska
vodstva so bila ujeta v občinsko politiko
in tako je ZK bila brez tiste prodornosti in
I sposobnosti za zasledovanje širših družbe-
nih interesov... Po analizi stanja v medob-
činskem svetu, ki so ga sestavljali in ga
sestavljajo delegirani iz vseh osmih občin,
smo si bili na jasnem, da bistvenih premi-
kov brez večje odprtosti, sodelovanja ne
bo.
No in ravno pri utrjevanju teh odnosov
je bilo v teh prvih letih največ zapletov.
L«-ti so izhajali iz ljudi. Nekateri niso bili
pripravljeni kreniti po drugačni poti, a so
bili na zelo izpostavljenih političnih dolž-
nostih v občinah. Zaradi preteklih antago-
nizmov, nasprotij, zamer in še drugih ra-
zlogov niso bili pripravljeni medsebojno
j sodelovati... Zato moram reči, da so se
zadeve začele hitreje razvijati, da so se
družbenopolitične skupnosti začele odpi-
rati in je sodelovanje iz leta v leto napre-
dovalo šele, ko je prišlo do kadrovskih
sprememb v posameznih občinah, v posa-
■neznih delovnih organizacijah.«
Te svoje ocene je Janez Zahrastnik v raz-
govoru utemeljeval tudi s tem, da zaprtost
Zveze komunistov na našem območju v ti-
stem času odslikuje tudi podatek, da je bilo
leta 1968 na celjskem območju okoli 6.800
flanov ZK, danes jih je 15.500, kar pomeni,
da je ZK postala zanimiva za množice, za vse
družbene plasti, pri tem pa je najbolj po-
membno, da je celjsko območje v Sloveniji
fia prvem mestu v pogledu vključenosti ne-
posrednih proizvajalcev, predvsem delav-
cev.
Ob tem utegne biti zanimiv tudi tale dvo-
govor:
NOVI TEDNIK; Prav položaj, vloga in
•konkretne možnosti medobčinskega sveta
So zgovorne kot dokaz, da ZK nima »ko-
''^andnih« pozicij. Vas je kdaj imelo, da bi
"darili po mizi...
JANEZ ZAHRASTNIK: » ... in presekal?
' To ne bi veliko pomagalo. Na videz in tre-
»»utno morda že. Treba je bilo spreminjati
0>iselnost, izoblikovati nove strateške ci-
lje glede razvojnih možnosti območja s
predpogojem sodelovanja. Največkrat po-
trpežljivo in s poudarkom na spodbudah
za dobro kadrovsko politiko.«
IN USPEHI SO VEČJI, KOT SE
JIH ZAVEDAMO
Seveda je v tem času, ko se vsi pogovarja-
mo le o težavah, nekam nenavadno govoriti
o uspehih. Toda priroda in vsebina razgovo-
ra je terjala tudi to oceno. Ko da bi bral
misli, preskakujoče k skepsi, je poudaril:
JANEZ ZAHRASTNIK: »Ce vprašate, ali
smo pri poglavitnem cilju, spremembi
neugodne delovno intenzivne h kapitalno
intenzivni strukturi proizvodnje kaj dose-
gli, bi rekel, da več, kot smo pričakovali in
kot se tega zavedamo... Kaj so pred 15 leti,
tudi pred 10 leti pomenili v Slovenskih
Konjicah Konus, Unior, Komet in LIP? Kaj
v Mozirju Elkroj, ki ga še ni bilo, kaj v
Laškem TIM, v Radečah papirnica z novi-
mi naložbami, v Celju Cinkarna, Železar-
na, Zlatarna, Metka, da ne naštevam mno-
gih drugih. Kakšen je razvoj Rogaške Sla-
tine z njenim zdraviliščem, Korsom. Kaj
danes pomeni Alpos, kaj v Šempetru SIP,
pa preboldska tekstilna in polzelska La-
stovka? To so nove moderne zmogljivosti.
nova moderna proizvodnja, strukturno
pravilno usmerjena, naravnana na izvoz
ali pa zamenjuje uvoz! Tu je delež znanja
velik. Tu so se uveljavili strokovnjaki, nji-
hovo število se je močno povečalo. Tudi
kvalifikacijska struktura zaposlenih se je
močno spremenila, ki je bila pred osmimi
leti še močno neustrezna.«
RAZLIKE SO SE MOČNO
ZMANJŠALE
Janez Zahrastnik je vse te spremembe pri-
pisal boljšemu sodelovanju na območju, po-
gumnejšim odločitvam in prodoru mlajših
iz vrst srednje generacije v politično življe-
nje, v gospodarstvo.
JANEZ ZAHRASTNIK: »Še vedno obsta-
jajo navskrižja in poglavitni sta pri tem
dve vrsti protislovij. Najbrž ne bomo mo-
gli nikdar primerjati razvojne možnosti,
na primer Celja ali Kozjanskega. To so
torej te vrste danosti, to je poleg naravnih
tudi posledica razlik stoletnega razvoja.
Ta dejstva smo in bomo morali tudi v bo-
doče vgrajevati v obveznosti in razvojno
načrtovanje celotnega območja. To je ena
vrsta, oziroma oblika solidarnosti!«
PROTI SEBIČNOSTI NA
SAMOUPRAVEN NAČIN
Nato je naštel še druge vrste problemov,
ki pa so politično nevarni in terjajo politične
spopade. To so bile sebične ambicicije, sku-
pinsko vznikle, samoupravno nedogovorje
ne, nedemokratične, nehumane in so se po-
javljale v nekaterih družbenopolitičnih
skupnostih. To ni bilo razumno, pošteno
tekmovanje, spodbudno in dinamično giba-
nje, marveč rivalstvo.
JANEZ ZAHRASTNIK: »Hitrejši razvoj
nekaterih, recimo Celja, Velenja, Žalca in
še nekaterih je bil vsem dobrodošel. Smo
pa proti zapiranju v odnosu do medobčin-
skega sodelovanja, proti tezam, da je inte-
gracija dobra le v občinskih mejah, smo
proti prikazovanju problemov, ki to niso,
proti ambicijam nad realnimi možnostmi,
proti zavajanju... No nekaj časa se ZK na
celjskem območju s temi problemi sploh ni
spoprijemala. Bila je v te probleme ujeta.
SPOŠTOVANJE ŠIRŠEGA
DRUŽBENEGA INTERESA
RASTE
Danes, je dejal Janez Zahrastnik, je precej
drugače, ko so komiteji in konference ZK
na čelu v spopadu s tendencami lokalizma,
separatizmov. ZK je v tem pogledu spet do-
bila zaupanje, da deluje pri uveljavljanju
širšega družbenega interesa, za katerega je
partija odgovorna.
REGIJSKA NARAVNANOST
KADROVSKE POLITIKE
Občutek, da človek na politični funkciji, v
kateri ne nastopa pogosto pred široko jav-
nostjo, ni najbolj komunikativen, je hudo
varljiv. Ce bi takole poskušali ugotoviti, ka-
ko je Janez Zahrastnik med ljudmi znan, še
bolj pa, če bi ugotavljali koliko ljudi pozna
on, bi težko verjeli, da je to mogoče. Sam
pravi o tem takole:
JANEZ ZAHRASTNIK: »V teh 14. letih
je predefiliralo na stotine najodgovornej-
ših ljudi na občinskih in na medobčinski
ravni, v institucijah in delovnih kolekti-
vih. Še bolj pomembno je poudariti, kako
se kompletirali kadri v institucijah me-
dobčinskega značaja kot v banki, SDK,
pravosodju, uprava za notranje zadeve, po-
krajinsko vodstvo in štab zahodne Štajer-
ske, zbornice itd. To niso ljudje samo iz
Celja. Vsa regija jih je kadrovala na javen,
odprt način. A ne samo to. V štirinajstih
letih je celjsko območje dalo 32 ljudi na
najodgovornejša mesta v republiki in fede-
raciji. Naj ne bo neskromno, če rečem, da
smatram za moj doprinost v teh 14. letih,
da je medobčinski svet dal polno podporo
in pomoč občinskim vodstvom ZK pri nji-
hovem prizadevanju za kadrovske spre-
membe, kar je bil predpogoj za prej ome-
njene strukturne spremembe in za hitrejši
ekonomski in družbeni razvoj.«
RAZVOJ SOCIALISTIČNIH
SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
JE DOBER
Ko je navedel, da je na celjskem območju
88 delovnih organizacij z 416 tozdi in 163
enovitih in sedem sestavljenih delovnih or-
ganizacij, nekaj pogodbenih in nekaj po-
slovnih skupnosti, je dejal, da številke same
ne povedo veliko, če vse to ne razumemo za
velike vsebinske spremembe, ki pomenijo
spremembo v položaju delavca v našem
družbenem sistemu.
Kako dinamičen je bil razvoj na tem po-
dročju v štirinajstih letih si lahko predoči-
mo, da je v tem času potekal proces spreje-
manja in uveljavljanja ustavnih amandma-
jev, da je od osnov do polnopravne uveljavi-
tve bil uveljavljen zakon o združenem delu,
da je bilo vmes dolgotrajno obdobje delova-
nja nove organiziranosti in preoblikovanje
združenega dela, da je v samoupravno sfero
prišel celoten sistem ljudske obrambe in
družbene samozaščite itd.
JANEZ ZAHRASTNIK: »Seveda so tudi
danes problemi. Zlasti okoli tega, da se
samoupravljanje ne neha v TOZD. Truditi
se bo treba za še širše dohodkovno povezo-
vanje. Glede tega je sicer storjen velik pre-
mik v zadnjih letih. Na primer: Laški TIM
ima TOZD v Srbiji, Steklarna B. Kidrič
TOZD v Črni Gori, »Unior« vlaga v sloven-
ske železarne, železarna Štore vlaga v Ze-
nico, Kovinotehna na Kosovo, celjski Ra-
zvojni center v Črnogorsko primorje, pre-
boldska Tekstilna je v Biogradu na moru.
Gorenje gradi tovarno v Bihaču. Še več!
Hmezad gradi farmo v Nigeriji, »Comet«
ima tovarno na Malti. Kaj vse to pomeni?
Kljub vsem zapletom se vendarle odpira-
mo, povezujemo, največ pa je vredno ve-
dno močnejše spoznanje, da ni mogoče več
delati na star profitarski način... Izredno
je pomembno, da imamo na našem območ-
ju podjetja, ki lahko so in postanejo nosilci
razvoja v ožji in širši domovini.«
Seveda je Janez Zahrastnik razpletal misli
o sedanjih problemih, o tistih, ki še pridejo
nad nas, vendar mi smo se v prvi vrsti name-
nili posvetiti njegovim mislim in ocenam o
obdobju, ko je vodil medobčinski svet ZKS.
No, povedal je, kako pogosto si je želel vrni-
tve v združeno delo, kako so mu dogodki in
potrebe to preprečili. Kolektiv radeške pa-
pirnice, kamor se vrača, mu je znan z vsemi
problemi in utripom, kot bi bil živel in delal
ves čas v njem. Janez Zahrastnik, kot dobro
vemo, ima čvrsto zasidrane korenine v svo-
jih Radečah, ki so tudi po njegovi aktivnosti
kot občana ena vzornih krajevnih skupno-
sti.
A območje'' Ostaja na prizorišču njegove-
ga dela, kot člana predsedstva CK ZKS.
JURE KRASOVEC
» VESELA SEM, ČE ME
KDO POZ DR A VI NA
CESTI!«
Fanika Starčevič je žen-
ska, ki jo pozna ogromno lju-
di iz Celja in okolice. Kako
tudi ne?! 2e dolgo vrsto let je
zaposlena pri celjskem Kino-
podjetju, največkrat -pa jo
obiskovalci kinopredstav vi-
dijo v kinu Metropol, kjer
spušča v dvorano obiskoval-
ce, pregleduje vstopnice,
skrbi za red in čistočo v ki-
nodvorani in če je gneča, pri-
skoči na pomoč tudi v bife.
Ne bomo izdajali skrivnosti,
koliko jih že šteje simpatična
Fanika, ker se to pri ženskah
ne spodobi, lahko pa vam za-
gotovimo, da jih šteje precej
več, kot ji to izgleda.
NT: Fanika, kaj vam
pomeni delo v celjskem
Kinopodjetju?
F. Starčevič: »Moram reči,
da je to velik smisel mojega
življenja. Kinu sem predana
z vsem svojim srcem in
sploh si ne znam predstavlja-
ti, kaj bi bilo, če ne bi poče-
njala tega, kar počenjam. Ra-
da imam to dele, rada imam
svoje sodelavce, včasih se je-
zim, ampak bolj na videz.
Sem zelo dobrovoljna žen-
ska in vesela sem, ko me kdo
kdaj pozdravi na cesti, pa če-
prav ga ne poznam. Vem pa,
da mora biti kakšen obisko-
valec kina. Včasih me poz-
dravi ali govori tudi kdo
izmed takšnih obiskovalcev,
ki sem ga kdaj okarala, ker j^
po tleh metal ovojček od
bonbonov ali v dvorani lu-
ščil bučnice. To me pa tako
razjezi, da se sploh ne mo-
rem obvladati in takšnim
lumpom kar povem svoje, pa
zamera gori ali doli.«
NT: Saj res, kakšni so
obiskovalci, ki zahajajo
v kino Metropol?
F. Starčevič: »Zelo pester
je sestav. Precej je delavcev
iz drugih republik, vojakov
in zaljubljencev... V glav-
nem so to sami v redu ljudje.
So pa seveda tudi izjeme.«
NT: Kakšni filmi pri-
vabljajo največ obisko-
valcev?
F. Starčevič: »Erotični fil-
mi. Teh je že toliko, da se
človek sploh ne znajde več,
najbolj zanimivo pa je, da
obiskovalcev ža to nikdar ne
zmanjka.«
NT: Pa si kdaj ogledate
kakšen tak film?
F. Starčevič: »Seveda si
ga! Navsezadnje je kar zani-
mivo. Čudno se mi zdi, da
režiserjem ne zmanjka idej
za takšne stvari. Si sploh ni-
sem znala predstavljati, daje
vse to mogoče. Včasih pa so
ti filmi izredno primitivni in
za človeka že skoraj kar ža-
ljivi.«
NT: Kaj vas najbolj
razjezi?
F. Starčevič: »To, če je na
sporedu kdaj kakšen dober
film, pa ni dovolj obiska.
NT: Kaj pa na sploh
menite o mladih obisko-
valcih?
F. Starčevič: »V redu lju-
dje so, so pa, kot sem že ome-
nila tudi ^jeme. No, teh je
tudi med starejšimi precej.
Občutek imam, da me imajo
mlajši obiskovalci kar radi,
pa čeprav komu zabrusim
tudi to, kar mu gre.«
NT: Precej je tudi šol-
skih predstav. Kako se
obnašajo šolarji?
F. Starčevič: »Kakšnih
večjih težav ni. Res pa je, da
se prisotnost učiteljev zelo
pozna.«
NT: Delati je treba tu-
di ob sobotah, nedeljah
in praznikih. Kako ste se
navadili na to?
F. Starčevič: »To me sploh
ne moti in verjemite mi, da si
sploh ne znam predstavljati,
kako dolgočasno bi bilo ne-
deljsko popoldne, če ne bi
bila v službi.«
NT: Kaj pa vendarle
počenjate, kadar ste pro-
sti?
F. Starčevič: »Vesela sem,
ko me obišče kakšen soro-
dnik, velikokrat pa vzamem
v roke slike in obujam spo-
mine. Včasih je bilo tudi kar
lepo. Igrala sem pri tambura-
ših v Celju in z njimi nasto-
pala v mnogih krajih po Ju-
goslaviji. Pri tamburaših
sem spoznala tudi pokojne-
ga moža. Veliko lepega in ve-
selega sem doživela v družbi
teh glasbenikov. Se sedaj
kdaj zaigram na tamburico.
Doma imam tudi papagaje.
Ne, dolg čas mi nikdar ni.«
Fanika rada pripoveduje o
svojem življenju. Polna je
optimizma, pa vendarle so
bili tudi trenutki, ki so bili
polni obupa. Takšno je pač
življenje. Pa je vse to presta-
jala in skrivala svoje težave.
Z njimi ni hotela obremenje-
vati drugih ljudi. Sedaj je ve-
sela, ker se je preselila v no-
vo stanovanje. Najbolj pa je
vesela, ko je v svojem dru-
gem domu - v kinu. Kakšnih
posebnih želja pa nima.
JANEZ VEDENIK
Kazjezi me, če vidim mlade
pijane ljudi, ki potem delajo
nered v dvorani.«
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD REŠEVALNA SLUŽBA CELJE
objavlja dela in naloge
VOZNIKA REŠEVALNEGA VOZILA
Pogoji:
KV voznik D kategorije brez vseh omejitev,
2 leti delovnih izkušenj z D kategorijo,
odslužen vojaški rok,
3-mesečno poskusno delo
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za
osebne dohodke TOZD Reševalna služba Celje.
Prošnje vložite v 15 dneh od dneva objave oglasa na
Zdravstveni center Celje, kadrovsko-socialna služba,
Kersnikova 1 a.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu
samoupravnega organa TOZD.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 10. junij 1982
ŠMARJE:
IZTEKA SE
POLITIČNA
ŠOLAZK
Jutri se bo v Šmarju pri
Jelšah zaključila politič-
na šola ZK, ki jo je skozi
120 ur obiskovalo dvajset
slušateljev. Program Sole
je izvajala Delavska uni-
verza, predavali pa so
ugledni strokovnjaki in
družbenopolitični delavci
iz občine, celjskega ob-
močja in mariborske Uni-
verze.
Občinsko politično šolo
ZK bodo Šmarčani za-
ključili na svojevrsten na-
čin. S slušatelji politične
šole ZK, sindikata in mla-
dine iz pobratene občine
Cazma se bodo srečali v
politični šoli CK ZKJ v
Kumrovcu, kjer bodo po-
slušali predavanje, nato
pa bodo imeli skupno to-
variško srečanje.
DS
ŽALSKO SOCIALNO DELO
NIMAJO KJE DELATI!
Center za socialno delo se bo moral konstituirati
Center za socialno delo v
2aleu dela v izredno težkih
prostorskih pogojih. V
enem prostoru delajo trije
socialni delavci, v prostoru,
ki naj bi bil namenjen samo
delu administratorke pa
ima svoj prostor tudi so-
cialni delavec. Psiholog in
vodja službe imata skupni
prostor. Na voljo ni niti ene-
ga malo večjega prostora,
ki bi bil primeren za stro-
kovne sestanke, skupinsko
delo z mladoletniki in nji-
hovimi starši. Prav neureje-
ni prostorski pogoji onemo-
gočajo konstituiranje cen-
tra.
V bodoče se bo moral Cen-
ter usmeriti v preventivno
dejavnost. Le ta je bila doslej
zaradi kadrovskih in pro-
storskih težav popolnoma
zanemarjena. S spremembo
organizacije dela bo potreb-
no oživiti delo v krajevnih
skupnostih ter se še bolj po-
vezovati s kadrovsko social-
nimi službami v organizaci-
jah združenega dela. Treba
bo poglobiti tudi delo s šol-
skimi svetovalnimi službami
ter sodelovati pri šolah za
starše in šolah za življenje. V
občini Žalec je problematika
socialnega skrbstva izredno
raznolika. Različne oblike
pomoči potrebujejo starejši
ljudje, precej pa je priselje-
nih prebivalcev, ki se težko
prilagajajo na drugačen na-
čin življenja. Vse večje števi-
lo otrok, ki so rojeni izven
zakonske zveze, mnogo je
sklepanja dogovorov o pre-
živninah, svetovanj zaradi
osebnih stisk, v zadnjem ča-
su pa ponovno narašča števi-
lo mladoletnih prestopnikov
in otrok, ki jih je treba oddati
v rejniško družino. Vseh teh
nalog delavci Centra za so-
cialno delo v takšnih pro-
storskih pogojih kot jih ima-
jo sedaj, nikakor ne bodo
mogli opraviti. Ker je tudi
narava dela takšna, da se je
treba z ljudmi pogovarjati na
samem, jim to v sedanjih po-
gojih nikakor ne uspeva.
Prav gotovo bi morali ime-
ti uporabniki storitev Centra
za socialno delo v Žalcu vsaj
približno takšne pogoje kot
v drugih občinah. Delavci
Centra so utemeljeno prepri-
čani, da so odrinjeni in da se
odgovorni premalo zavedajo
njihove vloge in pomena v
naši družbi. Upravičeno zato
pravijo, da je precej tistih, ki
menijo, da je lahko tudi naj-
slabše dobro. Slej ko prej bo
treba urediti normalne pro-
storske pogoje za delo, saj se
bo Center moral v čin. kraj-
šem času konstituirati.
JANEZ VEDENIK
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
NOVI KORAKI
Pospešiti preobrazbo
Komite občinske konfe-
rence zveze komunistov v
Celju je na seji prejšnji četr-
tek, ocenil informacijo o
idejnopolitičnem izobraže-
vanju ter delovanje in ka-
drovsko problematiko De-
lavske univerze v Celju.
V idejnopolitičnem izobra-
ževanju je bil narejen bi-
stven premik, so ocenili na
seji. Zlasti pri vsebini idejno-
političnega izobraževanja in
pojmovanja le tega kot uspo-
sabljanja, katerega cilj je
idejna in akcijska enotnost
članov zveze komunistov.
Sedanji program idejnopoli-
tičnega izobraževanja so na
seji podprli še z nekaterimi
dopolnitvami.
Glede delovanja Delavske
univerze in problematike s
katero se ta srečuje, so si ko-
munisti bili enotni v oceni,
da Delavska univerza v Celju
v zadnjem letu ni storila
praktično ničesar, da bi se
reorganizirala v skladu s
preobrazbo srednjega šol-
stva. Čeprav je v preteklem
letu bila cela vrsta različnih
oblik izobraževanja, še ve-
dno ostajajo odprta vpraša-
nja mesta Delavske univerze
v celotnem sistemu izobraže-
vanja v občini, odprta so še
kadrovska vprašanja kot tu-
di vprašanje statusa, financi-
ranja in podobno. Zadnji
mesec sicer tečejo pod vod-
stvom novega direktorja
(Marjan Turičnik) pospešene
akcije okrog prestukturira-
nja Delavske univerze, ven-
dar je problemov preveč, da
bi se jih dalo hitro in v celoti
odpraviti. Na komiteju so za-
to sprejeli sklep naj Delav-
ska univerza do 15. oktobra
izdela kratkoročni in dolgo-
ročni plan dela ter oblikuje
center za idejnopolitično izo-
braževanje.	VVE
^-^
VOJMIK: GAŠPERJEVA BRALNA
ZNAČKA
Sedem let je, odkar so najvidnejši predstavniki kra-
jevne organizacije Zveze borcev v Vojniku pri Celju in
Zveze koroških partizanov v Celovcu podpisali listino
o pobratenju. Od tedaj pa doslej je sodelovanje med
obema organizacijama dobivala najrazličnejše oblike.
Nazadnje so v Vojniku poimenovali eno od svojih ulic
po Karlu Prušniku-Gašperju, dolgoletnemu predse-
dniku Zveze koroških partizanov, ki je umrl pred
dvema letoma. In prav ta svečanost v Vojniku je dala
spodbudo, da bi se zlasti osnovnošolski otroci iz Voj-
nika vključili v spoznavanje literarnega in publicistič-
nega dela umrlega koroškega partizana in tako v Gaš-
perjev© bralno značko.
-Predlog je bil sprejet in tako bodo mladi Vojničani
zlasti ob branju Prušnikove knjige »Gamsi na plazu«
spoznavali ne samo razvoj partizanskega gibanja na
Koroškem onstran meje, marveč še z drugimi deli tudi
prejšnji in zdajšnji trenutek borbe za popolno uveljavi-
tev narodnostnih pravic Slovencev na avstrijskem Ko-
roškem.
Kot je znano, je Prušnikova knjiga doslej izšla v
slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku, nav-
zlic temu jo je težko dobiti in zato bo tudi akcija za
Gašperjevo bralno značko v Vojniku, vsaj na začetku,
uspevala le s sposojanjem pomembnega dela.
M.BOZIC
PONOD PO POTEH CELJSKE
ČETE
Planinsko društvo Zelezar Store je v soboto, 12.
junija 1982 z zbirališčem ob 7.30 uri pred šentjurskim
Alposom pripravilo že tretji spominski pohod po po-
teh Celjske čete. Pot bo vodila iz Šentjurja na Resevno
in Slemene ter preko Mrzle planine in Vrunčevega
doma do železarskega doma na Svetini. Predvidoma
bo pohod trajal štiri ure, vsak udeleženec bo prejel
spominsko značko, pohod pa tudi šteje kot trimski, saj
je pokrovitelj pohoda Zveza telesnokultumih organi-
zacij Celje.
UM
ROGAŠKA SLATINA: SREČANJE
ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV
V soboto bo v Rogaški Slatini 3, tradicionalno sreča-
nje zdravniških društev iz Murske Sobote, Maribora;
Ptuja, Slovenj Gradca, Titovega Velenja in Celja. Člani
zdravniških društev se bodo pomerili tako v indivi-
dualnih športih kot v ekipnih, da pa bo vse potekalo v
kar najlepšem redu, bosta poskrbela organizatorja
Zdravilišče Rogaška Slatina in Zdravniško društvo
Celje.
KORISTEN PRIPOMOČEK
GLASILO »SLO-DS«
Izšla je četrta številka glasila »SLO-DS«, ki ga izda-
jajo od letošnjega leta dalje Koordinacijski odbor za
SLO in DS pri Občinski konferenci SZDL, Občinski
komite in Svet za SLO in DS skupaj s celjskim Indo-
kom. Tudi v tej številki je veliko zanimivega gradiva,
ki bo koristen za vse, katerim je tudi namenjen. Na
prvi strani je zapis o narodnem heroju Franju Vrunču z
naslovom »Nasledniki Vrunčeve generacije«. Pred
dnevi je namreč enota TO dobila ime po tem naro-
dnem heroju. Na drugi in tretji strani sta zapisa o
revolucionarni poti Franja Vrunča ter o Celjski parti-
zanski četi, nato pa sledijo naslednji zapisi: Civilna
zaščita in sektorska tekmovanja enot prve pomoči.
Nastajanje in ukrepanje ob protestnih ustavitvah dela.
Preprečevanje prestopništva in izvajanje kazenskih
sankcij v sistemu družbene samozaščite, vse skupaj pa
se zaključuje s teksti o Tabornikih v sistemu SLO in
DS, o patriotski vzgoji v šolah in SLO ter DS pri pouku
kemije. Gradivo za to številko, ki so jo natisnili v
nakladi 3000 izvodov, so prispevali Albin Cocej, Muzej
revolucije Celje, R^ado Gabrovec, Stane Ocvirk,
Branko Gartner, Zoran Lah, Irena Novak, Karmen
Hajsinger in UOLO.
TV
^^____
KS PETROVČE
CESTA RAZDORJA
5 kanalizacijo nI več težav!
Sedanja cesta skozi Pe-
trovče in naprej proti Libo-
jam ne ustreza več poveča-
nemu prometu. Ozka je, s
številnimi ovinki in nepre-
gledna. Ni čudno, če so se
zato odločili za moderniza-
cijo. S sedaj predvidenimi
deli pa spet niso zadovoljni.
O tem smo se pogovarjali s
predsednikom skupščine
KS Petrovče Radom Rotar-
jem
»Problemov z rekonstruk-
cijo ceste od križišča v Pe-
trovčah pa do mostu čez Sa-
vo je cel kup. Projekt za po-
pravilo te ceste je dokaj ne-
primeren. Trasa ceste je zelo
široka. Iz projekta je razvi-
dno, da bodo ob cesti tudi
široki pločniki, urejena pa
bo tudi razsvetljava.«
Toda takšno cesto ste si
skozi Petrovče vedno že-
leli?
R.Rotar: »Na vse proble-
me, ki bodo s tem nastali ni-
smo računali. Zataknilo se je
pri tistih krajanih, ki morajo
odstopiti del svojega zemlji-
šča. Mislim, da se bodo ti
problemi v do^ednem času
rešili. Gre tudi za to, da se
občanom zdi projekt neu-
strezen. Cesta bo ravna in
brez kakršnih koli krivin in
bo omogočala razvijanje več-
jih hitrosti skozi naselje.
Krajani menijo, da bi bilo
bolj prav, če bi cesta imela
tudi nekaj manjših krivin, ki
bi onemogočile razvijanje
večjih hitrosti.«
-	Stroškov pri gradnji
ravne ceste pa bo menda
vendarle manj?
R.Rotar: »Na prvi pogled
bi temu res moralo biti tako.
Zal, pa ni. S tem ko je trasa
ravna, bo treba porušiti ne-
kaj večjih stanovanjskih ob-
jektov. Izgubili bi šest stano-
vanj, kar znaša približno de-
set milijonov dinarjev. Ker
pa imamo možnost, da se te-
mu tudi izognemo, bi lahko
bilo stroškov precej manj.«
-	Kako pa je z izgradnjo
kanalizacije od mlekarne v
Rušah pa do mostu v Kasa-
zah čez Savinjo, kjer bo
zgrajena čistilna naprava.
R. Rotar: »Smo tik pred iz-
gradnjo. Okrog tega ni po-
sebnih problemov. Vsa so-
glasja občanov so zbrana in
tudi finančno je ta naložba
pokrita.« JANEZ VEDENIK
NOV ZDRAVSTVENI DOM NA VRANSKEM
V okviru praznovanja občmskega praznika občme Ža-
lec, 7. julija, bodo na Vranskem izročili namenu tudi nov
dravstveni dom. Zdravstveni delavci ria Vranskem so
delali v povsem neprimernih prostorih, zato je nov dom še
kako dobrodošel. V teh dneh urejujejo še okolico, tako, da
novi dom ne bo le funkcionalen, temveč bo doprinesel
tudi k lepši podobi kraja.	T. TAVCAR
SREČANJE NAJSTAREJŠIH BRASLOVČANOV
Krajevna skupnost Braslovče vsako leto pripravi ob kra-
jevnem prazniku srečanje krajanov starih sedemdeset in
več let. Letošnje je bilo v nedeljo dopoldne. V dvorani
Kina se jih je od 190 povabljenih zbralo nekaj več kot 100.
Najprej je spregovoril predsednik krajevne organizacije
RK Braslovče Vlado Rančigaj, učenci OS in moški pevski
zbor Braslovče pa so pripravili kulturni program. Na sliki:
S srečanja starejših krajanov v Braslovčah.
T. TAVCAR
LJUBEZEN DO ŠTIRINOŽCEV
Leta 1974 so v Titovem Velenju ustanovili kinološke
društvo z namenom, da bi šolali pse z rodovniki. Danes
dela v društvu preko sto ljubiteljev teh živali. Svoje poli
gone za delo imajo na velenjskem gradu. Tečaj za začet
nike traja od 60 do 70 ur ali 4 do 5 mesecev. Štirje psi S
imajo izpit prve stopnje, imajo tudi nekaj lavinskih psov
sedaj pa bodo šolali še pse za reševanje izpod ruševin.
L. OJSTERSE?
V CELJU PREUREJENA
IN RAZŠIRJENA LEKARNA
Dolgoletna težnja in potreba po ureditvi le-
karne na Stanetovi ulici v Celju je uresničena,
namesto dveh neustreznih pa je Celje dobilo
eno večjo, urejeno lekarno, ki tudi ustreza
zahtevam za lekarniško dejavnost.
V preurejenih prostorih so pridobili dodat-
nih 115 kvadratnih metrov poslovnih in skla-
diščnih površin, s tem pa tudi znatno boljše
delovne pogoje. Ureditev ene lekarne pa je
tudi omogočila, da so zaprli drugo, neustrez-
no, na Tomšičevem trgu. Zaprli za kupce,
sicer pa prostore lekarniška služba še kako
potrebuje, saj tudi v preurejeni lekarni še ni
vsega, kar bi rabili. Predvsem manjkajo labo-
ratoriji, v katerih bi bilo mogoče marsikaj
narediti, kar v teh časih slabše preskrbe z
lekarniškimi izdelki pogrešamo. Poleg labo-
ratorijev lekarniška služba potrebuje tudi
ustrezne skladiščne prostore. T\idi zanje bodo
lahko uporabili bivšo lekarno na Tomšičevem
trgu.	mBP
Jt. 23 - 10. junij 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
OBISK PRI ENOTAH TO V KOKARJIH IN ŠENTVIDU NAD DOLIČEM
NOVOSTI, KI ZAGOTAVUAJO
VISOKO USPOSOBLJENOST
Vzgoja pripadnikov enot Teritoriaine obrambe Je sicer skrajšana iz
sedem na pet dni, vendar Je učni program ostai isti, to pa pomeni
večjo intenzivnost pri vsakoletnem usposabljanju
v torek, 8. maja, so iz
Centra za obrambno
usposabljanje pripadni-
kov enot Teritorialne
obrambe v Kokarju v mo-
zirski občini odšli zadnji
udeleženci. Dober mesec
dni je bilo na izjemno le-
pem prostoru, ki ga sicer
uporabljajo v poletnih
mesecih tudi taborniki,
živahno, kot le malokdaj.
Na višjem platoju so stali
postavljeni veliki šotori,
spodaj se je vila na jam-
boru državna zastava,
malo višje v gozdu je bila
kuhinja z jedilnico. Tako
kot vsako leto, je tudi le-
tos bil to prostor za pripa-
dnike enot TO, da se v
nekaj dneh še dodatno
usposobijo za svoje nalo-
ge, ki bi jih izvrševali v
morebitni vojni ali tudi
drugi nevarnosti.
Na začetku reportažne-
ga zapisa moramo omeni-
ti dve novi kvaliteti: prva
je v vključevanju enot TO
v vsesplošna stabilizacij-
ska prizadevanja, kar se
je med drugim pokazalo
tudi v skrajšanju pouka iz
sedmih na pet dni. Po-
membno ob tem pa je, da
je delovni program ostal
isti, povečala se je samo
intenziteta dela.
Druga kvaliteta, ki so jo
začeli uvajati koncem
lanskega leta, pa je v tem,
da so usposabljanje raz-
delili na dva dela: prvi del
poteka v Centru ža
obrambno usposabljanje,
drugi del pa na terenu,
kajti prav na terenu je po-
trebno največ praktične
vzgoje. K vsemu temu pa
je treba dodati še to, da se
je kot višja stopnja poja-
vila, da enote TO ne uspo-
sabljajo več starešine ta-
koimenovane redne se-
stave, temveč rezervne
starešine iz samih enot.
Te starešine pa kvalitetno
pripravijo za poučevanje
delavci stalne sestave šta-
bov TO. Starešine se pri
tem maksimalno angaži-
rajo, saj vse skupaj od
njih zahteva intenzivnej-
še individualne priprave,
da so kasneje pri delu s
pripadniki TO uspešnej-
ši. Nadvse pomembno je
to, da starešine začutijo in
sprejmejo popolno odgo-
vornost za svoje enote!
V KOKARJIH JE
LEPO, VENDAR...
ANDREJ JERAM je
vodja Centra za obramb-
no usposabljanje pripa-
dnikov enot TO v Kokar-
jih: »Center za obrambno
usposabljanje za zahodno
Štajersko pokrajino ob-
stoja že od leta 1976. Vsa-
ko leto se usposabljajo
naše enote po programu,
ki ga morajo izpoljati v
petih letih. Po dnevih
smo program usposablja-
nja skrajšali za dva dni,
obseg vsebine pa je ostal
isti, kar pa zahteva od sta-
rešin in pripadnikov več-
jo angažiranost, ki traja
domala skozi ves dan z
obveznim odmorom, ki
ga vojak mora imeti. Le-
tos na taborjenju niso bile
samo naše enote, temveč
tudi enote TO iz Koroške
in Zasavja. Sodelovanje z
ostalimi enotami je zelo
dobro, prav tako tudi z
aktivnimi enotami iz Ce-
lja in Maribora ter pred-
stavniki Milice. Čeprav je
nosilec usposabljanja Po-
krajinski štab dobimo ve-
dno vso pomoč tudi od
Občinskih štabov. Zelo
dobro sodelujemo z JLAI
V zadnjih letih so se po-
goji za bivanje v taboru
bistveno izboljšali. Žal pa
še vedno niso popolnoma
rešeni problemi okoli iz-
gradnje kuhinje, ki je zdaj
improvizirana ter sanita-
rij, ki predstavljajo naj-
večji problem. Vojaki so
kljub temu nadvse zado-
voljni, saj je le bil dosežen
napredek.«
Koliko ur imate inten-
zivnega pouka?
/
ANDREJ JERAM: »In-
tenzivnega pouka je vsak
dan deset ur. Enote ki
gredo na teren na praktič-
no delo, se obvezno pove-
žejo s strukturami, ki so
tam prisotne.«
Področje informiranja
pripadnikov enot TO...
ANDREJ JERAM:
»Imam reden pouk s poli-
tično vsebino. Letos so
prvič poleg političnih ko-
misarjev začeli prihajati
tudi vodilni delavci posa-
meznih občin, ki sezna-
Andrej Jeram je vodja
Centra za obrambno
usposabljanje enot TO v
Kokarju
njajo vojake's svojimi ho-
tenji, problemi in načrti.
Pri tem so se najbolj izka-
zali Velenjčani. Imamo
tudi »začasne« aktive zve-
ze komunistov in mladi-
ne, ki delajo takrat, ko so
enote na terenu.«
Kako bi ocenili našo
vojsko oz. pripadnike
enot TO?
ANDREJ JERAM: »Na-
ša vojska je zavestna, dis-
ciplinirano izvaja naloge
in smo lahko ponosni na
vojake enot TO. Seveda
pa nikoli ni tako dobro,
da ne bi moglo biti še
boljše. Zato so tudi ta na-
ša vsakoletna logorova-
nja.«
MED PRIPADNIKI
ENOTE TO
»K.D.KAJUH«
ANDREJ JERAM:
»Med vsemi bi tokrat po-
sebej pohvalil enoto iz
Velenja, kjer so se stareši-
ne izredno zavzele za
izvajanje nalog. S takšni-
mi ljudmi je veselje dela-
ti. Vedeti je treba, da to ni
njihovo redno delo, tem-
več dodatne obveznosti,
ki jih maksimalno angaži-
ramo in predano izva-
iaio.«
Iz Kokarij nas je pot vo-
dila do Doliča in nato viš-
je do prijetnega naselja
Šentvid. Po treh dneh bi-
vanja v Centru za
obrambno usposabljanje
so pripadniki enot TO
K. D. Kajuh odšli na te-
ren. V Šentviški šoli so
našli svoj začasni pro-
stor ...
VIKTOR BRGLEZ:
»Po letnem načrtu izobra-
ževanja je bila naša enota
na petdnevnem usposab-
ljanju, od tega tri dni v
centru in dva dni na tere-
nu. Poleg ostalega sme
izvedli tudi streljanje 2
orožjem, s katerim enota
razpolaga. Vsak pripa-
dnik je v veliki meri iz-
polnil svojo nalogo. Pc
mnenju vseh je delo take
v centru kot na terenu
uspelo.«
MIRAN AHTIK: »V
COU se je naloga koman-
dirjev oddelkov nižjih
enot pokazala kot bistven
napredek. Sami so spre-
menili svoj odnos do
usposabljanja. Ce je sta-
rešina kreativen potem
prevladuje v enoti tova-
rištvo, disciplina in neod-
povedovanje nalog.«
KARL SEME: »Ugo
dno lahko ocenimo med-
sebojno sodelovanje ne
samo s starejšimi občani,
temveč tudi otroki, ki so
nam veliko pomagali.
Ugodno ocenjujem tudi
delo vojaških kolekti-
vov. «
ANTON GAŠPER:
»Kulturna skupina je pri
nas stalno prisotna, delu-
je pa tudi ob drugih sre-
čanjih. 2elimo pripraviti
gradivo o naši-enoti, ki bi
ga vsi člani dobili naj-
manj dvakrat letno. Tako
bi bili povezani tudi ta-
krat, ko nismo na te-
renu. «
ALBERT VODOVNIK:
»Vsi razumejo vse! Smo
enoten kolektiv. V ljudeh
ni utrujenosti.«
TONE VRABL
Takšen je pogled na del lepo urejenega tabora sredi smrekovih gozdov
Skupina kuharjev je vsak dan poskrbela, da pripadniki
enot TO nikoli niso bili lačni in žejni
V Šentvidu nad Doličem so mladi radi opazovali vojake
pri čiščenju orožja
Po vsakem streljanju je treba cev puške in vse ostalo
temeljito očistiti
Skupina starešin v enoti TO Karla Destovnika Kajuha
(od leve proti desni): Viktor Brglez, Miran Abtik, Kari
Seme, Anton Gašper in komandant Albert Vodovnik
Aktivni starešina starejši vodnik Radislav Stamenkovič (desno) s posadkami
netrzajnih topov pri urjenju
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 10. junij 1982
KDAJ BO
TEDEM
DOMAČEGA
FILMA?
Na prvem zboru podpisni-
kov družbeneca dogovora o
ftnanciranju in izvajanju Te-
dna domačega filma 14. apri-
la v Celju je dogovorje-
no, da bo letos Teden doma-
Čega filma leto« v mesecu ok-
tobru. Organizatorji so te dol-
go ieleli prestaviti izvedbo
manifektarije iz meseca no-
vembra v oktober, toda ta
predlog ni bil izvedljiv, ker je
v istem terminu tudi Borštni-
kovo srečanje in v nobenem
primeru ni prav, da bi bili
dve takSni manifestaciji v
Sloveniji ob istem času.
Nov predlog je, da bi bil
Teden domačega filma od 3.
do 10. novembra. Se en pred-
log pa ponuja ljubljanska Vi-
ba in sicer december, ker bi
rada predstavila vse svoje fil-
me-
V prihodnjih tednih bodo
rešena tudi ta vprašanja. Si-
cer pa tečejo priprave na
izvedbo Tedna domačega fil-
ma v polnem zamahu. Od po-
svetovanj bi opozorili pred-
vsem na dve in sicer Jezik v
slovenskem igranem filmu in
Mladi in erotika v filmu. Raz-
stave bodo tri in sicer že tra-
dicionalna: risbe celjskih
osnovnošolcev in srednješol-
cev na temo filma Razseljena
oseba in Učna leta izumitelja
Polža, razstava ob 10-letnici
Tedna domačega filma in raz-
stava ob jubileju slovenske
Rimske revije Ekran.
ŠMARJE PRI JELŠAH
NOVA OBLIKA ABONMAJA
Kulturni dom v ustreznejši vlogi
Ko se je po koncu lansko-
letne sezone SLG Celje se-
stal odbor za gledališko de-
javnost pri kulturni skupno-
sti Šmarje in razpravljal o
abonmaju »Kozjansko«, ki
ga je za občane šmarske ob-
čine organizirala kulturna
skupnost Šmarje od leta
1973 dalje, je ugotovil, da je
število abonentov od velike-
ga števila v začetku, v zad-
njih nekaj letih izredno upa-
del. Akcija, ki jo je leta 1973
sprožila kulturna skupnost
Šmarje, da bi za občane or-
ganizirala abonma v celj-
skem gledališču, je bila edin-
stveno dejanje, ki mu je tež-
ko najti par v slovenskem
kulturnem prostoru. Iz od-
daljenih krajev Kozjanskega
se je ob abonmajskih pred-
stavah zgrnila proti Celju ka-
ravana avtobusov z gledali-
ške kulture žejnimi občani.
V eni izmed sezon je bilo to-
liko prijav, da sta bila organi-
zirana kar dva abonmaja.
V zadnjih nekaj letih pa je
zanimanje za abonma v celj-
skem gledališču med občani
šmarske občine vedno bolj
upadalo. V sezoni 1980/81 je
bilo le še okoli 200 abonen-
tov, pa še ti niso redno obi-
skovali predstav, tako da so
avtobusi vozili napol prazni
v Celje. Prav to je bil vzrok,
da se je sestal odbor za gle-
dališko dejavnost pri kultur-
ni skupnosti Šmarje z name-
nom, da ugotovi vzroke za
nastalo situacijo. Abonenti
so imeli največ pripomb na
repertoar, pa na oddaljenost
in da je preveč predstav v
pomladanskih mesecih, ko
ljudje s podeželja nimajo več
časa za obiske predstav in
drugo. Odbor se je na osnovi
vseh teh pripomb in na osno-
vi nastale situacije, ko se je
število abonentov res izre-
dno zmanjšalo, odločil, da
poizkusi z novo obliko abon-
maja. Odločil se je za abon-
ma v šmarskem kulturnem
domu, kamor bi povabili ra-
zlične gledališke ansamble iz
vse Slovenije in na ta način
osvežili gledališko ponudbo.
Akcija je naletela na izredno
ugoden odmev, tako, da je
bila dvorana za abonmajske
predstave v šmarskem kul-
turnem domu takoj razpro-
dana, veliko interesentov je
ostalo brez abonmajske kar-
te, dijaki steklarske šole iz
Rogaške Slatine pa so se mo-
rali zadovoljiti s stojišči.
V abonma je bilo vključe-
nih osem predstav za odrasle
in ena za šolsko mladino. V
času od druge polovice okto-
bra lani, pa do konca meseca
marca letos so si abonenti
ogledali naslednje predsta-
ve: Butalce v izvedbi SNG
Maribor, Žlahtnega meščana
v izvedbi SLG Celje, Nasvi-
denje nad zvezdami v izved-
bi MGL Ljubljana, Igre je
konec in Kako se dan lepo
začne v izvedbi Drame SNG
Ljubljana, Ko bi padli oživeli
v izvedbi Šentjakobskega
gledališča iz Ljubljane, večer
narodnih plesov v izvedbi
folklorne skupine Tine Ro-
žanc iz Ljubljane, organizi-
ran pa je bil tudi ogled opere
Zdrahe na trgu v maribor-
skem gledališču. Za šolarje
pa je bilo organizirano gosto-
vanje SLG Celje s predstavo
Kralj Matjaž, kako se imaš?
Za 500 din so abonenti videli
osem predstav od svetovne
klasike, do moderne svetov-
ne drame, pa domače novite-
te in dve glasbeni predstavi.
Zabavali so se ob Butalcih,
Žlahtnem meščanu. Na svi-
denje nad zvezdami in Ko se
dan lepo začne, ter nekoliko
resneje razmišljali ob pred-
stavah Igre je konec in Ko bi
padli oživeli.
Da bi organizatorji ugoto-
vili, kako so bili abonenti z
novim načinom abonmaja
zadovoljni, so ob zadnji
predstavi izvedli anketo. Iz
odgovorov v anketi je bilo
razvidno izredno navdušenje
nad novim načinom abon-
maja, zadovoljni so bili s pro-
gramom, s ceno in celotno
organizacijo.
Zato se je odbor za gledali-
ško dejavnost odločil, da bo
s tem načinom abonmaja na-
daljeval tudi v prihodnji se-
zoni. Ker je zanimanje že se-
daj izredno veliko, se bodo
po vsej verjetnosti odločili za
dve abonmajski predstavi;
popoldansko in večerno. Za
abonente izven Šmarja bo
spet organiziran prevoz; del
stroškov bodo poravnali z
abonmajskimi kartami, del
pa bo prispevala občinska
kulturna skupnost. V pro-
gram bo vključenih spet šest
gledaliških in dve glasbeni
predstavi, v goste pa bodo
povabili gledališča iz vse
Slovenije.
JOŽE CAKS
SUPERMAN
Scenarij: .Mario Puzo, David in Leslie Newman in
Robert Benton. Kamera: Geoffrey Unsvvorth. Glasba:
John Williams. REŽIJA: RICHARD DONNER.
Igrajo: Christopher Reeve, Marlon Brando, Margot
Kidder, Gene Hackman, Glen Ford, Ned Beatty idr.
Superman je nesporno film, ob katerem se mnogi
kritiki in resnejši ljubitelji filmov zmrdujejo. Niso celo
pripravljeni obravnavati ga resno. Pa vendar je prav ta
film tako resno in profesionalno narejen, hkrati pa
tako pomemben, da ga ne moremo odpraviti s prepro-
sto označbo njegovega (manjvrednega?!) žanra. Zakaj
Superman je ustoličil razmeroma nov žanr - znan-
stveno fantastiko, ki izvira iz stripa. Posledica: svet so
preplavili filmi s stripovskimi junaki (prav zdaj gle-
damo v Celju Buck Rogersa, vrstijo se filmi s Člove-
kom pajkom, jeseni bomo spoznali Flash Gordona, iz
Batmana so pripravili že TV nanizanko, itd. itd.). Sta
pa vsaj dva pogoja, ki tovrstne filme lahko pripravita
prebavljive in zanimive - tehnična dovršenost in režij
oka domiselnost pri izvedbi. Oba pogoja sta doslej
izpolnila le Flash Gordon in Superman. In prav te-
hnični briljantnosti, imenitnemu triku, ki ga gledalec
še zaslutiti ne more, kje šele, da bi ga razumel, doumel
in opazil, se mora Superman v veliki meri zahvaliti za
svoj veliki uspeh v kinematografih in za dejstvo, da ga
ne moremo zmrdovaje obiti. Richard Donner (poz-
namo ga predvsem po TV nanizanki Kojak in filmu
Prerokba), je strogo profesionalno opravil režijsko
delo, producenti pa niso varčevali z denarjem. Tako je
nastalo prav spektakularno delo, pri katerem vsebina,
ki izvira iz stripovskih zgodbic, sploh ni pomembna.
Superman, človek s planeta Kripton, je poslan na zem-
ljo, da bi se tu boril proti vsemu zlemu in to mu tudi
uspeva v njegovi neranljivosti, neverjetnih letalskih
podvigihl' itd. Skratka, ob Supermanu je zločinom in
zločincem odzvonilo. Poudariti velja tudi igralsko za-
sebo, ki je res imenitna. Reeve je kot Superman odli-
čen, izjemne pa so drobne vloge, v katerih prednjači
Brando, ob boku pa so mu Glen Ford, Gene Hackman
in številni drugi.
Skratka, Superman je svoji neproblematičnosti, ne-
resnosti in naivnosti navkljub, pomembno filmsko
delo, ki ustoličuje strip v novem, filmskem mediju in
ki je tehnično dovršen.
Za ogled še priporočamo: Henrik V. (mala dvorana
Kina Union).	BRANKO STAMEJCIC
CELJSKE POLETNE PRIREDITVE
KAKOVOST ZA VSAKOGAR
Predvideni tudi obiski Festivala v Ljubljani
Četrti turistični teden bo v
Celju istočasno - s svojim
kulturnim programom - tudi
uvod v poletne kulturne pri-
reditve. Najatraktivnejša pri-
reditev v okviru turističnega
tedna bo vsekakor koncert
Slovenskega okteta in orga-
nista Huberta Berganta, ki
bodo v celjski farni cerkvi
izvajali staro liturgično glas-
bo. Na odprtem odru na
Tomšičevem trgu pa se bodo
v tem tednu zvrstili akustič-
na skupina »Kladivo, kon-
voda«, ansambel Zeme, Ce
ski godalni orkester in fc
klorni nastopi.
Na tem prostoru pa se bi
do skozi vse poletje odvija
tudi druge poletne prirF
tve, v katerih bodo tok
imele največjo priložnost 5
uveljavitev amaterske ku
turne skupine. Tako se boc
praviloma ob petkih ®b 1
uri predstavljala amatersl
društva iz Celja, Vojnik
Smartnega v Rožni dolin
Centra za klubsko dejavnos
gostje iz Črne gore s folklc
nim nastopom ter nekate
godbe. V atriju bodo nast
pili operni pfevci Ladko K
rošec. Zlata Ognjanovič
Rajko Koritnik, v farni cer
vi pa z orgelskim koncerto
Angela Tomanič.
Žal zaradi skromnih
nančnih sredstev priredite
niso mogli povabiti v Cel
kakšne atraktivnejše skui
ne, ki gostujejo na poletne
festivalu v Ljubljani. Zato i
bo Zavod za kulturne prii
ditve organiziral obiske t<
predstav v ljubljanskih K
žankah: na nastop Kozašh
ga folklornega ansamb
Musicala iz New Yorka
opere Prodana nevesta v o
ginalni izvedbi Opere
Brna...
Pričakovati je, da bo za
nastope v Ljubljani pre<
zanimanja zlasti še, ker bol
vse predstave ob petkih (1
in 30. julija ter 13. avgust
za obisk vseh teh pa orga
zator nudi abonmajski f
pust. Sicer pa se je moč p
javiti pri Zavodu za kultui
prireditve do konca mes£
junija.
E.
ZAČETNI TEČAJ (33)
Danes bo govora o VSAKDANJIH IZRAZIH PRI ČIU
TAG.'\J ESPRIMOJ	*
Da
ne
mogoče
prosim
hvala
zahvaljujem se
ni zakaj
izvolite
tukaj
pridite sem
od kod
pojdite tja
ali je v redu?
težak (po teži)
la 'k (po teži)
lahek - lahka naloga
težaven - težavno delo
globok
prosim, zaprite vrata
dovolite da kadim
izvolite cigareto
hvala, ne kadim
imate vžigalico
napravite mi uslugo
zelo rad
sedite prosim
ali motim?
sploh ne
kdaj odprejo trgovine
takoj
kmalu
ob osmi uri
prav imate
kaj želite
ničesar ne želim
ali je to zame
počakajte malo
kaj je novega
ne vem
želim jesti, piti
koliko plačam
koliko stane
kako se imenujete
kako daleč je do Žalca
kje bom dobil vino, pivo
prosim, dajete mi kruh
potrebujem
ali imate
to mi ugaja
to je predrago
prosim, oprostite mi
danes, včeraj, jutri
predvčerajšnjim, pojutriš-
njem
Ali utegnete, ali imate čas?
Sedaj imam malo časa
Ne utegnem, nimam časa.
Vedno sefn vam na voljo
Obklej, ob katerem času?
Jes
ne
eble
mi petas
dankon
mi dankas
ne estas inde. nc indas
bonvolu
či - tie
venu či tien
de kie
iru tien
ču (estas) en ordo?
peza
malpeza
facila - facila tasko
malfacila - m^lfacila laboro
profunda
mi petas, fermu la pordon
ču vi permesas, ke mi fumu
bonvolu (preni) la cigaredon
dankon, mi ne fumas
ču vi havas alumeton
faru al mi komplezon
tre volonte
sidigu, mi petas
ču mi genas?
tute ne
Kiam oni malfermas vende-
jojn?
tuj
baldau
je la oka horo
vi pravas
kion vi deziras
nenion mi deziras
ču tio estas por mi
atendu iomete
kio estas nova (kio novas)
mi ne scias
mi deziras mangi, trinki
kiom mi pagas
kiom (gi) kostas
kiel vi nomigas
kiel malproksime estas gis
Žalec
kie mi trovos vinon, bieron
mi petas donu al mi panon
mi bezonas
ču vi havas
tio plačaš al mi
tio estas tro multekosta
mi petas, perdonu al mi
hodiau, hierau, morgau
antauhierau, postmorgau
Ču vi havas tempon?
Nun mi havas (malmultan tem-
pon) - malmulte da tempo
Mi ne havas tempon
Mi estas čiam je via dispono
Je kioma tempo?
KONCERT DVEH MLADINSKIH ZBOROV
DOBRO ZASTAVUENA POT
Pokrovitelj Novi tednik In Radio Celje
Koncert mladinskih pev-
skih zborov Blaž Arnič iz Je-
senic in Tehnik iz Celja, ki je
bil prejšnji teden v dvorani
Narodnega doma v Celju, je
odraz dobrega sodelovanja
in solidnega dela obeh zbo-
rov. Žal je ta koncert izzve-
nel pred napol prazno dvora-
no, kar je dokaz, da je junij-
ski čas že nekoliko pozen za
tovrstne glasbene prireditve.
MPZ Blaž Amič, ki ga vodi
Roman Ravnič, je v svojem
programu predstavil znane
avtorje zborovske glasbe kot
so Jacobus Gallus,
J.S.Bach, W.A.Mozart ter
domače Alojza Srebotnjaka,
Lojzeta Lebiča, Jakoba Ježa
in druge. Njihovo petje je bi-
lo ubrano in je pri poslušal-
cih vzbudilo veliko pozorno-
sti.
Mladinski pevski zbor Te-
hnik, ki deluje na Tehniški
šoli Celje, zadnje leto vodi
Dragica Žvar, ki je prej dose-
gla lepe uspehe z MPZ I.
celjske čete. MPZ Tehnik je
velik zbor, saj prepeva v
njem okoli 80 pevk in pev-
cev, ki so na tem koncertu
pokazali, da je njihovo delo
dobro in na pravi poti. Ver-
jetno je težko pričakovati, da
bi ta zbor v enoletnem delo-
vanju pod novim vodstvom
dosegel kaj več kot povpreč-
no raven slovenskega zbo-
rovskega petja. Zato pa je na
zadnjem koncertu dokazal,
da je na pravi poti ter da lah-
ko pričakujemo v bodoče še
večje uspehe.
Pokrovitelj tega koncerta
je bilo uredništvo Novega te-
dnika in Radia Celje. F. P.
Jt. 23 - 10. junij 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
NASTOP
ZBOROV IN
KRESOVANJE
DPD Svoboda Griže že
vrsto let prireja kresovanje,
ki so ga lansko leto popestri-
li tudi s koncertom pevskih
zborov. Podobno prireditev
pripravljajo tudi letos in si-
cer v soboto 12. tega meseca
s pričetkom ob 17. uri v let-
nem gledališču Lemberg.
Celotno prireditev so poi-
menovali v Šentvid v malem
s kresovanjem. Nastopili bo-
do namreč nekateri zbori, ki
se bodo udeležili tudi tabora
pevskih zborov v Šentvidu
pri Stični, ki je ena največjih
zborovskih prireditev pri
nas. V Grižah pa bodo nasto-
pili Mešani PZ Aero Celje,
Mešani PZ Metalka Ljublja-
na, Mešani PZ Iskra Kranj,
Moški PZ Solidarnost Ka-
mnik, Moški PZ Avto Celje,
Moški PZ Svoboda Petrov-
če. Ženski PZ Solidarnost
Kamnik, Ženski PZ Sloven-
ske Konjice, Ženski PZ Svo-
boda Griže, Godba na Pihala
Svoboda Griže in Folklorna
skupina OŠ Griže.
F. P.
PRIJETNO PRI OSNOVNI ŠOLI NA NUDINJI
Učenci Osnovne šole Franja Vrunča na Hudinji so tudi letos pred zaključkom šolskega
leta pripravili nadvse zanimivo in prijetno prireditev, kateri so dali skupen naslov »Lepota
gibanja, glasbe, barve in oblike«, s katero so počastili 90 letnico rojstva Tita in 45 letnico
njegovega prihoda na čelo partije. Prireditve so trajale ves dan. Že zjutraj so začeli z drugo
kiparsko kolonijo (lani je bila na Ljubečni), kjer so poleg učencev vseh celjskih osnovnih
šol sodelovali tudi gostje iz pobratenega mesta in šole v Cupriji. Popoldne pa so na svojem
stadionu ob šoli pripravili zanimiv telovadni nastop, ki si ga je ogledalo tudi precej krajanov
in staršev otrok, ki obiskujejo to šolo.
TV - Foto: DAMJANA STAMEJCiC
KAMEN SPOTIKE
Znani slovenski režiser, filmski snemalec in montažer,
Karpo Godina, je te dni na terenu, kjer z mlado filmsko
ekipo snema svoj drugi celovečerec z delovnim naslovom
Kamen spotike. V 38 dneh bo ekipa posnela gradivo letoš-
njega že petega slovenskega igranega filma, ki ga avtorji
napovedujejo za jubilejni, 10. Teden domačega filma.
Zgodba filma bo zanimiva, saj angažirano govori o delu
radijskega orkestra v prvih letih naše obnove. Scenarij je
delo Branka Šomna, glasbo je prispeval Janez Gregorc,
direktor filma je Ivan Mažgon, direktorja fotografije sta
Vilko Filač in Karpo Godina, ki bo z asistentom Juretom
^ervanjo film tudi režiral.
Med igralci najdemo Iva Bana, Borisa Cavazzo, ter nove
obraze, med njimi Uršo Rebek, Petra Mlakarja, Zvonka
Coha, Zorana Predina in druge.
KONCERT UMETNIH IN NARODNIH
PESMI
Moški pevski zbor Svoboda Celje je prejšnji teden priredil
svoj letni koncert na katerem so zapeli vrsto umetnih in
narodnih pesmi. V prvem delu so se predstavili s skladbami
Jakoba Gallusa, Ubalda Vrabca, Danila Bučarja, Matije
Tomca in drugih. V drugem delu koncerta pa so zapeli nekaj
narodnih pesmi kot so Uštnejša ja ni. Travniki so že zeleni.
Moja kosa je križavna, Zdravico in druge.
Moški pevski zbor Svoboda, ki ga že vrsto let uspešno
vodi Vid Marčen, se je tako predstavil kot soliden pevski
ansambel, ki uspešno goji slovensko narodno in umetno
pesem.	F. P.
LAŠKO: SEMINARJI ZA DELEGATE
SO SE PRIČELI
v občini Laško so se v prvi fazi izobraževanja novoizvoljenih
delegatov odločili za posvete" z vodji delegacij, na katerih bi zlasti
osvetlili težave pri poglabljanju delegatskih odnosov, delegate opo-
zorili na njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti, jih seznanili z
dobrimi in slabimi izkušnjami preteklega mandata, ter z metodami,
oblikami in načinom dela z delegacijami.
Izobraževanja in usposabljanja vodij delegacij se bo v juniju udele-
žilo približno 180 delegatov. Dva od štirih organiziranih seminarjev
sta se že pričela. Prvi v ponedeljek v Laškem, v torek pa v Rimskih
Toplicah. 14. junija bo seminar v Radečah, 16. pa ponovno v Laškem.
Občinska konferenca SZDL Laško, ki s sodelovanjem predstavni-
kov Skupščine občine Laško in občinskega sindikalnega sveta pri-
pravlja in organizira seminarje, bo le-te ponovila jeseni, ko bo izobra-
ževanje zajelo vseh 1461 delegatov v občini. Poleg tega izobraževanja
pa podobna pripravljajo tudi v nekaterih organizacijah združenega
dela. Pivovarna, na primer, bo jeseni pričela s seminarji, katerih se
bodo udeležili delegati zbora združenega dela občinske skupščine,
skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter samoupravnih or-
ganov, v to delo pa se bodo vključili tudi člani osnovne organizacije
ZK.	M. A.
ŠENTJUR: IZOBRAŽEVANJE
DELEGATOV
Pri Socialistični zvezi v Šentjurju so pripravih tridnevno izobraže-
vanje delegatov, ki je v dopoldanskem času, od 10. do 14. ure,
potekalo od 31. maja do 2. junija. Udeležilo se ga je v povprečju 70
delegatov, od predvidenih 100.
Teme pogovorov so pri SZDL pripravili skupaj z Delavsko uni-
verzo Celje. Tako so se delegati seznanili s političnim sistemom
socialističnega samoupravljanja, pogovarjali so se o nalogah pri ure-
sničevanju zakona o združenem delu, o sistemu informiranja in
odločanja in o samoupravnem korpuniciranju.	MP
LIKOVNA KOLONIJA
Staro mestno jedro Celja so pred dnevi pomladili mladi
likovniki osnovnih šol s celjskega območja. Likovno kolo-
nijo je organiziral Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje.
Tako so se mimoidoči z zanimanjem zazirali v panoje, kjer
so se izpod čopičev mladih likovnikov kazale njihove spo-
sobnosti v upodabljanju starih pročelij hiš, ozkih ulic, spo-
menikov ...
Likovne kolonije se je udeležilo 50 učencev, njihova naj-
boljša dela pa bodo razstavljena v prostorih Muzeja revolu-
cije.
Na fotografiji je Boštjan Vrečko iz 4. razreda osnovne šole
Veljka Vlahoviča v Celju z mentorico Renato Rakun.
MATEJA PODJED
RAZPIS ZA SPREJEM V GLASBENO
ŠOLO
Združene osnovne šole TOZD GLASBENA ŠOLA
CELJE, objavlja naslednji razpis za sprejem novih
učencev v šolskem letu 1982/83:
Vpisujemo učence, ki se bodo v šolskem letu
1982/83 vpisali v 1. razred osnovne šole, gornja
starostna meja pa so učenci, ki se bodo v šolskem
letu 1982/83 vpisali v 3. razred osnovne šole!
Sprejem novih učencev bo za učence I. Osnovne
šole. Osnovne šole Slavka Šlandra, Osnovne šole I.
celjske čete, Osnovne šole Ivana Kovačiča Efenke v
četrtek, 17. 6. 82 od 8-10 ure ter do 14-16 ure; za
učence ostalih šol celjske občine pa bo vpis 18. 6.
82 od 8-10 ter od 14-16 ure.
Učenci ob vpisu opravljajo sprejemni preizkus pred
komisijo (12. člen zakona o glasbenih šolah), kjer se
ugotovi ali ima otrok primerno razvit posluh, čut za
ritem, sposobnost glasbenega pomnenja ter fizične
in zdravstvene pogoje za učenje ustreznega
glavnega predmeta
7. Kar zadeva same komuniste, se proces njihovega
idej nepolitičnega usposabljanja ne sme zaustaviti na
ravni -poljudnih ' političnih in ideoloških sporočil; iti
mora naprej, dalje in globlje. ZK je bila v preteklosti
marsikdaj sokriva, da je marksistično izobraževanje
mladine, komunistov, delavcev stagniralo ali celo po-
vsem zamrlo. V oblikah usposabljanja same ZK mora
biti zlasti poudarjeno skupno odgovorno študijsko
delo, skupno prebijanje k resnici, mnogo več zavzetih
dialogov in mnogo manj predavateljskih monologov.
Na idejno usposabljanje komunistov naj bi se v mnogo
večji meri vezala tudi tovrstna snovanja drugih druž-
benopolitičnih dejavnikov.
Kakorkoli že, komunist naj bi se tudi kot posamez-
nik vedno zavedal občutljivosti tega področja in njego-
vega odločilnega pomena za. celoten utrip družbenega
življenja. Vsak komunist, ki je /.a to kakorkoli ustrezno
kvalificiran, naj bi se poglobil v težavne probleme te
domene, in prispeval svoj delež k takšnim novim re.ši-
tvam, ki ne bi ogrožale že doseženega, pač pa bi vodile
k nadaljnjim izboljšanjem in uspehom.
18.
KOMUNISTI KOT NOSILCI, PROTAGONISTI
KULTURNE POLITIKE IN DEJAVNOSTI
Ker je ZK družbenopolitično in nazorsko gibanje, je
seveda hkrati nujno tudi oblikovalka in nosilka dolo-
čene celostne Kulturne politike, katere temeljna načela
so napisana v programu ZKJ in v drugih dokumentih.
Zato je tudi vsak komunist vsaj potencialno kulturni
delavec; saj se v svoji aktivnosti (če je resnično druž-
beno angažiran) ne more odtegnili dejavnostmi, ki so
neposredno ali posredno kulturnopoliticne oziionia
kulturnopolitično relevantne.
Takole opredeli program ZKJ nekatera temeljna
kulturnopolitična izhodišča: •Poglavitne značilnosti
razvijanja kulturnih ustvarjalnih sposobnosti ljudstva
so:
-	svoboden razvoj nacionalnih kultur na podlagi
enakopravnosti in ustvarjalnega sodelovanja med
njimi;
-- socialistična demokratizacija šolskega sistema in
sistema izobraževanja in vzgoje sploh, kakor tudi
znanstvenih, umetniških in vseh kulturnih ustanov;
-	osvobajanje prosvetnega, znanstvenega, umetni-
škega in kulturnega življenja administrativnega vme-
šavanja organov oblasti, etatističnih in pragmatistič-
nih koncepcij kulturnega ustvarjanja z izgrajevanjem
in izpopolnjevanjem sistema družbenega samouprav-
ljanja v prosvetnih, znanstvenih in drugih kulturnili
ustanovah in organizacijah;
-	marksistično kritično stališče do kulturne ustvar-
jalnosti vseh narodov, do kulturne dediščine jugoslo-
vanskih narodov, boj proti razrednemu mistificiranju
kulturne zgodovine in kulturnih vTednot, boj proti
neukemu, primitivističnemu in sektaškemu podcenje-
vanju kulturnega fonda, ustvarjenega v preteklosti, ki
ga socialistična družba kot nazorska in zgodovinska
dedinja pozitivne kulturne dediščine sprejema in kul-
tivira kot enega izmed elementov za graditev brezra-
zredne civilizacije.«
Na kratko: komunisti se zavzemamo tako za kar
najbolj intenzivno in široko kulturno povezovanje na-
rodov in narodnosti v okvirih Jugoslavije kot tudi za
vsestransko sodelovanje z drugimi deželami; komuni-
sti moramo biti nosilci globoke demokratizacije in
samoupravne preosnove vseh vidikov kulturnega živ-
ljenja in ustvarjalnosti; tisto najpomembnejše, kar
lahko komunisti store v nacionalni kulturi, je adek-
vatno nedogmatično izvirno situiranje marksizma v
njej.
Največ vredno je seveda neposredno sodelovanje
komunistov v kulturnih dejavnostih (v najširšem po-
menu te besede). Ce je komunist resnično kulturnou-
metniško, vzgojnoizobraževalno, znanstvenorazisko-
valno ali kako drugače dejaven, lahko največ stori za
uveljavitev načel, ki se zanje zavzema organizacija.
Samo v konkretnih snovanjih in situacijah se član ZK
lahko učinkovito spopada z različnimi nepravilnostmi
v širokih domenah kulture. Bojevati se je potrebno
proti ekscesom t. i. množične kulture, npr. proti primi-
tivizmu in kiču. Komunisti so poklicani, da prvi na-
sprotujejo različnim megalomanskim, neracionalnim,
dragim projektom, ki jih neredko uveljavljajo institu-
cije, v katerih samoupravljanje še ni zaživelo. V do-
meni kulture se progresivne sile še vse premalo od-
ločno spopadajo z raznovrstnimi elitizmi, s "klani«, ki
uveljavljajo ozke interese posameznikov, z različnimi
pojavnimi oblikami porabniške miselnosti itn.
Ko se komunist razgleduje po možnih problemskih
področjih kulturnopolitičnega angažiranja, zlasti ne
sme prezreti naslednjih:
1.	Problematika kar najbolj vsestranskega kultur-
nega in kulturnopolitičnega uveljavljanja in angažira-
nja delavskega razreda. Prav delavci in kmetje so še
premalo vključeni v kulturno življenje. Stalna naloga
komunistov je, da iščejo ustrezne učinkovite oblike za
njihov resnični vstop v domene, ki so jim danes še v
veliki meri nedosegljive, odtujene.
2.	Problematika ustreznega kulturnega in kulturno-
političnega angažiranja mladih ljudi. Njihovo mno-
žično sodelovanje se še zdaleč ne more in ne sme
omejevati le na zabavne, »lahke« kulturnoumetniške
aktivnosti. Prav mladi naj bi bili bolj nosilci in občin-
stvo zahtevnejših umetnostnih, nazorskih in drugih
vsebin. Komunisti lahko odigrajo revolucionarno kul-
turno vlogo pri uveljavaljanju novega, naprednejšega,
še neuveljavljenega.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 10. junij 1982
pravniki za bralce
NEVARNOSTI OKROG NAS
U kazenskem sodstvu pogosto obrav-
navamo kazniva dejanja, ki so se končala
z materialno škodo, telesno poškodbo ali
celo s smrtjo. Zakonodajalec govori v
teh primerih o splošni nevarnosti, to je
takšnem nevarnem stanju, ko skoraj
neizbežno pride do nesreče, ko razvoja
dogodkov praktično ni moč več obvlada-
ti. Za kaznovanje zadošča, da takšno ne-
varno stanje nastopi, ni pa nujno, da
nastopi že posledica (kar je tudi sicer
kaznivo).
V našem primeru je sodišče pogojno
obsodilo skladiščnika Cestne delovne
organizacije. Bil je malomaren do svojih
delovnih dolžnosti, saj je dopuščal, da so
delavci na skladišču razmetano vskladi-
ščevali hlodovino, tako da so se hlodi
lahko kotalili. Ob vsem tem pa ni storil
ničesar, da bi bile skladovnice zavarova-
ne pred porušenjem (npr. spenjanje s
spojnicami, postavitev podpornikov,
manjši nagib zlaganja hlodov v skladov-
nici). Skladišče pa je bilo v bližini kraja,
kjer je veliko otrok, ki so se igrali tudi po
takšnih nepravilno zloženih skladovni-
cah hlodovine. Skladiščnik je to vedel in
bi zato moral biti še bolj pozoren in spo-
štovati svoje dolžnosti in še tem prej za-
varovati skladišče pred vstopom otrok.
Ob eni od takšnih otroških iger se je
dejansko hlodovina sprostila in zgrmela
na otroka, ki je bil takoj mrtev. Postopek
je pokazal, da je poleg skladiščnikovega
nevestnega dela, nesreči botrovala še
vrsta malomarnosti s strani delovne or-
ganizacije, kjer so celo vsi vedeli za takš-
no neurejeno skladišče, vedeli so, da se
tam igrajo otroci, pri vsem tem pa so tudi
vedeli, da samoupravnih aktov in pravil-
nikov o varstvu na delovnih krajih ne
spoštujejo. Skladiščnik je celo opozarjal,
za varstvo določeni delavec je napisal le
poročilo - konkretno storjenega pa ni
bilo ničesar.
Takšna in podobna kazniva dejanja
lahko stori vsak občan, kot tudi odgo-
vorna oseba (kot je v našem primeru)
torej takšna, ki v zvezi s svojim delom
povzroči nevarnost za občane ali za pre-
moženje.
V	preteklih letih smo obravnavali
vrsto primerov, kjer ne bi, na prvi po-
gled, človek niti pomislil, da je to nekdo
zakrivil in da bi si takšen človek zaslužil
kazen, predvsem zaradi tega, da se kaj
podobnega ne bi več dogajalo.
Znano je, da v sušnih obdobjih občani
kurijo v bližini gozdov, ne glede na to, da
je v bližini suh material, ki se lahko vna-
me. Otroci se igrajo z vžigalicami, starši
jih nepazljivo spravljajo pred njimi.
Kmetovalci in delovne organizacije
škropijo rastlinje, pri čemer škropivo
pride v tekočo vodo, ah pa pride do po-
mora čebel (slednje smo pred kratkim
brali, da se je zgodilo v bližini Maribora).
Razhčni gradbeni »fušarji« jiestrokovno
vodijo dela in pride do porušenj balko-
nov, plošč, celih poslopij, ali pa elektrika
ubija ljudi, zlasti otroke.
Tam, kjer gre za takšna stanja v okviru
dela delovnih organizacij, ki izzovejo po-
sledice do drugih pa so zlasti pretresljivi
pomori rib ali divjadi, pogini živine med
prevozom. Sodili smo tudi primere, ko
so otroci padli v nezavarovane vodnjake,
apnene jame, ali pa so se igrali z nezava-
rovanim in pomanjkljivo spravljenim
orožjem. Sem sodi tudi mati, ki pusti, da
otrok spleza na okno in pade nekaj nad-
stropij nižje na cesto (kar je še vedno
kaznivo dejanje, ne glede na tragiko do-
godka). Lastnik ali upravljalec stavbe bi
odgovarjal lahko za zdrsnitev leda ali
snega s strehe, odgovornost lahko išče-
mo pri padcih ob po.ledici.
V	prometu so odgovorni tisti, ki bi
morah skrbeti za cesto, npr. ob poledici.
za pokvarjene semaforske signalne na-
prave, neurejen promet na avtobusni po-
staji. Poznan je primer kurjenja, ko je
dim zameglil avti. ce.sto, kjer je nato priš-
lo do številnih trčenj. Kod .podobno ne-
varnost bi lahko označili tudi Kersniko-
vo cesto v Celju, ki ima relativno številne
a\-tobusne postaje, ob relativnem go-
stem prometu tako vozil kot pešcev tty:
številčnih prehodih preko vozišča, ki ni-
so označeni. Obravnavali smo primere,
ko so starši pripravili m pustili otrokom
streljati s karbidom ob praznikih. Tudi
lastniki nevarnih živali (govedo) lahko
kazensko odgovarjajo, zlasti če gre za
poznano in popadljivo žival pa jo pustijo
brez nadzorstva (nevaren pes).
To so le nekateri primeri. Največkrat
gre za malomarne storilce, takšne, ki bi
po svojem delu ah izkušnjah morali in
mogli vedeti, da lahko v takšnem stanju
in v takšnih okoliščinah pride do nesre-
če. Takšne nesreče bomo lahko prepre-
čevali le, če bomo kot občani opozarjali
tako organe za notranje zadeve, kot inš-
pekcije, pa tudi ostale organe, zlasti v
pravosodju, na možne nevarnosti, kot tu-
di na okoliščine, ki bi do takšnih nevar-
nosti lahko privedle. Javna tožilstva in
sodišča imajo sicer razumevanje za posa-
mezne primere (seveda le v skladu z za-
konom), vendar ima vsaka strpnost in
razumevanje svoje meje. Tehtati mora-
mo takšno strpnost na eni strani z možno
posledico, ki bi lahko nastala, ali pa ki je
nastala (velika škoda, smrt, poškodbe).
Tembolj, če gre pri tem za nemočne ljudi
kot žrtve (otroci, starejši, invalidi, dušev-
no prizadeti, celo opiti ljudje), ali pa če
gre za veliko brezobzirnost ali površnost
tistih, ki morajo skrbeti, da ne pride do
takšnih nevarnosti. V primeru, da do po-
škodbe ali škode pride pa takšne malo-
marnosti in opustitve na vsak način so-
dijo pred sodišče.
mag. LUDVIK VIDMAR
VABILO BRALCEM!
Vabimo vse bralce Novega tednika,
da sodelujejo v tej rubriki z vpašanji.
Nanja bodo odgovarjali strokovnjaki
za posamezna področja. Odgovori so se-
veda brezplačni. Napišite vprašanje,
pošljite ga na naslov uredništva in od-
govor bo objavljen v prvi možni števil-
ki Novega tednika!
SOZDMERX CELJE
DO HOTELI-
GOSTINSTVO CELc
TOZD Gostinstva
in turizma Celje
TOZD Gostinstva in turizma Celje, ki v
svojih gostmskih delovnih enotah na po-
dročju mesta Celje. Šentjurja in Gorice
pri Slivnici skrbi za kakovostne gostinske
usluge m storitve
objavlja
potrebe po kvalificiranih gostinskih de-
lavcih s področja strežbe in kuharstva za
svoje delovne enote
HOTEL MERX Celje,
RESTAVRACIJA IVIERX,
Nova vas, Celje
RESTAVRACIJA MERX, Hudinja
GOSTIŠČE STARI GRAD, Celje
MOTEL MERX, Šentjur pri Celju.
Vabimo gostinske delavce, predvsem pa
letošnje absolvente gostinskih šol, da
združijo svoje delo in strokovno znanje z
delavci TOZD Gostinstva in turizma Ce-
lje, kjer jim zagotavljamo
-	stimulativne osebne dohodke
-	urejene delovne pogoje
-	možnosti funkcionalnega izobraževa-
nja
Delovno razmerje združujemo za nedolo-
čen čas ter dvomesečnim poskusnim de-
lom
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje pi-
smene ponudbe na kadrovsko splošni
sektor DO HOTELI - GOSTINSTVO Celje,
Stanetova 20, v roku 15 dni po opravljeni
objavi.
Kandidate bomo o rezultatih izbire obve-
stili v 30 dneh po končanem Izbirnem
postopku
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
63
Ampak moj oče je Slovenec, rodil
se je v Sloveniji in mama tudi. Slovenije sicer še nikoli
nisem videl, toda vseeno jo občutim, in če bi dal na teht-
nico oboje, Argentino in Slovenijo, bi težko rekel, kaj bi
prevagalo.«
»Toda vmes je še ode?«
»Toda vmes je še ode.'«
Spet je srebnil iz kozarca in se zagledal v na steni visečo
uokvirjeno diplomo, ki je potrjevala, da je njegov oče ne-
kega leta pred vojno v nekem jugoslovanskem mestu
uspešno opravil doktorat pravnih znanosti.
»Razumno gledano,^ je rekel, »je očetova preteklost nje-
gova osebna stvar. Jaz sem se rodil potem, ko se je ta del
njegove preteklosti že končal. V njem nisem sodeloval,
nisem njen del. Torej sem...« iskal je besedo, »3... neobre-
menjen. Da, neobremenjen. In vendar velja to samo za tisti
del očetove preteklosti, ki bremeni njega, ne pa tudi za
kasnejše obdobje. Ne velja za danes ali jutri. Danes ali jutri
bremeni očetova preteklost tudi mene, pa čeprav samo po
ovinkih, posredno. Kar mene zadeva, bi se prav rad vrnil v
Slovenijo. Ničesar ni tam, kar bi me odvračalo, nasprotno.
O Jugoslaviji sem slišal mnogo mnogo več dobrega in
lepega kot pa slabega in verjemite mi, da se mi zdi tisto, kar
se tam dogaja, simpatično. Toda vmes je oče. Ne morem ga,
recimo, pustiti in oditi. Preveč sem navezan nanj, zaradi
njega živim tukaj. V nekem smislu sva oba prišla sem in
edino oba skupaj se lahko tudi vrneva. Vidite, on pa ostaja
tukaj.*
Njegov oče bi se lahko vrnil v domovino brez težav.
Povedano jasnejt: ker ni storil nič takega, zaradi česar bi se
moral sedaj po tridesetih letih zagovapati pred sodiščem,
bi lahko odšel v Slovenijo, kadarkoli bi hotel in brez kakrš-
nihkoli posledic.
»Saj bi se vrnil,* mi je rekel, »toda to ni tako preprosto.
Čez leto, dve grem v pokoj, toda po jugoslovanskih predpi-
sih nimam vseh pogojev, v Sloveniji bi imel zaradi tega
premajhno pokojnino in bi težko živel. Zaradi tega ne
grem. Ce bi se to uredilo in če bi lahko dobil primerno
stanovanje, bi šel.«
»Če bi se oče vrnil, bi šel tudi jaz. Ker pa on ne g^e ali pa
se vsaj še ni jasno odločil, da bi šel, ne grem tudi jaz. To je
tisto, kar stoji med menoj in Jugoslavijo.*
Njegova sestra dela v neki banki.
»Da, s sestro sva se o tem dolgo časa pogovarjala. Nave-
zana sva na očeta in mamo, in dokler se onadva ne odločita,
se tudi midva ne moreva - in to velja tudi za drugo sestro.
Taki smo pač.*
To je čisto osebni problem mladega človeka, ki ne more
prebiti trikotnika. Čustva so močnejša od česarkoli dru-
gega, prepletajo se kot vrvi orjaškega vozla. To ni v nobeni
zvezi s politiko.
»Kaj pa dejavnost vodstva politične emigracije v Argen-
tini?«
»To je brezupno, tega nihče več ne verjame, morda celo
tisti, ki to počno, ne verjamejo vsega, kar govorijo.«
»Pa to ne vpliva na mlajše? Vsaj malo?«
»Ni govora. Glejte, med sinovi in hčerkami politične
emigracije imam precej znancev, celo nekaj prijateljev, in
lahko vam povem, da jim je hudičevo malo mar, kaj poče-
njajo tisti iz vodstva. Prvič zato, ker imajo mladi druge
probleme in cilje, in drugič zato, ker čisto jasno vidijo, da
stari nimajo prav. Ce bi imeli prav, če bi njihovi argumenti
in razlogi kaj veljali, potem bi bili v Jugoslaviji - ne pa, da
se potikajo tukaj v emigraciji. Razumete?*
Prižgala sva cigareto.
»Ali veste, kaj pravijo otroci političnih emigrantov svo-
jim staršem?« me je vpraša/. »Tole: kaj nas boste učili in
nam nekaj dopovedovali, ko pa vidimo, kakšen je rezultat
vaše politike. To pravijo in rečem vam, da tega argumenta
kratko malo ni mogoče pobiti. Mladi se ukvarjajo z drugim,
stvarmi, predvsem pa hočejo dobro živeti, ne pa se ubadati
z neko jalovo politiko, ki nima nobenega uresničljivega
smotra. Vidite, tako je to... stari naj kar govorijo. Tudi če
so kdaj imeli kakšno možnost, so jo nepovratno zapravili.
Pika. Tu ni kaj več dodati.«
»Ampak njihovi starši, vsaj tisti, ki še aktivno delajo v
političnem emigrantskem vodstvu, še vedno mislijo, da
bodo nekoč na belem konju prijezdili v Ljubljano in da jih
bodo ljudje sprejeli kot odrešenike. To sem slišal na svoja
ušesa.«
Zasmejal se je.
»Dajte no mir. Takih, ki to resnično mislijo, je za vaše ali
moje prste!«
Zamahnil je z roko.
»Velikanska večina dobro ve, da je to popolnoma nemo
goče.«
»In vendar to govorijo, pišejo.«
»Seveda. Kaj pa naj bi drugega storili? Ali naj preprosto
rečejo: zapik, vse je bilo pomota, vse, kar smo trideset lei
obljubljali, ne velja več? Tega vendar ne morejo storiti ...h
poleg tega ne pozabite, da nekateri od tega dobesedno tudi
živijo. Denar, ki ga dobijo za tiskanje svojih časopisov ir
drugih reči - to je vendar njihova plača ali vsaj del njihovi
plače. Saj ne bi nekateri imeli od česa več živeti. Tako je i
tistimi iz vodstva. Večina drugih se pa za kaj takega splol
ne briga več. Kaj pa mislite: kdo je pripravljen trideset le
verjeti v nekaj, kar se vsako leto odmika nekam v nedoseg
Ijivo daljavo? Koliko pa lahko najdete takih?*
»Od začetka pa so trdno verjeli.*
»Kajpak. Tisočodstotno so bili prepričani. Se jaz se spo-
minjam, da sem v naši hiši poslušal napovedi in pogovore c
tem, kako bo Jugoslavije prihodnje leto konec, pa se j(
potem to odmaknilo in so rekli najpozneje v petih letih
bomo spet doma in na oblasti. Pa je minilo teh pet let in si
znova podaljšali rok... in tako iz leta v leto, deset, petnajst
petindvajset, trideset let. Ampak po tridesetih letih je praV
Ijice nenadoma konec in Slovenci, ki živimo tukaj, napo
sled nismo najbolj neumni ljudje na svetu. Spregledajo^
smo. Tirdeset let je dovolj dolga doba za to, se vam ne zdi'
Mar mislite, da bi bila vaša Jugoslavija še vedno taka, ko
je, če bi ljudem trideset let samo lagali in jim nekaj obljub
Ijali, kar se ne bi nikoli uresničilo? Vraga bi bila.'*
Jt. 23 - 10. junij 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
UREDITEV
HUDOURNIKA
IZPOD ROZALIJE
Odgovarjamo na večkrat
zastavljeno vprašanje kraja-
nov Pešnice o ureditvi hu-
dourniškega potoka izpod
Rozalije v naselju Pešnica.
Urejevanje hudourniškega
potoka na Pešnici, v katere-
ga se steka tudi kanalizacija
iz petih stanovanjskih hiš, je
prav gotovo zadeva, ki jo je
zaradi bivalnih pogojev nuj-
no reševati. Toda takih in po-
dobnih primerov je v šent-
jurski občini še cela vrsta.
Nerazumljivo je, da občani
to vprašanje postavljajo pred
inšpekcijske službe. Naloga
teh je, da nadzorujejo, kako
občani, delovne organizacije
in drugi spoštujejo predpise.
Kdo vse je torej v času na-
stanka tega naselja obšel ali
omalovaževal predpise, pa
naj bo vede ali nevede? Prve
gradnje stojijo na tem prede-
lu že okoli 25 let. Hudourni-
ški značaj potoka jih ne mo-
ti. Spuščanje odplak preko
greznice v potok pa je bilo za
takratne higienske razmere
sprejemljivo, medtem ko za
zdajšnje razmere ni več. Za-
zidalni načrt nima ustreznih
sanitarnih mnenj, kanaliza-
cija za to naselje se je izvajala
le po situacijskem načrtu, ki
prav za pet stanovanjskih
hiš, ki so sedaj sporne zaradi
odstranjevanja odplak, baje
ni bil sprejemljiv. Odplake iz
te kanalizacije spuščajo v po-
tok Pešnico in nazadnje, pre-
težna večina lastnikov v tem
naselju nima uporabnega
dovoljenja. Kršiteljev pred-
pisov je torej cela vrsta. Na-
loga inšpekcijskih služb bi
bila, da jih preda v upravno-
kazenski postopek. Ali pa bi
bila s takšnim inšpekcijskim
posegom zadeva rešena in
dosežen cilj? Prav gotovo
ne! Najbolj učinkovit način
reševanja omenjenega polo-
žaja je prav gotovo v sodelo-
vanju med prvotnimi prebi-
valci tega področja in novimi
naseljenci ter Komunalno-
cestno skupnostjo v okviru
krajevne skupnosti. Prej ko
slej bodo morali vsi prizadeti
uvideti potrebo po skupnih
interesih, pri čemer bodo
morali svoje osebne interese
postaviti na drugo mesto in
dati prednost skupnim inte-
resom. Temu pa bo sledil tu-
di odgovor, kdaj bo rešena
regulacija tega potoka in ste-
kanje fekalij v njega. Odgo-
vorili pa si bodo občani
sami.
In končno je tudi s prisilo
mogoče doseči sanacijo se-
danjih nepravilnosti. Ne sa-
mo, da se priključi na kanali-
zacijo pet stanovanjskih hiš,
ki sedaj spuščajo odplake v
potok, ampak tudi vse lastni-
ke'v stanovanjskem naselju
Pešnica, ki sedaj spuščajo
odplake v potok Pešnico
pred centrom naselja Šent-
jur. Tu pa so zlasti izpostav-
ljeni kopališče, igrišče, vrtec
itd. Ali bodo prebivalci nase-
lja Šentjur prav tako zahte-
vali odgovor v javnih obči-
lih, kdaj bo urejena kanaliza-
cija od naselja Pešnica?
OBČINSKI
INŠPEKTORAT.
Skupščina občine Šentjur
UREDNIŠTVO
Najprej prav lepa hvala
za odgovor, na katerega
smo dolgo čakali, saj je bilo
javno vprašanje zastavlje-
no že februarja v 5. številki
NT. Toda, tudi odgovor, ki
ste nam ga posredovali, ne
odgovarja na javno zastav-
ljeno vprašanje, saj v bi-
stvu le ugotavljate stanje,
kakršno je in delno tudi
vzroke tega stanja, medtem
ko smo mi predvsem spra-
ševali, KDAJ bo potok ure-
jen, tako da bodo občanom
zagotovljene minimalne sa-
nitarne norme. Da problem
ni nov, je jasno. In prav za-
to, ker ni nov, so se bržkone
krajani zatekli tudi k javne-
mu vprašanju v javnem ob-
čilu, kot eni od poti za javno
urejanje in reševanje zadev.
Kajti, iz pisma, ki smo ga
objavili v februarju, je raz-
vidno predvsem troje:
-	problem se vleče, saj bi
moral biti v smislu lokacij-
ske dokumentacije ta potok
urejen že leta 1966 (pred pri-
četkom gradnje na Pešnici),
zaradi česar so občani že po-
ravnali tudi finančne ob-
veznosti. Dobili so za to si-
cer obljube, problem pa je
ostal.
-	Vse navedbe občanov
potrjuje zapisnik ogleda, ki
ga je izvršila posebna ob-
činska komisija v sestavi
inšpekcijskih služb, krajev-
ne skupnosti, Komunalno-
cestne skupnosti ter SIS-
enote za urbanizem.
-	In slednjič, iz tega zapi-
snika, ki je nastal 22. junija
1981, so razvidne naloge in
roki za sanacijo stanja.
Ostaja slej ko prej le še pri
nalogah, kajti roki so mini-
li, stanje pa je nespreme-
njeno.
In še to: vprašanje smo
naslovili na občinski inš-
pektorat prav zato, ker je
občinski inšpektorat sode-
loval pri ugotovitvi stanja,
oblikovanju zapisnika, ki
vsebuje naloge in roke in je
zato tudi na nek način sood-
govoren, da se dogovor ure-
sniči.
Zato tudi z odgovorom,
kot je posredovan, nismo
zadovoljni. Želimo dejan-
sko izvedeti to, kar so spra-
ševali krajani tega naselja,
KDAJ BO PROBLEM RE-
ŠEN?
10 MILIJONOV
RAZGLEDNIC
v zvezi z vprašanjem v ru-
briki »Pisma«, ki govori o
slabi izbiri razglednic mesta
Celja, dajemo naslednje po-
jasfiilo:
Kritika glede izbire razgle-
dnic mesta Celja je upraviče-
na. v trgovinah in kioskih je
trenutno v obtoku osem ra-
zličnih vrst razglednic naše
proizvodnje in štiri drugih
proizvajalcev. V arhivu ima-
mo oseminštirideset različ-
nih razglednic Celja, od kate-
rih trgovci naročajo letno
približno deset motivov, kar
znaša sto tisoč razglednic. To
pa je tudi maksimum proda-
je v enem letu. Večji izbor
vpliva na zalogo, menjava
motivov pa povečuje proi-
zvodne stroške. Pri tem mo-
ramo vedeti, da so proizvo-
dni stroški pokriti šele pri
nakladi petindvajset tisoč
izvodov, tolikšna količina
razglednic pa se prodaja več
let. To je tudi razlog, da je na
tržišču premajhen izbor raz-
glednic oziroma, da se moti-
vi iz leta v leto ponavljajo.
Turistična razglednica
opravlja dve funkciji; rekla-
mo določenega kraja ter je
hkrati trgovsko blago. Zato
se ji posveča posebna pozor-
nost. Izbira motivov je nava-
dno prepuščena naročniku -
prodajalcu, ki gleda na raz-
glednico kot na predmet
prodaje, zato je reklamni po-
men razglednice večkrat za-
nemarjen.
Interesi trgovcev in dejav-
nikov, ki imajo nalogo pro-
pagirati določen kraj, so si
večkrat nasprotni. Tako gre
lahko dobra turistična raz-
glednica slabo v prodajo ali
pa obratno. Pri tem ima od-
ločilno besedo naročnik, ki
tudi vrši izbor slikovnega
gradiva.
Fotolik Celje se ukvarja s
proizvodnjo razglednic pri-
bližno petindvajset let in je v
Sloveniji edina delovna or-
ganizacija, ki opravlja celo-
ten proizvodni postopek, od
fotografiranja do tiska. Pri
tem sodeluje kot poslovni
partner tudi tiskarna Cinkar-
ne Celje. Fotolik Celje ni za-
ložnik, ampak izvaja storitve
za znanega kupca, zato je pri
izbiri motivov izključno
odvisen od naročnika. Letna
proizvodnja razglednic je
približno deset milijonov
izvodov, področje prodaje pa
sega preko slovenskih meja
še na velik del Hrvaške. Kot
ekskluzivni proizvajalci iz-
delujemo tudi razglednice
grobnice maršala Tita in Mu-
zeja 25. maj v Beogradu. V
obtoku je približno štiri tisoč
različnih motivov razgle-
dnic.
Upamo, da smo s tem od-
govorom osvetlili problema-
tiko izdelovanja razglednic,
nikakor pa ne rešili proble-
ma. Vsekakor bi morali svo-
je povedati tudi založniki in
prodajalci.
FRANC MAUER
direktor, Fotolik-Celje
UREDNIŠTVO:
Hvala za pojasnilo o tem
vprašanju s stališča delov-
ne organizacije, ki razgle-
dnice proizvaja. Vsekakor
pa tak odgovor celotnega
problema ne razrešuje. Zato
še naprej velja ugotovitev -
razglednic Celja in okolice
je malo, glede na izbor mo-
tivov. So tudi že zastarele
in ne odslikavajo tega, tudi
turistično nadvse zanimive-
ga področja na način, ki bi
bil dandanes zaželen in pri-
meren. Besedo torej preda-
jamo založnikom, ponovno
pa vabimo zlasti Turistično
društvo, ki smo ga že pozva-
li k odgovoru, da predstavi
tudi svoje stališče, načrte in
potrebe.
VELIKO IN MALO
CELJE
Tov. Videčnik v sestavku
VELIKO IN MALO CELJE
piše o zgodovini Celja. Ugo-
tovitve njegovega prispevka
potrjujejo tudi podatki, ki so
bili objavljeni v Trgovskem
in obrtniškem Kažipotu, ki
ga je Občeslovensko obrtno
društvo iz Celja izdalo okto-
bra 1904, v njem pa je kole-
dar za leto 1905. Namen izda-
je je označen v Predgovoru:
»2e dolgo časa je Občeslo-
vensko obrtno društvo v Ce-
lju delalo za to, da se sloven-
ski trgovski in obrtni stan na
Štajerskem spozna med se-
boj, da ga spoznajo slovenski
odjemalci, da ga spoznajo tu-
di drugi ljudje, a šele letos se
mu je posrečilo oživotvoriti
to misel z izdajo Kažipota«.
Ta »Kažipot po Sloven-
skem Štajerskem« nam pri-
kaže posamezne kraje, v
njem so statistični podatki iz
1. 1900, opisana so društva,
obrt, gostilne itd.
Poglejmo	POLITIČNI
OKRAJ CELJE
Ta okraj je z mestom Ce-
ljem, ki je imelo svoj lastni
statut, obsegalo 52 krajevnih
občin s 165,022 hektarjev po-
vršine, 21.049 hiš, 118.585
prebivalcev, od tega 58.246
moških in 62.339 žensk. Bilo
je 110.186 Slovencev (93 %),
7.379 Nemcev (7 %), 61 dru-
gonarodhih. Brez mesta Ce-
lja je bilo 97,2 % Slovencev,
2,8 % Nemcev. Tedaj so na-
šteli 118.342 katolikov, 200
protestantov, 32 Židov in 11
drugovernikov.
Politični okraj Celje je ob-
segal 5 sodnih okrajev: Celje,
Gornji grad. Laški trg, Šmar-
je pri Jelšah in Vransko.
SODNI OKRAJ CELJE
Sem je spadalo mesto Ce-
lje in 21 krajevnih občin. Ob-
segal je 44.990 ha zemlje,
8.132 hiš, 46.480 prebivalcev,
22.551 moških, 23.929 žensk,
39.717 Slovencev, 6.190
Nemcev, 34 drugonarodnih,
46.259 katohkov, 187 prote-
stantov, 23 Židov, 11 jih je
bilo druge vere.
MESTO CELJE
se je razprostiralo na
207 ha, bilo 321 hiš, 6.713
prebivalcev, 3.517 moških,
3.196 žensk, 1.450 Slovencev,
4.940 Nemcev, drugi so bili
vojaki itd. Bilo je 6.521 kato-
likov, 162 protestantov - v
celem Političnem okraju Ce-
lje jih je bilo 200.
V Kažipotu je navedeno,
da sta delovala dva sloven-
ska notarja (Lovro Baš in Ju-
ro Detiček), med 12 odvetni-
ki jih je bilo 7 Slovencev
(dr. Alojzij Brenčič, dr. Ivan
Dečko, dr. Ludvik Filipič,
dr. Juro Hrašovec, dr. Josip
Karlovšek, dr. Josip Sernec,
dr. Josip Vrečko), med lO
zdravniki sta bila 2 Slovenca-
(dr. Janko Sernec, dr. Anton
Schwab).
Okrajno zastopstvo je bilo
slovensko, dr. Ivan Dečko je
bil načelnikov namestnik,
opomba: »H koncu 1904 raz-
puščen. Posle vodi vladni
komisar«.
Prepišimo še nekaj podat-
kov: »Okrajni šolski svet
(slov.), občinski svet (nem.),
mestni svet (nem.), magistrat
(nem.), mestni šolski svet
(nem.), nemškoslovenski gi-
mnazijski razredi (I.-IV.),
višja gimnazija (nem.), me-
ščanska šola (nem.), ljudska
šola celjske okolice (slov.),
zasebna dekliška šola šol-
skih sester (slov.), 2 otroška
vrtca (eden slov.), bolnišni-
ca...«. Mimogrede marsika-
tero od gornjih imen omenja
dr. Ervin Mejak v sestavku
»Kaj bo s pokopališčem na
Golovcu«!!!
L. 1904 so bili v Celju sle-
deči zavodi: Celjska posojil-
nica (načelnik dr. Jos. Ser-
nec), Južno-štajerska hranil-
nica (načelnik dr. Juro Hra-
šovec), Zveza slovenskih po-
sojilnic, Ljudska šola (deška)
celjske okolice, Armin Gra-
dišnik vodja. Dekliška šola
(zasebna) šolskih sester. Jav-
ne dekliške šole ni, ker je
mesto ne pusti zidati. Šolni-
na je bila 1 K na mesec, itd.
Delovala so sledeča druš-
tva: Politično društvo »Na-
prej«, Narodna čitalnica.
Celjski Sokol z odsekom v
Žalcu, Celjsko pevsko druš-
tvo, Slovensko delavsko
podporno društvo, Občeslo-
vensko obrtno društvo.
Občina »Celjska okolica«
je obsegala 18 vasi (Breg, Do-
brava, Gaberje, Spodnja Hu-
dinja. Gornja Hudinja, Koš-
nica. Lava, Ložnica, Medlog,
Miklavški hrib, Ostrožno,
Pečovnik, Polule, Stari grad,
Zavodna). Razprostirala se je
na 3.550 ha, bilo je 737 hiš,
5.173 prebivalcev, 2.457 mo-
ških, 2.716 žensk, 4.672 Slo-
vencev in samo 408 Nemcev,
9 drugih.
Da je imel ta kažipot tudi
turistični namen, potrjuje
posebno opozorilo, da so tu
razvaline gradu celjskih gro-
fov na Starem gradu, ki so
last mestne občine.
Mogoče še, da je bila v Ga-
berju C. kr. tovarna za cink,
tovarna za kemične izdelke,
tovarna za emajlirano poso-
do, da je imel Peter Majdič v
Spodnji Hudinji vehkanski
paromlin itd. Tov. Videčnik
navaja citat »prebivalstvo
Celja, z izjemo neznatnega
dela je bilo od nekdaj nem-
ško in zato je treba nemški
značaj mesta ohraniti.« Je
številka 1.450 Slovencev na-
pram 4.940 Nemcem neznat-
na, če pogledamo samo Me-
sto Celje? Ce zanemarimo
dejstvo, da je bila celotna
okolica pretežno slovenska!
Recimo v občini Dobrna,
kljub temu, da je bilo tu »v
bližini deželno kopališče
(nem.) je bilo 1.662 Sloven-
cev in 51 Nemcev, v Franko-
lovem je bilo 1223 prebival-
cev in vsi so Slovenci, v obči-
ni Petrovče je bilo 2.245 Slo-
vencev in 36 Nemcev (grašči-
ne v okolici Petrovč), na Te-
harju je bilo 2.039 Slovencev
in 120 Nemcev - verjetno,
ker je bila tu »žel. tov. -
nem.« - verjetno železarna,
ki je bila v nemških rokah, v
Občini Žalec je bil 1.301 pre-
bivalec, vsi so bili Slovenci,
in še in še bi lahko naštevali.
Tako nam skromni Obrtni-
ški Kažipot marsikaj odkrije.
Poglejmo kako je zaključen:
Po političnem okraju Rad-
gona je označba OSTALI
OKRAJI:
Slovencev je po teh okra-
jih:
Bruck 417, Deutsch Lans-
berg 152, Felbach 10, Gradec
(mesto) 1.430, Gradec (okoli-
ca) 252, Grobmin 47, Hart-
berg 2, Judenburg 429, Leo-
ben 565, Liezen 46, Murau
17, Voitsberg 478, Weiz 2, ah
v sodnem okraju Lipnica je
bilo 345 Slovencev.
Gole številke, ki povedo,
da je bilo recimo v Leobnu
na Gornjem Štajerskem veli-
ko več Slovencev, kot mar-
sikje na Spodnjem Štajer-
skem Nemcev - v Leobnu je
bilo 565 Slovencev, v Ljuto-
meru pa 527 Nemcev, teh
primerjav bi lahko napravili
še veliko.
FRANCI JEŽOVNIK,
Griže
LAŽ IMA KRATKE NOGE
Spet smo enkrat nasedli, ko smo zaupali ljudem.
Pred dnevi nam je nekdo napisal, vsaj po našem
mnenju izredno lepo in odgovorno pismo, ki smo ga
naslovili s »Tarnamo, tarnamo«. Pismo je bilo polno
spodbudnih besed, ki pozivajo k večji odgovornosti
in spominjajo na to, kako je bilo v najtežjih časih.
Podpisano je bilo to pismo z imenom in priimkom
Terezije Falnoga z Ivence 22, pri Vojniku. Pismo
vsebuje še nekaj prošenj, naj ga ne podpišemo s
polnim imenom, naj ga objavimo v rubriki »Pisma«
in slednjič tudi, naj če objava kaj stane, pošljemo
položnico«.
Objave v pismih bralcev seveda nič ne stanejo.
Pač! Stanejo malo več odgovornosti in poštenja!
V ponedeljek je bila v našem uredništvu tov. Tere-
zija Falnoga, ki je razpoznala svoje ime in priimek
pod začetnicami, s katerimi je bilo pismo podpisano
v tej rubriki. Niti slučajno ni napisala niti ene same
besedice tega pisma. Torej se je nekdo, tudi pri pov-
sem neproblematičnem, simpatičnem in spodbu-
dnem pismu, skril zanjo. Zakaj? Ker je hotel ponaga-
jati (kako tipično slovensko) sosedi, znanki? Ker je
tako našel pot, da je nekaj svojih misli spravil v
časopis, a hkrati zbrisal sleherno sled svoje odgovor-
nosti?
Saj ni pomembno, zakaj še vedno ravnamo tako. Je
pa to vzpodbuda za pomislek o nas samih. Za to, da
zlezemo vase in se zamislimo o nekaterih moralnih
vrednotah, kot so poštenje, odgovornost, medsebojni
odnosi. Narobe ste ravnala, naša anonimna bralka!
In, narobe ravnajo vsi, ki ubirajo podobna pota. Ne le
zato, ker ima laž kratke noge, in ne le zato, ker
resnica slednjič vselej pride na dan. Narobe ste rav-
nala zlasti zato, ker ste tako postala skrivač. In skri-
vačev je včasih, ki jih živimo preveč! Ne potrebu-
jemo jih!
UREDNIŠTVO
PLAČEVALI BOMO PO STOPNJI
1,4% OD NETO OSEBNEGA
DOHODKA
Samoprispevek bodo pla-
čevali delovni ljudje in ob-
čani, ki stalno stanujejo na
območju celjske občine. De-
lavci, ki prejemajo osebni
dohodek iz delovnega ra-
zmerja ali na podlagi pogod-
be o delu ali če prejemajo
nadomestila osebnega do-
hodka, bodo plačevali od ne-
to prejemkov. Za osebni do-
hodek se upoštevajo tudi ju-
bilejne nagrade in odpravni-
ne od pokojnin. Kmetje bo-
do plačevali samoprispevek
od katastrskega dohodka.
Samoprispevek bodo plače-
vali tudi delovni ljudje in ob-
i čani, ki opravljajo samostoj-
I no obrtno ah drugo gospo-
t darsko dejavnost, tisti, ki
I opravljajo intelektualne sto-
I ritve, nadalje zavezanci od
; avtorskih pravic, patentov,
tehničnih izboljšav in tisti, ki
plačujejo davek po odbitku
od dohodka, zmanjšanega za
davke in prispevke po pov-
prečni stopnji za posamezno
leto. Upokojenci bodo plače-
vali samoprispevek od neto
pokojnin.
Samoprispevek se ne pla-
čuje od socialnih podpor, in-
validnih, pokojnin z varstve-
nim dodatkom, otroškega
dodatka, štipendij učencev
in študentov ter nagrad, ki
jih prejemajo učenci v go-
spodarstvu. Prav tako se ne
plačuje od regresa za letni
dopust. Samoprispevek ne
bodo plačali delovni ljudje,
katerih osebni dohodek ali
pokojnina ne presega 8000
dinai-jev mesečno; kmetje,
katerih katastrski dohodek
ne presega 4500 dinarjev in
jim je kmetijstvo edini vir
dohodka; kmetje za čas, ko
imajo pravico do oprostitve
davka po veljavnih predpi-
sih, za tisti del katastrskega
dohodka na katerega se
oprostitev nanaša; prav tako
delovni ljudje in občani, ki
opravljajo obrtno ali drugo
gospodarsko dejavnost ozi-
roma intelektualno storitev,
za čas, ko imajo pravico do
oprostitve davka po veljav-
nih predpisih.
Plačevanja samoprispevka
bodo na zahtevo oproščeni
tudi" delovni ljudje in občani,
ki imajo osebni dohodek ali
nadomestilo osebnega do-
hodka iz delovnega razmer-
ja, od kmetijske in obrtne ali
druge gospoaarske dejavno-
sti ter od pokojnin, če doho-
dek na enega družinskega
člana ne presega 4000 dinar-
jev mesečno pri tem se v do-
hodek štejejo vsi dohodki, ki
so osnova za odmero samo-
prispevka.
10 LET
SOLIDAR-
NOSTI
Tretji samoprispevek
gradimo na trdnih temeljih.
Dokazi za to so okoli nas.
Postali so del naše vsakda-
njosti in življenja, ki ga ži-
vimo. Rezultati prvih samo-
prispevkov potrjujejo zau-
panje v še en odločni ZA.
•
6. februarja 1972. leta smo
prvič rekli ZA; OŠ Slavko
Šlander na Otoku, OŠ Velj-
ko Vlahovič na Lavi -
Ostrožno, telovadnico pri
OŠ XL divizije ua Dobrni,
prizidek k osnovni šoli Bra-
tov Dobrotinaškov v Vojni-
ku, prizidek k OŠ Franja
Kranjca na Polulah, vrtec
na Hudinji, vrtec - Otok III,
vrtec na Lipi pri Štorah ter
vrtec na Lavi.
16. januarja 1977. leta smo
se odločili ZA: Zdravstveno
postajo Vojnik, zdravstve-
no postajo Štore, Dom oskr-
bovancev Novo Celje, vrtec
v Vojniku, kulturni dom
Socka, Kulturni dom Tr-
novlje, Osnovna šola Fran
Roš v Novi vasi, vrtec v
Medlogu, vrtec v Ljubečni,
vrtec na Aljaževem hribu,
vrtec v centru, vrtec na Dol-
gem polju, telovadnica k
OŠ I. celjske čete, telova-
dnica k OŠ Frankolovo,
adaptacijo zdravstvenega
doma v Celju, glasbeno šo-
lo, vrtec v Novi vasi ter pri-
zidek k osnovni šoli Franja
Vrunča.
Vlado Magajna
Slava Tovornik
VLADO MAGAJNA, zdravnik v
zdravstveni postaji na Dobrni: »Za
zdravstvene delavce v naši zdravstveni
postaji, predvsem pa za bolnike, ki se k
nam zatekajo po pomoč, bi obnova
zdravstvene postaje veliko pomenila.
Stavba ,se ponaša s kar častitljivo sta-
rostjo, sploh pa ni bila zgrajena za seda-
nji namen. O kaki funkcionalnosti pro-
storov sploh ne moremo govoriti. Ča-
kalnica je ozek, temačen prostor, ordi-
nacija je v prvem nadstropju. Starejši in
bolni ljudje kar težko premagajo stop-
nice, ki vodijo do nje. S sredstvi samo-
prispevka bi lahko odpravili glavne po-
manjkljivosti zdravstvene postaje na
Dobrni, kar bi bilo enako pomembno in
vredno za zdravstvene delavce in za
bolnike, ki bi jim lahko nudili pomoč v
bolj urejenih in funkcionalnih prosto-
rih. Prepričan sem, da bi bil to doprinos
k izboljšanju zdravstvenega varstva na
tem območju.«
SLAVA TOVORNIK, medicinska se-
stra na oddelku za nuklearno medici-
no v Zdravstvenem centru Celje: »No-
va in dopolnjena oprema bolnišnice, ki
je v programu
ko potrebna. N
fom, aparaturo
koli ne vem, č(
ali bodo spet k
vilne vrednosti
preiskavo ledv
pa so včasih tal
jih sploh napisi
va takšna apar
nosti in skrbn*
vseeno, če se zi
nese na vredne
dobna aparatui
rila, nam ne bi
odvzela kup si
ne bi bilo potr«
ratura popravi,
nje.«
ANTON TA]
šel na radioizo
v Zdravstven
sem bil naroče
sem imel kar
preiskave trel
Kot slišim dru
da aparat, s ka
ČE H
TUDI Z
Franc Renčelj
Ferdo Ježovnik
Majda Brenčič
Miro Tajnšek
Judita Kežman
Rozalija Koleno
FRANC RENCELJ - upokojeni pro-
svetni delavec: »Poznal sem družino iz
moje sosedske, kjer je otrok bil dušev-
no prizadet. Sprva starša nista hotela
pogledati resnici v oči in sta preko zvez
dosegla, da je otrok z veliko težavo do-
končal osemletko. Bolezen je bila vsako
leto bolj vidna. Danes je ta možakar v
srednjih letih in dela na kmetiji pod
strogim nadzorstvom. Krajani so sicer z
njimi sočustvovali, viendar menim, da je
to premalo. Skrajni čas je, da takim in
podobnim primerom namenimo vso
družbeno skrb in močno podpiram tudi
izgradnjo delavnic pod posebnimi po-
goji v okviru samoprispevka. To je na-
čin več, da se celotna naša skupnost
solidarnostno izreče tudi do potreb, ki
jih imajo tisti, ki zaradi psihofizičnih
omejitev, ne morejo prispevati enako-
pravni delež za naš celovit razvoj. Omo-
gočimo pa jim lahko vsaj, da v okviru
svojih sposobnosti naredijo kohkor
zmorejo.«
FERDO JEŽOVNIK obrtnik cemen-
tarstva iz krajevne skupnosti Teharje:
»Obrtniki iz naše krajevne skupnosti
smo se pogovarjali okoh 3. občinskega
samoprispevka in ga tudi podpiramo. V
programu so zajete tudi nekateri komu-
nalni objekti, ki so nujno potrebni za
našo krajevno skupnost. Vendar bo še
vedno potrebno del sredstev združiti
tudi v okviru krajevne skupnosti in mi,
obrtniki, smo se dogovorih, da bomo
svoj delež prispevali z delom in mate-
rialom. Naša krajevna skupnost je ko-
munalno med najslabše urejenimi v ob-
čini. Zato ne čakamo, da bo začela reali-
zacija tretjega samoprispevka, temveč
se dogovarjamo tudi o reševanju drugih
komunalnih potreb. Pred kratkim smo
z udarniškim delom postavili avtobu-
sno postajališče, pomagali smo tudi pri
nedavni mladinski delovni akciji, ve-
dno bolj se naši obrtniki angažirajo tudi
v družabnem življenju, tako smo ob
krajevnem prazniku pripravili razne
športne igre.«
MAJDA BRENČIČ je upokojenka. 22
let je delala tudi v zdravstvu kot me-
dicinska sestra. »Spominjam se časov
od leta 1954, ko je bilo zdravstvo, zlasti
osnovno zdravstveno varstvo na celj-
skem, zelo razkropljeno. Oprema je bila
borna. Otroški dispanzer je bil v impro-
viziranih prostorih, skušali smo ga ure-
diti vsaj, da bi ustrezal osnovnim prin-
cipom, vendar se je tO le delno posreči-
lo. Vehko več bi lahko naredili za zdrav-
je naših občanov, če bi imeli boljše pro-
store in opremo. Vsi smo se zelo trudili,
organizirali smo patronažno službo,
špecialistične ambulante in posvetoval-
nice, imeh smo sposobne strokovnjake,
toda vse to ni dovolj. Smo v času, ko se
tudi medicinska znanost nenehno ra-
zvija in izpopolnjuje in če temu ne bo-
mo sledih, bo težko kdaj priti spet v
korak s časom. Ne le zdravnik, ki uspeš-
neje, hitreje in bolje dela, če ima ustrez-
no opremo, tudi pacijent se bolje po-
čuti.«
MIRKO TAJNŠEK je obratovodja v
pekarni na Dolgem polju, sicer pa živi
v Novi vasi: »S problemom pitne vode
smo se v Celju srečali že v letih po vojni.
Spominjam se, kako je bilo hudo, ko so
50. leta popravljah glavni vod. Od leta
1963, ko sem postal odbornik, sem vse-
skozi spremljal to problematiko. Velik
problem je bil okoh leta 1970. pa še
naslednja leta, ko so začeh graditi viso-
ke stolpnice in je vode pogosto zmanj-
kovalo v višjih nadstropjih. Bilo je veli-
ko obolenj. Vodo so zaradi slabega
vzdrževanja in čiščenja Celja močno
klorirali, tako da za pitje ni bila uporab-
na. O vseh teh problemih smo vehko
razpravljali. Vemo, da je voda nujno po-
trebna za življenje, za naše zdravje. Žal
so občani o vodni problematiki prema-
lo seznanjeni, čeprav je dejstvo, da lah-
ko čez leto ah dve ostanemo v Celju
brez ustrezne pitne vode, če te proble-
matike ne bomo začeli reševati pravo-
časno, v tem trenutku.
JUDITA KEŽMAN, pedagoška de-
lavka iz Celja: »Eden od problemov, s
katerimi se srečujejo mlade družine in
še zlasti matere, je varstvo otrok. Imam
sedem mesečno hčerkico in na srečo z
varstvom trenutno nimam problema.
Poslušam pa svoje kolegice. Te nimajo
»babice« tako kot jaz in s težavo rešuje-
jo vprašanje varstva. Zato se bom že
sedaj pozanimala, kakšne možnosti
imam za vrtec glede na to, da namera-
vam otroka dati v vrtec najkasneje, ko
bo dopolnil tri leta. S programom tretje-
ga občinskega samoprispevka sem se
seznanila preko javnih občil. Podpiram
izgradnjo vzgojno varstvenih zavodov
pa ne samo zato, ker je ta iz samopri-
spevka predviden za naše območje.
Otrok je vedno več, vedno več je tudi
zaposlenih žena. Ce pa je mati prepriča-
na, da je, njen otrok v skrbnih in varnih
rokah, lahko bolje dela. S problemom
vode sem dokaj dobro seznanjena, že iz
študijskih let. Sem namreč dokončala
prvo stopnjo kemije. Kaj nam pomeni
voda za življenje, bi nam lahko najbolje
povedal nekdo, ki jo nima.«
ROZALIJA KOLENC, krajanka kra-
jevne skupnosti Savinja: »Do svojega
18. leta sem živela v Socki. Spominjam
se časov, ko smo otroci z brento hodili
20 minut peš, da smo prišh do vode in jo
prinesli domov za kuho, pomivanje in
podobne reči.
di do tja je b
smo perilo m
nji dan pa op
timi leti prišli
vodo pri roki
gospodarji s(
njak. Nekaj č
škovi ulici. T
da imamo pil
V sanitarijah
ne kopalnice.
Sele leta 1969,
nje, sem ime
toplo. Leto
pralni stroj,
morem več p
mi včasih sto:
Tale iz pip j<
vodohram v
pitna voda d'
IVAN JER
Lise: »Sanac
je aktualna i
Okoli 70 kra
dve uri daleč
staje na Otp
potrebovali 1'
v Levcu. Ma
obuje gumiji
čez Savinjo. I
otroke v vrt«
činskega saif
; .offl v OBil CEUE
fevka, je še ka-
& z kinetogra-
ijet. Zjutraj ni-
jtako kot mora
L ali pa nepra-
^ namenjen za
Eti, ki jih daje,
r ne veš, če bi
H^eč dela zahte-
Iko več poz'^'--
havanja, sj
btem lahko /.a-
kve ali ne. So-
I bi toliko kva-
} dela, temveč
(ntom pa tudi
j, kdaj bo apa-
ripravljena za-
lient, ki je pri-
(iskavo ledvic
»Na preiskavo
leh. Mislim, da
je za nekatere
le veliko dlje.
nel tudi srečo,
odo preiskavo
naredili, danes dela. Drugače bi pač
moral priti še enkrat, tako kot marsi-
kdo. Se pa v bolnici še vedno veliko
čaka. Pri specialistu sem čakal štiri ure,
tu pa kaže, da mi ne bo treba. Verjetno
zato, ker sem bil naročen na uro. Zdi se
mi pa, da bi bilo treba marsikje v bolni-
ci veliko manj čakati, če bi imeli več
potrebne opreme. Ce se bo to dalo ure-
diti s samoprispevkom, sem kar zanj,
pa verjetno tudi vsi tisti, ki sedaj izgub-
ljajo ure po čakalnicah, ker se z enim
aparatom pač ne da narediti toliko kot
bi se z dvema.«
IVAN VENGUST, modelni mizar, že-
lezarna Štore: »Mislim, da je tretji sa-
moprispevek s takšnim programom ze-
lo nujen. Tudi sicer sem vedno za skup-
ne akcije. Ce pogledamo nazaj, koliko
smo naredili že z drugim samoprispev-
kom v celjski občini in, da je potrebno
narediti še marsikaj nujnega v naši ob-
čini, se moramo odločiti tudi za tretje-
ga. Tudi v naši štorski krajevni skupno-
sti imamo vrsto problemov, od vodovo-
da, cest, do javne razsvetljave in še česa
drugega. Naša zdravstvena služba je tu-
di napredovala, predvsem po zaslugi
drugega samoprispevka, iz katerega
sredstev smo zgradili nov zdravstveni
dom.
JOŽE JURHAR živi s svojo družino
na vodno-varstvenem območju v kra-
jevni skupnosti Medlog, kjer aktivno
dela zdaj kot podpredsednik sekcije za
kmetijstvo pri SZDL, v minulem man-
datnem obdobju pa je bil predsednik:
»Ce se dobro ozrete okrog naše kmetije,
boste opazili, da jo obdajajo številni
vodnjaki. To zgovorno govori o tem, da
smo imeli tod nemalo problemov z vo-
do. Problem je dvojen: ali nam je pri-
manjkuje, tiste zdrave, pitne, ali pa ima-
mo probleme s poplavami. To je pač
takšno področje. No, pri nas smo delno
ta problem uredili. Za hlev uporablja-
mo vodo, za katero sem sam kopal vod-
njak in si uredil hidrofor. Veste, to po-
dročje je po svojem zemeljskem ustroju
dokaj problematično. Tam, kjer je prod,
je nevarnost prodiranja podtalne vode
in takega zemljišča je tu veliko, saj si je
nekdaj tukaj utirala strugo Savinja. Ra-
ziskovanja terena se bo potrebno lotiti
strokovno in odgovorno, da iz pip ne bo
več pritekala kalna voda z nezdravimi
primesmi.«
JANEZ BRIN, delavec iz jeklarne,
železarna Štore: »Tudi jaz mislim, da je
tretji samoprispevek potreben. Dodal
bi le to, da so v nekaterih krajih in
krajevnih skupnostih še velike po-
manjkljivosti, ki pa jih program tretjega
samoprispevka ne more upoštevati. Tu-
di je res, da ob določenem samopri-
spevku nekateri kraji pridobijo več kot
drugi in se jim torej samoprispevek bolj
obnese. Pri tem mislim bolj na podeže-
lje, kjer se nekatere pridobitve iz samo-
prispevka in njegovega programa manj
poznajo. Pitna voda je v prvi vrsti večji
problem za mesto, čeprav tovrstnih
problemov okrog vodnih virov na pode-
želju tudi ne manjka. Razumem pa do-
bro, da za vse želje in načrte ne moremo
zbrati dovolj denarja.«
NATAŠA BERGINC, dijakinja 1. let-
nika PŠC Celje: »Stanujem v krajevni
skupnosti Gaberje. Doma, pa tudi s svo-
jimi vrstniki smo se v zadnjem času
veliko pogovarjali o IIL samoprispev-
ku. Mislim, da je plakat, s svojim pripi-
som - kar hočemo, tudi zmoremo, do-
volj zgovoren za vse tisto, kar je bilo s
pomočjo solidarnosti pri nas že nareje-
nega. Bile bi velike vrzeli, če ne bi na
tak način gradili objektov splošnega
družbenega pomena. Morda bi to še naj-
bolj občutila mlada generacija, ki zdaj
odrašča in po svojih močeh tudi poma-
ga pri izgradnji svojega kraja. Prav o
tem smo se pogovarjali tudi v šoli, ko
smo se seznanjali s programom za 111.
samoprispevek v naši občini.«
TADEJ ZUPANČIČ, dijak 3. b, druž-
boslovne smeri na PŠC: »V krajevni
skupnosti Karel Destovnik-Kajuh, kjer
živim, so se krajani temeljito seznanili s
programom samoprispevka. Moram re-
či, da tej solidarnostni akciji tudi mladi
ne stojimo ob strani, saj so problemi,
zlasti pri oskrbi s pitno vodo, naši skup-
ni. Zato smo tudi člani naše osnovne
organizacije ZSMS na šoli in v okviru
dijaške skupnosti na razgovorih pozi-
tivno ocenili vsa prizadevanja za izbolj-
šanje življenjskega standarda krajanov.
Samoprispevek je ena temeljnih oblik
solidarnosti, smo menili, ko smo se po-
govarjali orijegovem programu.«
SKUPNI PROGRAM 3.
OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA
SKUPNI program obsega: IZGRADNJO
VODOOSKRBNEGA SISTEMA: vodarna
Medlog, vodovod Košnica, vodnjak H v Lev-
cu, vodnjak G v Levcu, vodohram Lisce (i. f.),
cevovod Medlog - Lisce, cevovod Lisce-Co-
pova, vodovod Dobrna in Kompole. NABA-
VNA MEDICINSKE OPREME ZA TOZDE
ZDRAVSTVENEGA CENTRA V CELJU:
aparati za sodobno diagnostiko in ugotavlja-
nje funkcije posameznih organov oziroma or-
ganskih sistemov, aparati za čiščenje in po-
polno razkuževanje medicinskih pripomoč-
kov, zobozdravstvena oprema, oprema za
analize laboratorijskih izvidov, oprema za
izvajanje fizioterapije, oprema za operacijske
prostore in podobne funkcionalne prostore,
aparati za vzdrževanje življenjskih funkcij,
klicne naprave za bolnike, diagnostični raču-
nalniki in mikrofilmanje, ADAPTACIJA
ZDRAVSTVENE POSTAJE DOBRNA:
splošna ambulanta z vsemi spremljajočimi
prostori in splošno zobozdravstvena ambu-
lanta z zobno tehniko. IZGRADNJA DELAV-
NIC POD POSEBNIMI POGOJI: s prizid-
kom pri OS Ivanke Uranjek bo možno prese-
liti otroke z Golovca, kjer bodo tako ustvarje-
ni pogoji za delavce - 70 mest in 50 internat-
skih mest. IZGRADNJA OTROŠKEGA
VRTCA NOVA VAS - SEVER.
PROGRAM KOMUNALNIH
UREDITEV V KS
ALJAŽEV HRIB: sofinan-
ciranje rekonstrukcije Pleč-
nikove ulice po obstoječi tra-
si, DECKOVO NASELJE:
sofinanciranje odvodnjava-
nja površin, asfaltiranje Ro-
bove ulice in ureditev ploč-
nika na obstoječi trasi, DO-
BRNA: sofinanciranje asfal-
tiranja odseka ceste Ružič-
ka-Gutenek, sofinanciranje
izgradnje mrliške veže, sofi-
nanciranje hortikultume
ureditve, DOLGO POLJE:
sofinanciranje asfaltiranja
Veselove ulice in ureditev
pločnikov v ulici Moše Pija-
de po obstoječi trasi, uredi-
tev Vrunčeve ulice po obsto-
ječi trasi, FRANKOLOVO:
sofinanciranje peš poti skozi
naselje Frankolovo, sofinan-
ciranje ureditve pokopališča
in vodovoda - sanacija, GA-
BERJE: sofinanciranje ceste
na Pokopališča in ureditev
južnega pobočja Golovca,
HUDINJA: sofinanciranje
ureditve Travniškega potoka
z RZ-7 in ureditev Lahovni-
ce, LJUBECNA: sofinancira-
nje napeljave vodovoda v na-
selju Ljubečna, Leskovec,
Glinsko, in Zepina, sofinan-
ciranje ureditve kanalizacije
Ljubečna, MEDLOG: sofi-
nanciranje ureditve kanali-
zacije v Ronkovi, Ložnici,
Babno, OSTROŽNO: sofi-
nanciranje izgradnje kanali-
zacije od Malgaja do Irmanč-
nika, sofinanciranje cestnih
odsekov v Dobrovi (ZN
Ostrožno in Lokrovec, sofi-
nanciranje ureditve krajev-
nih cest Lopata, sofinancira-
nje krajevnih cest v Lokrov-
cu, POD GRADOM: sofinan-
ciranje primarnega telefona
v Košnici, sofinanciranje ce-
ste k JLA, SAVINJA: sofi-
nanciranje peš brvi čez Savi-
njo, STRMEC: sofinancira-
nje mostu čez Hudinjo v
Socki, sofinanciranje mrh-
ške veže v Strmcu, SVETI-
NA: sofinanciranje rekon-
strukcije ceste v Kanjuce,
sofinanciranje povezave Ce-
Ije^Svetina, ŠKOFJA VAS:
sofinanciranje kanalizacije v
Zadobrovi, Škofji vasi in
Smarjeti, ŠMARTNO V
ROŽNI DOLINI: sofinanci-
ranje rekonstrukcije cest
11/Sd v Gorici in SmcUtno-
-Rupe do Razgorškove ka-
pele, ŠTORE: sofinanciranje
I. faze gradnje lokalnih vo-
dovodov v Prožinski vasi in
Ogoi-evcu, sofinanciranje I.
faze toplifikacije Lipa, TE-
HARJE: sofinanciranje ka-
nalizacije Teharje, Slance,
Bukovžlak, Vrhe, sofinanci-
ranje rekonstrukcije ceste v
Bukovžlaku, TRNOVLJE:
sofinanciranje ureditve ka-
nalizacije v Zg. in Sp.Trnov-
Ijah, VOJNIK: sofinancira-
nje rekonstrukcije lokalne
ceste Kožuh - meja s KS
Frankolovo in Vojniku.
ZDRAVA VODA ZA ZDRAVO
ŽIVLJENJE
Ne razmišljamo kaj dosti o njej. Tako samoumevno nas
spremlja skozi življenje, skozi vse dneve, teko kot se menjata
dan in noč, tako kot je sonce na nebu. Ne, o vodi ne razmiš-
ljamo. Dokler je imamo dovolj, dokler je naša voda zdrava.
Vedno več je porabimo. V celjski občini vsako leto za 3-5
odstotkov več. Strokovnjaki so ugotovili, da bi nam lahko že
prihodnje leto pričelo zdrave pitne vode primanjkovati, če ne
bi storili ničesar za zagotavljanje več vode. Ko pa voda ne bi
več tako samoumevno pritekla kadarkoli bi jo želeli in potre-
bovali, potem bi verjetno začeli zelo veliko razmišljati o njej.
Tudi z jezo. Je pa že bolje, da sedaj, ko je pitne vode za vse
nas še dovolj, razmišljamo, kako to ohraniti in smo za to
pripravljeni tudi kaj storiti. Da nam ne bi bilo jutri žal.
KDO BO KOMU
KAJ DAL!
Te dni so potekali v
krajevnih skupnostih
celjske občine sestanki,
kjer so se zbirali občani
in v najrazličnejših mož-
nih oblikah razpravljali
o programu tretjega sa-
moprispevka. V celoti
vzeto, so bile razprave
dobre in krajani so izra-
žali pripravljenost za po-
novno solidarno obnaša-
nje, čeprav, resnici na
ljubo, ni manjkalo tudi
kritičnih pripomb na
program. Nobena skriv-
nost ni več, da so to bile
pripombe na račun ko-
munalnih storitev, saj si
je marsikdo postavljal
vprašanje, kaj se dogaja
z denarjem, ki ga itak
mesečno zbiramo za te
namene. A je razprava
kaj kmalu razkrila dolgo
zgodovino razvoja do-
godkov, ki pojasnjujejo
današnji položaj, pa tudi
dolgoročne posledice
njegovega (ne)reševanja.
A dvomi so ostajali.
Resda v minimalni obli-
ki, pa vendar! Nekateri
so bili izraženi celo ta-
kole: »Ce v naši ulici ne
bomo dobili asfalta ali
javne razsvetljave, po-
tem bo cela ulica glaso-
vala proti...!«
Kdo bo pa dal asfalt in
javno razsvetljavo, če ne
organizirana oblika dela
v krajevni skupnosti
preko vseh samouprav-
nih mehanizmov. Zelo
zanimivo je, kako neka-
terim postane samou-
pravljanje domače, ko se
približuje datum kakšne
pomembne akcije. Ce pa
ta akcija seže celo v žep,
potem se tisti, ki najbolj
dvomijo v njene prave in
družbeno koristne cilje,
najbolj začno zanimati
za življenje v krajevni
skupnosti. Toda - da ne
bo pomote - za življenje
v krajevni skupnosti v
tisti ulici, kjer stanujejo.
D. M.
W _
SEMO
OREMO
I pri potoku. Tu-
los poti. Zvečer
^milili, nasled-
fo sem z dvajse-
pem prvič imela
TO v Petrovčah,
' dvorišču vod-
?novali v Zidan-
je dobro zdelo,
celo nadstropje.
'Ode, ravno tako
Sio se v lavorjih.
^bila to stanova-
Vsod: hladno in
j*io kupili tudi
brez tega si ne
Pa vendar se
isti studenčnici.
Ce bi dobili
' bila tudi naša
«
^ iz Zgornjih
Zgornjih Liscah
Brv je podrta,
f* sedaj tudi do
avtobusne po-
' bi preko brvi
•^Ut do trgovine
''ajan pa si raje
I® pa jo mahne"
F^šu pa prenaša
tretjega ob-
® je vključen tu-
di most čez Savinjo na mestu, kjer je
bila prej brv. Vsi krajani to odločitev
podpiramo, ker menimo, da je to naj-
bolj pereče komunalno vprašanje v naši
krajevni skupnosti. Dogovorili smo se
tudi, da bomo krajani, kolikor bo v na-
ših močeh, prispevah k hitrejši in cenej-
ši izgradnji. To pa tako, da bomo prispe-
vali les in prostovoljno delo krajanov.«
CVETKA SLAPAR, vzgojiteljica v
VVO »Zarja«, enota Nova vas: »Od leta
1978 delam v tej enoti, kjer se vsako leto
srečujemo s problemom odklonjenih
otrok. Seveda si prizadevamo, da bi bilo
teh čim manj. Nam je težko, staršem, ki
potrebujejo varstvo za svojega otroka,
še težje. Ob razgovorih s starši odklo-
njenih otrok sem dobro spoznala njiho-
ve probleme oziroma težave. Zavedamo
se, da pri družbeno načrtovani vzgoji in
varstvu predšolskih otrok, sledimo šir-
šim družbenim ciljem, zato nam ne mo-
re biti vseeno, kje in kako naš otrok
prebije čas, ko smo starši v službah. V
občini Celje se ob najširši podpori druž-
benopolitčne skupnosti, predvsem pa s
solidarnostjo občanov, približujemo ci-
ljem predšolskega varstva in vzgoje na-
ših otrok. Tudi program tretjega samo-
prispevka v naši občini je z naložbo, ki
vključuje izgradnjo novega vrtca, korak
bližje k skupnemu cilju.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 10. junij 1982
V MOZmSKI OBČINI JE
21 PAŠNIH SKUPNOSTI
Pain« skupnosti v Gornji Savinjski
dolini so odstopale pravzaprav že v
prejšnjem stoletju in so že takrat imele
velik pomen pri prehrani plemenske ži-
vine ter krav molznic. Sistematično pa
so jih ustanovili enaindvajset na približ-
no 1600 hektarih planinskih pašnikov.
Lani se je na teh pašnikih paslo okrog
1000 glav govedi in prav toliko ovac, v
letošnjem letu pa načrtujejo, da se bo
paslo okrog 300 govedi več kot lani. V
Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi pra-
vijo, da bodo do konca tega srednjeroč-
nega obKiobja pašne skupnosti razširili
še na nadaljnjih 1500 hektarov, tako da
bi se na teh pašnikih pasla vsa plemen-
ska živina iz mozirske občine, možnosti
pa so tudi za pašo še večjega števila
ovac. Direktor zadruge Anton Vrhovnik
pravi, da razmišljajo tudi o paši konj.
TUDI ZA ZDRAVSTVENO
VAaSTVO ŽIVALI
Leta 1955 je bilo v Zgornji Savinjski
dolini še precej urejenih gozdnih pašni-
kov, ki so se razprostirali na površini
večji od 3000 hektarov. Vendar ti pašni-
ki takrat niso bili še tohko zanimivi za
primarno prehrano. Kmetijstvo je takrat
bilo v zatonu, kasneje pa je bilo tudi
dovolj močnih krmil, ki niso bila pre-
draga. Sedaj, ko je na eni strani občuten
problem premajhnih količin kmetijskih
pridelkov, na drugi strani pa so želje, da
bi bili kmetijski pridelki čim cenejši, se
je izkazalo, da so takšni pašniki izredne-
ga pomena. Tudi z vidika izboljšanja
zdravstvenega stanja živali. Tudi širša
družba se je pri razreševanju te proble-
matike izkazala. Gozdno gospodarstvo
iz Nazarij je po nekajletnih razgovorih
docela doumelo, da so planinski pašniki
ogromnega pomena za gozdarstvo. Živ-
ljenje na planinah ostaja. Zato niti ni
čudno da se je Zgornjesavinjska kmetij-
ska zadruga dogovorila z Gozdnim go-
spodarstvom za ponovno razmejitev na
pašne in gozdne površme. Pogovori te-
čejo tudi o tem, kako tiste gozdove, ki
ležijo na primernih legah, izkoristiti za
kmetijsko proizvodnjo. Vemo namreč,
da se relativna kmetijska zemljišča na
strmih predelih zaraščajo in postajajo
neprimerna za kmetijsko proizvodnjo.
Letos pa bodo za kmetijsko proizvodnjo
uporabili dvajset hektarov gozdnih po-
vršin. Do konca tega srednjeročnega ob
dobja pa 150 hektarov.
SODELOVANJE S KMETIJSKO
ZEMLJIŠKO SKUPNOSTJO
Vse pašne skupnosti imajo s Kmetij-
sko zemljiško skupnostjo sklenjene za-
kupne pogodbe, pripoveduje Veronika
Medved. Te pogodbe imajo vsi, ki se
ukvarjajo s pašo v pašnih skupnostih. V
občini je v 21 pašnih skupnosti vključe-
no 336 kooperantov. Pašne skupnosti
imajo veliko moralno in materialno po-
moč s strani kmetijske zemljiške skup-
nosti. Kmetijska zemljiška skupnost je
pri Veterinarskem zavodu v Celjunaro-
čila izdelavo elaboratov, ki naj bi zajeli
celotno pašništvo Zgornje Savinjske do-
line. V njih bo izdelan tudi program,
kako razvijati pašništvo za v naprej,
kakšne so nadaljnje možnosti za pove-
čanje števila glav na teh pašpikih in ka-
ko izboljšati razmere na njih. Predpogoj
za izdelavo tega elaborata pa so seveda
izdelane gozdne poti, voda, zatočišča,
izgradnja hlevov in koče za pastirje. Ker
elaborati še niso izdelani, je kmetijska
zemljiška skupnost pomagala obstoje-
čim pašnim skupnostim, tako da so paš-
ne skupnosti pripravile programe dela
za vsako obdobje v naprej, na osnovi le-
teh pa so prejele tudi denar za ureditev
najbolj nujnih stvari. Lani je za to name-
nila skoraj milijon in pol dinarjev. Vlo-
žen denar je omogočil večjo zasedenost
na planinah, boljše pogoje za pašo in
tudi zdravstveno stanje živine je mnogo
boljše kot je bilo v preteklem obdobju.
JANEZ VEDENIK
ZLATA POROKA PRI MOHORIČEVIH
v Spodnjem Breznu nad Vitanjem sta pred dnevi 80-letna
Neža in 78-letni Bernard Mohorič v krogu svmih otrok,
vnukov in prijateljev praznovala zlato poroko. Zivljenska
pot zlatoporočencev ni bila lahka. V zakonu se jima je rodilo
osem otrok, zdaj jih živi še sedem. Ko sta se 23. maja leta
1932. poročila sta v Spodnjem Breznu prevzela kmetijo, na
kateri sta vsa leta delala in garala. Ker kmetija zaradi strme
in težke lege ni dajala dovolj za preživljanje, je moral Ber-
nard, da je nadoknadil dohodek na kmetiji, kuhati apno.
Kljub težkemu in trdemu življenju pa sta Neža in Bernard
ponosna, da sta dočakala zlato poroko. Najboh pa sta vesela,
ko jih obiščejo otroci in vnuki, teh imata 16. Čeprav sta oba
bolj šibkega zdravja, si želita, da bi dočakala biserno poroko.
Ob tej njuni želji in ob zlati poroki, tudi mi iskreno česti-
tamo ter jima želimo še vrsto zdravih let.
F. JURAC
50 LET RAZUMEVANJA
Marije in Janeza Gošnjaka tisti dan ni bilo v prijetni hišici
v Draži vasi. »Gremo za delom, dokler še moremo,« je dejal
gospodar Janez, ko je prišel pogledat, kdo moti mirno
sončno dopoldne, tako pripravno za sušenje krme. Pa se je
kratek predah menda kar obema prilegel. Leta so le leta. Kar
nabralo se jih jima je že, večino pa sta preživela skupaj.
Petdeset let je maja minilo. Petdeset let, odkar sta fant s
Pohorja, ki je moral pravico, da se je lahko oženil, plačati, in
dekle iz Tepanja»rekla prvič »da«. Bogate sadove je rodila
njuna odločitev. Razumevanje, ki je bilo vedno glavna vez
pri hiši, je tudi otroke povezalo s starši. Osem jih je bilo,
danes jih živi še šest. Na zlato poroko so vsi prišli, z 20 vnuki
in štirimi pravnuki. Ne, otroci ne prihajajo le na praznova-
nja, tudi takrat, ko je treba poprijeti za delo, vedo, kje je
njihov dom. Vzgojeni so bili tako.
Tako bogato je lahko življenje, če znaš ceniti prave vre-
dnote. Gošnjaka jih znata.	MBP
ZA LEPŠI KROMPIR
Krompir spada med tiste poljščine, ki jih je treba še okopavati. Ponekod, predvsem na
večjih nasadih za zatiranje zeli že uporabljajo tudi škropiva, vendar kmetje večinoma
ostajajo pri star m načinu. Posnetek smo napravili v Pesjem pri Titovem Velenju. Žene so
se krepko zagrizle v delo, saj je od enega konca njive do drugega daleč.
T. TAVCAR
KRAJEVNA SKUPNOST BREZE
ŽIVAHNO MED KRAJANI
Prireditve poživile utrip skupnosti
Na obrobju Kozjanskega
se razprostira krajevna skup-
nost Breze, ena od treh manj
razvitih krajevnih skupnosti
v občini Laško. Tam sta bili
pred kratkim dve večji prire-
ditvi. V samem kraju Breze
je krajevna organizacija RK
Breze, v sodelovanju z
osnovno mladinsko organi-
zacijo, kulturnim društvom
Trobni dol, strelsko družino
iz Male Breze in osnovno šo-
lo, organizirala pogostitev
ostarelih krajanov. Priredi-
tve. sta se udeležila predse-
dnik občinskega RK Laško
Jože Benedik in Karel Puš-
nik. Po pestrem kulturnem
programu in obdaritvi naj-
starejših krajanov Karla De-
želaka in Terezije Senica, so
se slavljenci preselili v pri-
jetne nove prostore gostišča
pri Angelci, kjer so jih pogo-
stili. Mnogi so se zavrteli ob
melodijah hannonike in peli
stare slovenske pesmi, ki vse
preveč gredo v pozabo. Na
starejše občane ne bi smeli
nikoli pozabiti, saj so mnogo
žrtvovali, da imamo mi vsi
srečnejšo sedanjost.
Druga prireditev je bila v
strelskem domu Mala Breza.
Pred leti je tam stala lesena
baraka, dom strelcev, danes
pa vidimo na tem mestu sim-
bol vzajemnosti, solidarnosti
in požrtvovalnosti članov
strelske družine. Dom je zi-
dan, z modernim streliščem,
dvorano z odrom, v pripravi
pa sta še knjižnica in sejna
soba. Zgradili so ga krajani z
udarniškim delom. Mnogim
bi morali biti za zgled, koliko
se da narediti s složnostjo,
dogovarjanjem in delom. V
tem lepem domu so gostova-
li mladi iz Sedraža. Pripravili
so prijeten dvourni program,
ki je popestril nedeljsko po-
poldne. Vsi prisotni so za
dve uri pozabili na vsakda-
nje skrbi, na delo na polju,
na živino v hlevih.
Takšnih in podobnih pri-
reditev bi moralo v naših
krajih biti več, več bi moralo
biti sodelovanja z organizaci-
jami iz raznih krajev. Za tre-
nutek se zamislimo nad be-
sedami angleškega pisatelja
Maughama, ki je dejal: »Mal-
ce zdravega razuma, malce
strpnosti, malo humorja -
kako prijetno bi se potem
dalo živeti na tem našem pla-
netu«. Marsikdo bo ugotovil,
da nam od teh treh lastnosti
mnogokrat manjka vsaj ena.
IRENA GABERSEK
REPUBLIŠKO
TEKMOVANJE
UPOKOJENCEV
V CELJU
Ob zelo dobri organizacij-
ski sposobnosti celjskih
upokojencev se je odločila
Komisija za šport in rekrea-
cijo pri Zvezi upokojencev
Slovenije v Ljubljani, da bo-
do Celjani organizatorji tek-
movanj upokojencev Slove-
nije v streljanju in šahu, ki
bo dne 25. septembra 1982
pri Petričku in v Šahovskem
domu v Celju, ter tekmova-
nje v nabiranju gob dne 2.
oktobra 1982 tudi v Celju.
Na medobčinskih sreča-
njih, ki so bila izvedena v.
aprilu in maju v vseh območ-
jih med občinskimi zvezami
upokojencev, so se kvalifici-
rali najboljši za republiško
tekmovanje. Tako bo nasto-
palo na republiškem tekmo-
vanju v šahu, v streljanju, v
balinanju in v keglanju 10
najboljših območnih ekip iz
vse Slovenije, ki jim bo na-
menilo Celje vso pozornost.
Celjani bodo gostili strelce
in šahiste ter gobarje, v Tr-
bovljah pa bodo merili moči
v kegljanju in balinanju. Go-
barji lahko sodelujejo na tek-
movanju z vseh društev, tu
ni bilo kvalifikacij. Tako pri-
čakujemo v soboto, dne 25.
septembra 50 šahistov ter 50
strelcev, ki se bodo potego-
vali za ekipni naslov najbolj-
še ekipe upokojencev Slove-
nije ter skoraj 150 gobarjev iz
vse Slovenije, ki bodo iskali
najtežjo užitno gobo.
Vse tekmovalce bo gostil
Dom upokojencev Celje v ta-
krat že dograjeni jedilnici,
enako pa jim bo vodstvo Do-
ma dalo na razpolago stro-
kovno sposobne ljudi ter bo
razkazalo ves dom in njego-
vo funkcionalnost.
Celjski upokojenci smo
ponosni, da je Občinska kon-
ferenca sindikatov sprejela
pokroviteljstvo na tekmova-
nju, in bo vsaki prvouvršče-
ni ekipi podarila pokal.
KARL SMAUC
ZAVAROVALNA
SKUPNOST
»TRIGLAV«
OBMOČNA
SKUPNOST CELJE
OPOZARJA
LASTNIKE
TRAKTORJEV
Novi republiški zakon o
varnosti v cestnem pronne-
tu, ki je začel veljati 20. fe-
bruarja, obvezuje lastnike
oziroma uporabnike trak-
torjev, da jih zavarujejo za
avtomobilsko odgovornost.
S sklenitvijo tega zavaro-
vanja dobi zavarovanec po-
kritje za škodo, katero pov-
zroči s svojim vozilom na
tujih osebah ali stvareh. V
primeru, da zavarovanje ne
bo sklenjeno do 20. avgu-
sta, bo zavarovalnica od ta-
krat naprej oškodovancu,
kateremu bo povzročena
škoda z nezavarovanim
tratkorjem kljub temu zave-
zana plačati odškodnino,
to pa nato izterjati od pov-
zročitelja škode.
Zavarovanja se sklenejo
za registrirane traktorje,
kot že do sedaj, ob regi-
straciji. Za kmetijske trak-
torje se zavarovanja lahko
sklenejo na vseh predstav-
ništvih zavarovalne skup-
nosti Triglav, oziroma na
krajih, kjer se bodo vršili
tehnični pregledi traktor-
jev.
Istočasno Zavarovalnica
TRIGLAV tudi priporoča
vsem, ki še nimajo sklenje-
nega kasko zavarovanja
traktorja, da ga čim hitreje
zavarujejo. Tako si zavaru-
jejo svoje premoženje za
škode, ki so ravno pri tej
vrsti vozil pogoste.
Jt. 23 - 10. junij 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
IfliMSKE TOPLICE
ifELIKE TEŽAVE Z VODO
^azenu grozi suša, če ne...
Turistično društvo Rim-
l^e Toplice se tudi letos ni
-neverilo tradiciji. Kopali-
šč s termalno vodo je bilo
jdprto 1. maja, čeravno je bi-
vreme razmeroma hladno.
)clprto bo vse do 15. septem-
bra, razen ob ponedeljkih,
{O se bazen polni s čisto vo-
)o. Da je kopališče v Rim-
jlcih Toplicah znano daleč
paokoli, ni treba posebej
omenjati. Da pa je za tolikš-
no zanimanje bazen mnogo
premajhen, govori podatek,
ia se je preteklo nedeljo tam
f zgnetlo« kar 1300 kopalcev.
, Bazen je na novo preple-
fkan, tudi okvara, ki je v pre-
teklem tednu presenetila
(narsikaterega obiskovalca,
je odpravljena. Temperatura
vode je od 28 do 31 °C. Ves
fas sta odprta dva kioska:
prvi za prigrizke, kavo, sla-
|loled in še kaj, drugi pa za
pijačo. Tako bo postrežba
^nogo hitrejša. Iz zvočnikov
brihaja prijetna glasba, ob
pohotah zvečer pa je na spo-
redu ples ob vodi ter športne
Igre, ki jih pripravljajo mla-
dinci.
i Globina bazena je zmanj-
šana, odstranjena skakalni-
ca, kopališki mojster pa
usposobljen za nudenje prve
pomoči.
; Pravzaprav pa kopališče v
Rimskih Toplicah kakšne
posebne reklame ne potre-
buje. V tem pa je tudi pro-
alem, ki tare občane v kra-
evni skupnosti Rimske To-
plice in tamkajšnje turistič-
no društvo, ki je lastnik in
upravljalec kopališča. V
Rimskih Tophcah ni indu-
strije, zato se krajani upravi-
teno zavzemajo za razvoj tu-
rizma, ki bi, spričo naravnih
danosti, lahko bujno cvetel.
Pa v kraju ni gostinsko-turi-
stičnih objektov, gost, ki tja
pride, nima kje prespati.
Vsega je na razpolago le 15
do 20 ležišč v privatnem sek-
torju.
Drug problem, ki je najte-
sneje povezan s prejšnjim, je
termalna voda, ki je za potre-
be bazena zaenkrat ni dovolj.
Vanj teče voda le iz ene vrti-
ne. V Rimskih Tophcah pa
so še tri, zaenkrat nedotak-
njene vrtine, ki jih je financi-
ral Vojni cetner za medicin-
sko rehabilitacijo. Zaprte so
zaradi bojazni, da bi za potre-
be vojnega centra vode
zmanjkalo, če bi jih odprli za
potrebe javnega kopahšča.
Zato so se pred kratkim se-
stali predstavniki VCMR,
Skupščine občine Laško,
krajevne skupnosti Rimske
Toplice in ljubljanskega ar-
madnega območja, da bi
skupno našli kar najbolj
ustrezno rešitev problema
termalne vode. Razgovori so
bili dokaj plodni, še zlasti za-
radi zagotovila geologov, da
je termalne vode v Rimskih
Toplicah dovolj, le da jo je
nujno treba pričeti črpati iz
že napravljenih vrtin. Seve-
da pa to ni le predmet razu-
mevanja in možnosti Vojne-
ga centra za medicinsko re-
habilitacijo v Rimskih Topli-
cah, ampak bo, zaradi oboje-
stranskih interesov in po-
treb, treba strniti vse moči v
občini Laško in pritegniti
kar najširši krog udeležen-
cev. Rimske Toplice se v tu-
rizmu morajo razvijati, ne pa
nazadovati. Voda, kot dar
narave in lastnina vseh, pri-
teče sama, vse ostalo je odvi-
sno od skupnih naporov in
razumevanja.
MARJELA AGREZ
Takole je v Rimskih Toplicah.
ŠMARSKI
OTROCI
LETUJEJO
četrto leto zapored je Občin-
ska skupnost otroškega varstva v
Šmarju pri Jelšah v mesecu juni-
ju pripravila letovanje za pred-
šolske otroke. Dogovorila je na-
mreč uspešno obliko sodelova-
nja s Steklarno Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine, ki za letovanje
predšolskih otrok odstopi svoj
počitniški dom v Dajli blizu
Umaga, za zameno za to pa letuje
s predšolskimi otroci tudi skupi-
na otrok njihovih delavcev, ki si-
cer niso vključeni v vrtce.
Prva skupina šestinpetdesetih
otrok se je v soboto že vrnila z
letovanja, druga skupina pa
pravkar letuje v počitniškem do-
mu steklarjev. Stroške letovanja
so deloma plačali starši otrok sa-
mi, deloma pa jih je pokrila
skupnost otroškega varstva.
DS
Prizor je s šoštanjskega bazena z ogrevano vodo
MESTINJE:
PLAKETE
KRVODAJALCEM
I Na osrednji šmarski občinski
proslavi ob dnevu krvodajalcev,
ki je bila v nedeljo v Mestinju, so
podelili posameznikom, ki so da-
rovali svojo kri nesebično in hu-
mano v pomoč drugim, plakete
m priznanja. Tako je za petintri-
desetkrat darovano kri prejel po-
sebno plaketo Zvonko Maček iz
Lesičnega, za petindvajsetkrat
darovano kri pa so priznanja in
plakete podelili Vladu Geršaku,
Srečku Korošcu, Leopoldu Pel-
Jtu, Marjanu Šarlahu, Francu
šketu, Maksu Slamiču in Janezu
Vončini. Priznanja so podelili tu-
di vsem tistim krvodajalcem, ki
80 svojo kri darovali že dvajset-
krat, petnajstkrat, desetkrat in
petkrat.
Sicer pa so krvodajalske akcije
občini Šmarje pri Jelšah vedno
dobro obiskane. Kot primer naj
navedemo le tisto, ki je bila v
delovnih organizacijah Kors in
Steklarna v Rogaški Slatini, kjer
se je je udeležilo toliko krvoda-
jalcev, da je zdravstvenim delav-
preprosto zmanjkalo stekle-
ničk, v katere prestrezajo drago-
ceno kri.
DS
NA RINKI NOVO STRELIŠČE
Lovska družina Žalec je dobila novo strelišče za streljanje
na glinaste golobe. Strelišče so uredih sami lovci s prosto-
voljnim delom. Zgradili so novo zgradbo za avtomat za
izmet glinastih golobov ter nabavili opremo, ki avtomatično
usmerja izstrel goloba s strelom lovca oz. tekmovalca. Na
posnetku so člani Lovske družine Žalec pri enem izmed
treningov za številna tekmovanja, ki jih čakajo v naslednjih
dneh. Slavnostno otvoritev novega domačega strehšča na
glinaste golobe ob lovski koči na Rinki pri Gotovljah pa
pripravljajo za nedeljo, 20. junija s pričetkom ob 8. uri
zjutraj.	T V
ROŽE V
BETONSKEM
KORITU
s postavitvijo betonskih
zabojev in še zlasti z zasadi-
tvijo rož vanje je Trg petega
kongresa v Celju pridobil na
zunanjem videzu. To je prak-
tičen dokaz, kako se dobiva
bitka za urejeno okolje. To-
da, bilo bi premalo, če bi
ostali samo pri tem. Zdaj bo
treba to tudi vzdrževati in se
morda spomniti, da smo
pred dvema letoma sprejeli
ambiciozne načrte za nada-
ljevanje velike hortikultume
akcije.
MB
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 10. junij 1982
JURKLOŠTER: DELOVNA AKCIJA
v laški krajevni skupnosti Jurklošter so se odločili za obnovo ceste v Blatnem vrhu. Na
pomoč so priskočili tudi mladinci iz Jurkloštra ter brigadirji občinske konference ZSMS
Laško. V trodnevni akciji so zvozili 2000 kubičnih metrov gramoza ter pomagali pri ostalih
delih. Za prehrano brigadirjev je poskrbela občinska konferenca mladine Laško, ostalo
hrano in pijačo pa so prispevali krajani sami, ki so se prav tako množično udeležili delovne
akcije. Brigadirji so za zaključek dela pripravili taborni ogenj ter kulturni program, pa jim
je na žalost ponagajalo vreme.	TONE KOŠiR
KRAJEVNI
PRAZNIK V
ŠMARTNEM V
ROŽNI DOLINI
Krajani krajevne skupno-
sti Šmartno v Rožni dolini so
v soboto ob krajevnem praz-
niku počastili tudi spomin
na 4. junij 1943. leta. Takrat
je bil pri Žagarju na Gorici
sestanek aktivistov osvobo-
dilne fronte širšega celjske-
ga območja.
Zbranim krajanom je naj-
prej spregovoril Franc Arn-
šek, predsednik skupščine
krajevne skupnosti. Sledil je
kulturni program z nasto-
pom mešanega pevskega
zbora ter folklorne skupine
Kulturno umetniškega druš-
tva Šmartno v Rožni dolini.
Krajevna konferenca sociali-
stične zveze pa je najzasluž-
nejšim krajanom podelila
bronasta priznanja osvobo-
dilne fronte. Priznanja so do-
bili: Franc Verdev, Vinko
Pinter, Stane Žagar, Ivan
Skorjanc in Franc Noner.
ALPINISTI OČISTILI OKOLICO
OKREŠLJA
Celjski alpinisti so pretekli konec tedna izkoristili ne le za
plezanje, temveč tudi za čiščenje okolice Okrešlja.
Zadnja leta so hribi tudi v zimskem času postali privlač-
nejši za vse širši krog ljubiteljev gora, žal pa ti obiski puščajo
za sabo tudi neljube sledove - odpadke, ki jih pozimi snežna
odeja sicer sproti žamete, pomladansko sonce pa jih s prvim
cvetjem razkrije. Tako so se zlasti v okolici postojanke gor-
ske reševalne službe, katere del je odprt tudi pozimi in kot
»zimska soba« služi vsem, ki želijo na Okrešlju prenočiti,
nabrale ogromne količine vse mogoče navlake, od neuničlji-
vih tetrapakov, do konzerv, papirja in drugih odpadkov.
Kot leta prej, so se tudi pri tokratnem čiščenju zlasti
izkazali tečajniki - odpadkov se je nabralo kar za devet
velikih vreč.
Vse obiskovalce naših gora pozivamo, da v bodoče za sabo
počistijo, še bolj pa bi jim bili hvaležni, če bi kdaj odstranili
tudi odpadke, ki jih je pustil kateri od nepazljivih planincev
pred njimi.
Poleg uspešno zaključene delovne akcije, so alpinisti
lahko zadovoljni tudi z bero vzponov.
Tako je Pepevnik kljub deževnemu vremenu v soboto, 29.
5. v solo vzponu preplezal Šalaj-Gerinov greben Turške
gore, 30. 5. je naveza Canžek-Pepevnik ponovila Igličevo
smer v Mali Rinki, navezi Sah Marjana-Stiglic ter Golob-
Vižjak pa Vzhodno v Mali Rinki.
1. 6. sta navezi Srot-Teržan in Cajzek-Rihtar izplezali v
Štajerski Rinki zelo zahtevno Direktno smer, naslednjega
dne pa Stopar z Vrtačnikom Cicov raz v Strelčevi peči.
V Koglu sta Lihteneker (SAO) in Irena Turki 28. 5. izple-
zala Zupanovo smer.
Na sliki: postojanka GRS na Okrešlju
C. M.
KRAJANI VEŠENIKA IN BRDA ZA
SPOMINSKO OBELEŽJE
V krajevni skupnosti Vešenik-Brdo v konjiški občini so se
v soboto zbrali številni krajani in mladina osnovne šole
Dušana Jereba pri urejanju prostora, kjer bodo postavili
spominsko obeležje borcema Janezu Coklu in Ivanu Mucu
iz Oplotnice, ki sta tu izgubila svoji življenji.
Krajevna organizacija SZDL Vešenik-Brdo je že pred
dvema letoma dala pobudo za postavitev spominskega obe-
ležja, z resnimi pripravami pa so pričeli lani. Do 3. julija, ko
se bodo borci, mladina in drugi občani zbrali, da počaste
Dan borca, bo za odkritje spomenika in za partizanski mi-
ting že vse nared. Krajani Vešenika in Brda, borci in mladi iz
osnovne šole Dušana Jereba, ki bodo prevzeli tudi skrb za
spominsko obeležje, bodo za to poskrbeli.	MBP
NOVO A VTOBUSNO POSTAJALIŠČE
v krajevni skupnosti Bočna v Zadretju so pri odcepu
ceste za Devce postavili lično hiško, novo pokrito avtobusno
postajališče. Ne samo, da bo čakajočim na avtobuse nudila
varno zavetje, hišica je istočasno tudi s svojim videzom v
okras pokrajini.	MITJA UMNIK
Razpisna komisija
Muzeja revolucije Celje
razpisuje
na podlagi statuta dela in naloge
RAVNATELJA
(reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisa-
nih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	visoka izobrazba zgodovinske smeri in najmanj
šest let ustrezne prakse na muzejskem področju
-	da je aktiven družbenopolitični delavec
-	moralnopolitična neoporečnost in da njihovo do-
sedanje delo daje poroštvo za razvoj samoupravljanja
v delovni organizaciji.
Kandidati morajo poleg vloge predložiti koncept
osebnih pogledov za razvoj muzeja za dobo štirih let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spre-
jema 15 dni po objavi Muzej revolucije Celje, Celje,
Trg V. kongresa 3. - Razpisna komisija.
»Komisija za delovna razmerja
DO RA-MO, prodaja proizvodov in
storitev, p. o. Mozirje,
tel. (063) 831-963,
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	TEHNIČNEGA RISARJA
Pogoji:
-	poklicna šola - smer tehnično risanje
-	delovne izkušnje 1 leto
-	poskusna doba 1 mesec.
2.	PROJEKTANTA FARMSKE
TEHNOLOGIJE
Pogoji:
-	visoka šola strojne smeri
-	strokovni izpit
-	pasivno znanje enega tujega jezika
-	delovne izkušnje 4 leta
-	poskusno delo 3 mesece.
Oba delovna mesta sta locirana v Celju, Prijave spre-
jemamo 15 dni po objavi.«
/O ljubljanska banka
splošna banka Celje
objavlja naslednje štipendije za leto 1982/83;
-	3 Štipendije za VEKŠ - I. stopnjo -
smer poslovne finance
-	1 Štipendijo za VEKŠ - II. stopnjo -
smer poslovne finance
-	1 Štipendijo za ekonomsko fakulteto v
Ljubljani
Kandidati morajo vlogi (obr. DZS 8,40) predložiti;
-	potrdilo o vpisu v šolo
-	zadnje šolsko spričevalo
-	potrdilo o premoženjskem stanju družine in število
družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu
-	potrdilo o dohodkih staršev
v preteklem koledarskem letu
Kandidati naj osebno predložijo vloge v Ljubljansko
banko Splošno banko Celje, Vodnikova ul. 2/iV, v
roku 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obve-
stili najkasneje v roku 30 dni po izteku roka za prijavo
Delavski svet
»SLOBODA« DO »ERGAS« TOZD
SERVIS ZA POPRAVILO APARATOV
»ELDOM« ČAČAK
razpisuje
prosto delovno mesto za dela in naloge
POSLOVODJE POSLOVNE ENOTE SERVIS
V CELJU
Pogoji;
VKV ali KV elektro mehanik ali eiektričar z najmanj
enoletnimi,
delovnimi izkušnjami v stroki,
opravljen vozniški izpit B kategorije,
odslužen kadrovski rok,
osebni dohodki po PRAVILNIKU O DELITVI.
Kandidat bo sprejet za 4 leta
Razpis velja 15 dni od objave. Prijave s potrebnimi
dokazili o izpolnjevanju naštetih pogojev pošljite na
naslov;
»SLOBODA« DO »ERGAS«, za kadrovsko službo,
Proleterskih brigada bb 32000 ČAČAK Nepopolnih in
nepravočasno izstavljenih dokumentov ne bodo
obravnavali.
Izbiro kandidata bodo opravili v 30 dneh.
CESTNO PODJETJE CELJE, n.sol.o.,
Lava 42
Razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
TOZD GRADNJE
1.	Asfaltni finišer,
leto izdelave 1978 VEB tip. S-400 inventarna številka
5458, delovne širine 2,5 do 4,5 m, kapaciteto
80 ton/h, izklicna cena 2,120.000,00 dm.
Pripadajoči rezervni deli - izklicna cena 150.000,00
din.
2.	Valjar statični STV-6,
letnik 1974, inventarna št. 339 - izklicna cena
60.000,00 din.
TOZD VZDRŽEVANJE CEST
1.	TAM 6500 K
leto izdelave 1973, št. šasije 730000565, št. motorja
731000548, invent. št, 3518 - izklicna cena 120,000,00
din,
2.	TAM 6500 K,
leto izdelave 1971, št. šasije 716010252, št. motorja
731000543, invent. št, 3340 - izklicna cena 100,000,00
3.	TAM 5000 K,
leto izdelave 1973, št, šasije 730001154, št, motorja
731000491 invent, št. 3520 - izklicna cena 70,000,-
din.
4.	TAM 5000 K
leto izdelave 1973, št, šasije 730001156, št. motorja
731000489, invent. številka 3522 - izklicna cena
60.000,00 din.
5.	Poltovorno vozilo IMV, tip. 1600 SPK,
leto izdelave 1975, št. šasije 42028, št. motorja 1128,
inventarna številka 4176 za izklicno ceno 30,0(30,- din.
6.	Transportni trak s pogonskim elektro
motorjem,
invent. številka 3076 - izklicna cena 3.000,00 din,
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1.	Računski stroj Olivetti,
invent. številka 2284 - izklicna cena 1.000,00 din.
2.	Računski stroj $implex,
invent. številka 3026 - izklicna cena 500,00 din.
V cenah osnovnih sredstev ni vračunan prometni
davek.
Udeleženci licitacije morajo pred začetkom licitacije
plačati 10% varščine, predstavniki družbenega sek-
torja pa predložiti barirani ček.
Prednost pri nakupu osnovnih sredstev imajo delov-
ne organizacije in predstavniki družbenega sektorja.
Licitacija bo 15. 6. 1982 ob 12. uri v prostorih delovne
organizacije, Celje, Lava 42,
Ogled osnovnih sredstev je mogoč vsaki dan od 8. do
14, ure. Potrebne informacije se dobijo v komerciali '
prodaja - nabava, telefon 21-050, int. 266.
Jt. 23 - 10. junij 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
CELJSKI RIBIŠKI CAR S KRAPOM IN KRONO
Celjska ribiška družina je tako
kot vsako leto pripravila tudi letos
tekmovanje za ribiškega carja in si-
cer na polotoku Brezova ob Smar-
tinskem jezeru. Lepo vreme ja bo-
trovalo dobremu obisku vseh 146
tekmovalcev, ki so imeli tokrat eno
samo veliko željo, da bi ulovili naj-
težjo ribo in tako oblekli cesarsko
oblačilo za eno leto. Pravico nasto-
pa so imeli samo člani celjske Ribi-
ške družine. Tekmovalci so se zbi-
rah od 6. do 7. ure, ko je bil dan
signal za začetek tekmovanja, ki je
trajalo vse do 10. ure. Takrat se je
začelo tehtanje in ugotavljanje, kdo
je najbližji laskavemu naslovu ribi-
škega carja. Tokrat je bila Fortuna
naklonjena VALTERJU ZORZI-
NIJU, ki je ulovil krapa težkega
1335 gramov ter tako premočno
zmagal. Na drugo mesto se je uvr-
stila JOŽICA POŽEG, ki je ulovila
tudi krapa težkega 725 gramov,
tretji pa je bil ALOJZ LEDNIK, ki
je ulovil ploščiča težkega 315 gra-
mov. Že po tem se vidi, da so razli-
ke med prvimi tremi tekmovalci
precejšnje in da je zmagovalec
upravičil to, da bo eno leto ribiški
car z vsemi pravicami, ki mu pripa-
dajo.
Po proglasitvi so novega ribiške-
ga carja popeljali po Smartinskem
jezeru, da se je lahko še enkrat »po-
klonil« vsem ribicam in ribam, da
so mu bile toliko naklonjene, da je
postal ribiški car. Pokrovitelj tek-
movanja je bila celjska Cinkarna,
pozdravni nagovor pa je opravil di-
rektor Maks Bastl.
Na posnetku levo letošnji ribiški
car s popolno opremo Valter Zorzi-
ni, desno pa sodnik tekmovanja
Erik Leskovšek pri tehtanju krapa,
ki je Zorziniju zagotovil laskavi na-
slov vladarja Ribiškega carja!
FRANJO BOGADI
ZAPORA CESTE NA DOBRAVO OD
15. 6. 1982 DO 20. 8. 1982 ZARADI
REKONSTRUKCIJE
iV
A\ \\>
\ o
f\\	I ^
sC\ \	//o
11 ^
]
^ pohorskaJ
IHIMB ZAPORA CESTE
Prodajalna MELODIJA, Cankarjeva uL 4, Celje
Bogata izbira:
-	glasbil	- plošč in kaset
-	notnega materiala	- akustičnih aparatov
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
»Popoldne sem o tem premišljeval. Če nismo na akciji,
mislim na dobro vino, ali pa na žensko, ki spi pod
pernico. Oboje, žensko in pernico, bolj poredko čutimo
na sebi.«
»Jaz pa jo bom nocoj, če bog da!« je napovedal Miloš.
»Potem imamo prosto?« se je razveselil Palček.
»Ti ja, Tine pa ne! Z menoj boš šel! Doli v hiši moram
pokazati nov obraz, novega križarja. Takoj bodo bolj na
naši strani! Palček, ti pa pazi! Zjutraj ob petih se dobimo
pri spodnjem skladišču. Prej zažvižgaj!«
Ko so se navsezgodaj dobili, je bilo videti, da je noč
ugodno prebil samo Palček. Ko je zagledal pajdaša, je
kriknil od začudenja:
»So vaju pretepli ali sta prespala v sodih?«
Miloš in Tine sta bila močno povožena. Zadremala sta
šele proti jutru. Miloš je nekaj ur govoril o križarski
vojski, kako je opremljena, da jo oskrbujejo zavezniki in
o prevratu, ki se bliža, zraven pa je pil kot žolna.
Domači so ga poslušali in se pritoževali, kako jih daje
obvezna oddaja, nosili na mizo pijačo in jedačo, dvakrat
so jima skuhali žgance.
»Ne vem, od česa naju je tako žejalo! Proti tretji uri
zjutraj smo omagali. Miloš je bil nadelan kot čep, jaz pa
malo manj!«
»Pijače kolikor si hotel, hrane tudi, babe pa nobene! In
prav zaradi njih smo šli v akcijo! Kako pa je bilo s teboj,
Palček? Vse v redu?« Miloš je kremžil obraz, kot bi ga
bolela glava.
»Vse v redu!«
»Pernica?«
»Pernica!« Palček se je fantovsko zasmejal in pomeži-
knil Tinetu.
Potem je Miloš nenadoma rekel:
»Tine gre, veš!«
Palček se je znova začudeno ozrl v Tineta.
»Kam?«
»V Savinjsko dolino. Doli sem zvedel, da je na kupu
precej skrivačev. Takšnih, kot je bil sam. Poskušal jih bo
pripeljati k nam. On jim bo znal najbolje povedati,
kakšna je razlika, če si skrivač, ali če si križar!« Miloš je
zlobno nakremžil obraz. »Ali si si zapomnil, kje se moraš
oglasiti? Pri kmetu Rijavcu. Povej, od kod prihajaš, kdo
te pošilja, reci. da križarska vojska, Miloš in Palček,
fantom povej, kako in kaj in jih pripelji! To je važna
naloga! Pazi na patrulje! Križ odtrgaj s kape! Bolje bo
tako, da pobje ne bodo preveč zijali vate!«
Tine je odšel pozno popoldne.
Spet je bil skrivač. Brez orožja. Cez dan si je zdravil
mačka. Prvi mrak ga je ujel na robu gozda. Kraj je dobro
poznal. Razveselil seje ceste. Bila je prašna. Po nekaj sto
metrih se je priključila tisti, ki je peljala naravnost v
mesto.
Ulegel se je za debelo bukev in čakal trde teme.
10
Mimo je prišla patrulja.. Zažvižgal je. Kratko, nato
dolgo. Slišal je, da so koraki utihnili. Potem je zagledal
lučko. Dolg snop, nato kratek. Spet je zažvižgal in spei
se je proti njemu zabliskal snop svetlobe.
S patruljo je odšel v hišico ob Savinji. To je bila
nekdanja železniška čuvajnica. Veliko vlage je bilo v
njej. S sten je odpadal omet. Pod okencem so bila miza
in dva stola, v kotu gašpcrček, s polomljeno cevjo. Na
vratih z notranje strani je na velikem zarjavelem žeblju
visela podkev.
Vso pot do tjakaj ni nihče z njim spregovoril niti
besede. Ko ga je vodja patrulje pozval, naj stopi naprej,
so ga vzeli medse in stopili na stezo, ki je peljala čez
velik travnik. Tine je videl v daljavi mežikanje luči v
mestu.
Minila je ura. Pred hišico je zaslišal korake. Vstopil je
kapetan Ozne Zdenko. Bil je v civilni obleki.
»No, si prišel!« je rekel namesto pozdrava.
»Slučajno!« je odgovoril Tine in nerodno obstal pred
njim. Povedal, je, kam mora in zakaj mora ravno tja. »Ce
ne bi prišlo do tega, ne vem, kako bi se bil javil. Edino,
če bi izginil!«
»Kaj ni tukaj nobene luči? Nič zato, važno je. da se
bova slišala. Nismo pričakovali, da bo Miloš tako hitro
ukrepal!«
Tine je zvedel, da so tisto novico o skrivačih v Savinj-
ski dolini »posredovali« do njih ljudje kapetana Zdenka,
da je bilo v dolini res nekaj skrivačev, vendar so vse že
zajeli.
»Ti se oglasi tam, kjer ti je naročil Miloš, vendar vedi.
da se boš vračal sam. To bi bilo vse! Zdaj mi pa povej o
vsem, kar si videl pri njih, slišal, kako so organizirani,
kje se najbolj pogosto zadržujejo, katere kmetije so to.
Začni!«
Tine je povedal, kar je videl in slišal. Natančno je
označil poti, po katerih so hodili, skrivališča, opis^.
kakšni so odnosi med Milošem in Palčkom ter navedel
Botrovo hišo za tisti kraj, katerega sta križarja največ-
krat omenjala in sta ga zato po njegovem tudi najbolj
pogosto obiskovala.
»Jaz še nisem bil tam!«
Ko je Tine povedal, kar je imel povedati, sta se s
kapetanom okrepčala. Nato je kapetan znova zahteval,
naj Tine počasi in natančno še enkrat pove. kar mu je
pravkar povedal.
To opisovanje pa se je zavleklo. Oficir je imel veliko
dodatnih vprašanj. Zanimala ga je vsaka podrobnost. O
tem, kakšni so odnosi med Milošem in Palčkom, sta
govorila debelo uro.
Zunaj se je začelo svitati.
»Doslej si se odlično držal!« je rekel kapetan Zdenko
ob slovesu. »Drži se tako naprej!« Nakazal mu je smer. v
katero naj krene.
Tine je brž dosegel gozd.
Vso noč je presedel, noge pa ga niso nosile, kakor bi
bilo potrebno. Ko se je zleknil pod veje goste smreke, je
občutil, kako strašno je utrujen. Zaspati pa ni mogel.
Besede kapetana Ozne so se mu motale po glavi. Neka-
tere je slišal zelo razločno in naglas, druge, kakor šepet.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 10. junij 1982
Jt. 23 - 10. junij 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
pOKOMET
LETOS KOMAJ TRETJI
Odlične Velenjčanke v L B ligi
Rokometaši Aera Celje so
Itončali tekmovanje v I. B
zvezni ligi. Ob koncu prven-
stva so osvojili za njih skro-
nino tretje mesto za Partiza-
nom iz Bjelovarja in Potis-
jem iz Ade.
Celjski rokometaši so odi-
grali 22 srečanj, desetkrat
zmagali (v glavnem v jesen-
skem delu prvenstva), pet-
krat igrali neodločeno in se-
demkrat izgubili. Zadnjikrat
v soboto v Celju v skoraj
prazni dvorani Golovca proti
zagrebškemu Borcu. 2e sam
obisk gledalcev, teh je bilo
nekaj več kot sto, pove, kak-
šen je celjski rokomet.
In dobro je, da se v soboto
ni zbralo več gledalcev v
dvorani Golovca, kajti bili bi
namreč zelo razočarani. Ce-
ljani so srečanje proti Borcu
izgubili z rezultatom 24:25.
Zasluženo, čeravno so vodili
ob polčasu 14:13 in večkrat
med tekmo celo za tri zadet-
ke. Zadnjič je to bilo v 50.
minuti pri rezultatu 23:20.
Tu so zaigrali nekontrolirano
in gostje so rezultat spreme-
nili v svojo korist 23:24. Sele
mladi Tiselj je v predzadnji
minuti rezultat izenačil. Poz-
neje so Celjani imeli še za-
ključno žogo, katero pa so
»podarili« gostom, da so lah-
ko dosegli zmagoviti zade-
tek.
Skratka, bila je to slaba
predstava ekipe, ki je trenut-
no zelo heterogena, razdelje-
na v več skupin in v kateri
marsikateri boljši igralec že
išče ponudbe od zunaj, da bi
zapustil celjsko ekipo. To pa
pomeni, da bo tudi celjski
rokometni klub postal baza
za »polnitev« prvohgaških
ekip v Ljubljani ali kje drug-
je. Letošnji rezultati članov,
mladincev (razen državnega
prvenstva), kadetov in pio-
nirjev pa so najslabši v zad-
njih desetih letih. Vsekakor
se bo moralo v prihodnje ne-
kaj premakniti pri RK AE-
RO Celje.
Zadetke proti Borcu so za
Aero dosegli: Bojovič 8, Šču-
rek 5, Ivezič 4, Manček 3, Ti-
selj, Kavčič, Kleč in Kalin po
enega.
V	republiški moški ligi je
selekcija Aera igrala doma
proti Minervi 32:32. Pri Aeru
je bil najboljši Doberšek, pri
Minervi pa Divjak, Mladinci
Aera so premagali v rednem
tekmovanju Minervo 24:23.
V	republiški ženski ligi sta
obe moštvi izgubili. Šmartno
doma proti Iskri iz Šentjer-
neja 22:24, Savinjska iz An-
draža pa proti Fužinarju
18:26. V prihodnjem, zad-
njem kolu republiške roko-
metne lige igrajo: Šmartno
na Ravnah proti Fužinarju,
Savinjska v Šentjerneju pro-
ti Iskri. Moška vrsta Minerve
gosti Peko, Aero pa gre v go-
ste Braniku v Maribor.
V	II. zvezni ligi je Šoštanj
doma remiziral z Rijeko
27:27, najboljši strelec pa je
bil Stvarnik, ki je dal devet
golov, Šoštanj je na 7. mestu,
ima 20 točk, v prihodnjem,
zadnjem kolu pa igra v Kozi-
ni proti Jadranu, ki je trenut-
no na desetem mestu.
V	II. zvezni ženski ligi so
odigrali zadnje kolo. Prvaki-
nje so postale Velenjčanke,
ki so v 22 srečanjih kar 21
krat zmagale in samo enkrat
remizirale ter niti enkrat do-
živele poraza. V 22. kolu so
premagale Lokomotivo
24:18, Spoljarjeva pa je dala
10 golov. Tako so Velenjčan-
ke dosegle svoj doslej naj-
večji uspeh in se po čudoviti
seriji uvrstile v I. B zvezno
ligo. Zamenjale so nogome-
taše. Upamo, da ne bodo
končale tako neslavno čez
nekaj let, kot so oni letos.
J02E KUZMA
TONE VRABL
Končano je enoletno »trpljenje« nogometašev Rudarja iz
Titovega Velenja v II. zvezni ligi. V zadnjem kolu so doživeli
poraz doma proti ekipi AIK 5:2, strelca pa sta bila Zirdum in
Omladič. V 29. kolih so velenjski nogometaši, ki bodo prihod-
njo sezono ponovno igrali (ali pa morda tudi ne?) v republiški
ligi, doživeli tri »sladke« zmage, štiri »opojne« remije in zaužili
kar 22 grenkih pilul imenovanih poraz. Dali so 15 golov ali
»polovico« na vsako tekmo, prejeli pa kar 87 golov ali po tri na
tekmo. Ko je velenjski Rudar pred leti prišel v II. zvezno ligo si
je njegova srečanja ogledovalo tudi po 8000 gledalcev, na
zadnji tekmi, ob slovesu, pa jih je bilo menda samo še 300...
Tako so se veliki apetiti nekaternikov v nekaj letih spremenili
iz obljubljenega »zlata« v pepel, ki - žal - tudi v bodoče nič kaj
posebnega ne obeta. Skoda!
V republiški ligi je bil »derbi« med novim prvakom Maribo-
rom in »morebitnim« prvakom (še nekaj kol nazaj) Šmartnim.
Končal se je »džentlmensko« neodločeno 1:1, strelec za
Šmartno pa je bil znova Prašnikar, ki je že vrsto zadnjih let
najboljši strelec v republiški ligi. Tako je Šmartno pred zad-
njim kolom še vedno na četrtem mestu, v zadnjem kolu pa se
bo srečalo v Murski Soboti z Muro, ki je sicer trenutno tretja.
T. VRABL
\___—y
PUŠMIK IN KALIM NA OLIMPIADO?
Zvezni selektor državne rokometne reprezentance Pokrajac je že
izbral novo pomlajeno državno vrsto, ki bo nastopala prihodnji dve
leti skupaj vse do olimpijskih iger 1984, ki bodo v ZDA. Med izbra-
nimi sta tudi dva igralca celjskega rokometnega kluba Aero Celje
vratar Rolando Pušnik in vezni igralec Polde Kalin.
Poziv med najboljše je vsekakor priznanje za sama igralca, kakor
tudi za RK Aero ter za celjski rokomet. Toda istočasno so že nekateri
menažerji velikih rokometnih klubov Jugoslavije na lovu za mladimi
talenti. In vse kaže, da bodo Celjani imeli precejšnje težave pri tem,
da nekatere mlade celjske igralce in tudi oba reprezentanta obdržijo
v Celju. Jasno je namreč, da so pogoji v ostalih klubih boljši, zlasti v
finančnem pogledu, kakor, v Celju. In vse kaže, da bo Celje postalo
tudi v rokometu, posebno kot v košarki, »center« za kadre, ki dose-
gajo potem najboljše rezultate v Ljubljani.
J. KUZMA
-\
POMOČ PARAPLEGIKOM
TOKRAT V LAŠKEM
Na igrišču Osnovne šole Primož Trubar v Laškem bo 22.
junija ob 17. uri nadvse zanimiva in dobrodošla tekma. Tokrat
se bosta srečah ekipi ZLATA SELEKCIJA NEDELJSKEGA
in CELJSKI KUHARJI! Za »zlato« selekcijo Nedeljskega, ki
se je s podobnimi srečanji že večkrat izkazala po številnih
krajih Slovenije, bodo tokrat med drugim tudi igrali Oblak,
Popivoda in Daneu, za »celjske kuharje« (ta prave!) pa tudi
sicer nogometaša Kodre in Gajser. Pokrovitelj celjske ekipe je
SOZD Merx Celje. Kdo bo tokrat bolje »kuhal« ali »igral« to ni
omembno, bolj pomembno je to, da gre ves denar s tega
srečanja za potrebe slovenskih paraplegikov.
TV
	V_y
3. SREČANJE PIONIRJEV ŠAHISTOV
V	ŽALCU
Društvo prijateljev mladine 2alec in Šahovski klub 2alec bosta
Pod pokroviteljstvom Občinske zveze za telesno kulturo organizirala
19- junija 3. srečanje pionirjev šahistov Slovenije.
Komisija za pionirski šah pri Šahovski zvezi Slovenije vsako leto
razpiše tekmovanje za najboljši šahovski krožek na osnovnih š dah.
Tako bodo na tem srečanju objavljeni rezultati tega tekmovanja.
Srečanja se bodo udeležili predstavniki najboljših krožkov, naj-
boljše uvrščeni pionirji in pionirke na republiških tekmovanjih,
l^akor tudi njihovi mentorji.
Organizator namerava poleg kulturnega programa pripraviti še
•"azgovor z najboljšimi šahisti Slovenije in dvoboj na štiridesetih
Šahovnicah med pionirji Slovenije ter občine Žalec.
Srečanje bo v osnovni šoli Peter Sprajc-Jur 2alec. Srečanje pionir-
jev šahistov Slovenije je tudi prispevek šahistov k praznovanju 800
letnice 2alca.
FRANC BRINOVEC
Rok Kopitar je zlahka zmagat na nizkih ovirah. V teku na 110 metrov ovire je v prvem
delu (četrti z leve) premočno vodil, toda ob koncu so ga zasledovalci že skoraj dohiteli
ATLETIKA
EKIPNA ZMAGA ATLETOV
Uspešen povratek Roka Kopitarja
Atleti Kladivarja so potrdili svoj primat v
Sloveniji in so tudi letos osvojili pokal v
finalu atletskega pokala Slovenije, ki je bil v
soboto in nedeljo v Celju. Poleg tega uspeha
se je še v zvezni finale uvrstilo lepo število
atletov in atletinj iz Celja.
Celjski atleti so bili premočno prvi, saj so
zbrali 336,5 točke, pred Olimpijo 283,5 in
Gorico 265,5. Ekipa Velenja iz Titovega Ve-
lenja je bila šesta s 102,5 točke. Sedemnajsti
pa je bil Partizan Radeče s 5. točkami.
Pri atletinjah je bila najboljša vrsta Mari-
bora, Olimpija je bila druga in Kladivar tret-
ji. Celjanke so zbrale 198,5 točke ali sto točk
manj kot zmagovalke. Atletinje Velenja so
desete do enajste in so zbrale 16 točk.
Med posamezniki smo imeli več dobrih
tekmovalcev. V prvi vrsti moramo pohvaliti
povratek Roka Kopitarja. Rok je korajžno
štartal v teku na 110 m z ovirami in 400 m z
ovirami ter v obeh štafetah. V obeh tekih čez
ovire je zmagal z rezultatoma 14,8 in 52,2.
Dvojno zmago je Kladivarju priboril tudi
Stane Rozman in to v dramatičnem teku na
1500 metrov in v teku na 5000 m pred Lis-
cem. Omeniti velja, da sta v teku na 1500
metrov dosegla drugo in tretje mesto Cmok
in Zičkar, ki sta bila drugi dan z Guzejem
med vodilnimi v teku na 800 metrov.
Najboljši rezultati - državni rekord - v hoji
na 20 km je postavil Edi Kolar 1:28:02,8. Za
Kladivar so prva mesta še osvojili Boris Čop
v skoku v višino 210, Milan Kranjc v skoku
ob palici 440, Ani Babič v teku na 1500 me-
trov in za Velenje Popetru v teku na 800
metrov.
Od atletinj velja omeniti tretje mesto Me-
tode Kastelic v metu diska, dvakrat tretje
mesto Mojce Cetine na 100 in 200 metrov,
drugo mesto Kristine Jazbinšek ter četrti
mesti Marija Štravs in Tatjane Babič v te-
Dvakratni zmagovalec Stane Rozman (8) je
v dramatičnem finišu zmagal v teku na
1500 metrov pred klubskima kolegoma
Cmokom in Žičarjem
kih na 800 oz. 3000 metrov.
Cez dobrih dvajset dni bo v Skopju finale
APJ za pokal Jugoslavije. Med finalisti bo
dovolj Celjanov, ki lahko dosežejo vidno me-
sto med najboljšimi kljubi Jugoslavije.
TEKST: J. KUZMA
FOTO: T. TAVCAR
TANJI GOBEC PRVO
MESTO
Najboljše kegljavke širšega
celjskega območja so se pomeri-
le v prvem in drugem kolu med-
občinskega prvenstva. Nastopilo
je preko 35 tekmovalk iz Celja,
Šentjurja, 2alca in Dobrne. Naj-
boljši rezultat je dosegla v dveh
nastopih članica Celja Tanja Go-
bec 850 kegljev.
Končni vrstni red po II. kolu:
Gobec 850, Bajde 844, Pečov-
nik 836, Šeško 831, Petak 828,
Ludvik 810, Urh 802, Podbrežnik
801, Nežmah 800, Kranjc (vse Ce-
lje) 789, Krofl (Šentjur) 785 in Še-
ligo (Hmezad) 782 kegljev.
NASTOP V REČICI PRI
LAŠKEM
Tam je bilo Občinsko prven-
stvo v streljanju z vojaško puško,
nastopilo pa je 31 tekmovalcev.
Rezultati člani: 1. Vinko Lavrinc
(Rečica) 159 krogov od 200 mož-
nih, 2. Roman Matek (Pivovarna
Laško) 157, 3, Vili Gaberšek 139,
4. Stanko Peklar 139, 5. Alojz
Pušnik (vsi Rečica) 134 krogov
itd. Članice: 1. Zora Lavrinc (Re-
čica) 145, sledijo Helena Videč
(Mala Breza), Liljana Tajhmaj-
ster (Rimske Toplice), Saša Vi-
deč (Male Breze) itd.
VINKO LAVRINC
KVALIFIKACIJA ZA
MOŠKE
Najboljši kegljači vseh klubov
v I. in II. regijski ligi so imeli
kvalifikacijsko tekmovanje na
katerem so si priborili pravico
sodelovanja v zaključnih borbah
za medobčinskega prvaka in s
tem tudi do pravice sodelovanja
na republiškem prvenstvu.
Na dveh nastopih je bil najbolj-
ši Pinter iz Prebolda s 1744, keg-
Iji. Vrstni red najboljše desete-
rice:
Pinter (Prebold) 1744, Brglez
(Hmezad) 1742, Kompan (Dobr-
na) 1738, Kovačič (Celje) 1738,
Cmok 1729, Gračner (oba Kovi-
nar) 1718 Vanovšek (Ingrad)
1714, Vodeb (Šentjur) 1711, Ce-
hovin (Hmezad) 1694 in Aleksič
(Šoštanj) 1592.
J. KUZMA
LESKOVŠEK -
BEZGOVŠEK NA
SVETOVNO
PRVENSTVO
5. in 6. junija so se najboljši
modelarji Jufoslavije pomerili
na 23. državnem prvenstvu v ve-
zanem letu. Tekmovanje je bilo
na letaliiiu Cenej v neposredni
bližini Noveca Sada. Prvenstva
so se udeležili tudi štirje tekmo-
valci, člani LT EMO Celje. Naj-
večji uspeh sta dosegla Branko
Leskoviek in Peter Bezgoviek,
ki sta osvojila 3. mesto v kate-
goriji modelov za ekipno dirko
ter tako izpolnila normo za na-
stop na svetovnem prvenstvu,
ki bo od 20. do 26. julija na Sved-
s lem in kamor bosta s celotno
reprezentanco odpotovala po
krajiih pripravah na Poljs lem.
V Novem Sadu je bil Sinjo Zarič
v kategoriji akrobatov drugi.
Roman Robič pa tretji. V kate-
goriji brzinskih modelov Celja-
ni niso imeli svojega predstav-
nika.	SINJO ZARIC
NAJBOLJŠE GRIŽE
Na strehšču na Polzeli je bilo
Občinsko prvenstvo v streljanju
z MK puško v trojnem položaju.
Nastopilo je 7 strelskih družin in
48 posameznikov. Rezultati ekip-
no: 1. SD Griže I 813 krogov, 2.
Polzela 761, 3. Liboje 756 krogov,
sledijo Prebold, Šempeter, Griže
II	in Vransko. Člani: 1. Ivan No-
vak (SD Liboje) 225, 2. Darko
Tumšek (Griže) 222, 3. Slavko
Urnakar (Polzela) 215, 4. Jože
Tumšek (Griže) 204, 5. Alojz Klo-
var (Šempeter) 201 krog itd. Čla-
nice: 1. Poldka Zagoričnik 155,2.
Berta Povše 137, 3. Marija Plohi
(vse Šempeter) 113 kiogov itd.
Mladinci: 1. Matjaž Kralj 152, 2.
Marko Kralj 117, 3. Iztok Hanžič
III	krogov itd. Mladinke: 1. Vi ki-
ča DvanajSčak (Griie) 176 kro-
gov.
DRAGO GREŠAK
MALOŠTEVILNA
UDELEŽBA NA
OBČINSKEM
PRVENSTVU
Na celjskem strelišču je bilo
občinsko prvenstvo z malokali-
brsko puško, ki pa se ga je udele-
žilo le malo tekmovalcev. Očitno
so se tisti »ta pametni« raje napo-
tili v bazene kot pa, da bi se potili
na strelišču. Tako na primer ni
nastopila niti ena članica. Naj-
boljši posamezniki v kategorijah:
med mladinkami je zmagala Ve-
sna Cuček s 484. krogi. Najboljši
mladinec je bil Jože Cesnik s 408.
krogi. Pri članih je zmagal Jože
Jeram s 494. krogi od 600 mož-
nih. Najboljše posameznice in
posamezniki se bodo 19. in 20.
junija udeležili prvenstva Slove-
nije v Ljubljani, kjer imajo velike
možnosti za zmago Se zlasti mla-
dinke Celja pa tudi članska ekipa
Celja ima realne možnosti za
zmago.
T. J.
NASTOP NEPTUNA
Vaterpolisti Neptuna iz Celja
so z mladinsko ekipo igrali v so-
boto v Krškem. To je bila njihova
prva predstava po večkratnih
treningih v zimskem bazenu. V
prijateljski tekmi proti članski
vrsti Celulozarja pa niso mogli
doseči večjega uspeha in so sre-
čanje izgubili 6:19 (0:4, 2:6, 3:5,
1:4). Strelci za Neptun so bili
Ščuka, 3, Smeh 2 in Grablar.
PORAZ VELEMOJSTRA
Znova je znani slovenski vele-
mojster Albin Planine imel de-
lovni sestanek s celjskimi mladi-
mi šahisti. Ob tej priložnosti je
odigral tudi hendikep turnir s
sedmimi igralci. Dvoboj je izgu-
bil z rezultatom 2:5. Premagali so
ga namreč Štucl, Mikac, Crepan
in Prislan, remizirala Zdovc in
Zalokar, izgubil pa je Rančigaj.
J. K.
CEUANI ŽE PETIČ
ZMAGOVALCI
V Postojni je bil tradicionalni
turnir slovenskih mest za MK
puško v trostavu od 300 možnih
krogov. 2e petič je na zmagoval-
ni Oder stopila ekipa Celja, ki je
nastopila v postavi: Vih Dečman
235, Tone Jager 235, Ervin Ser-
šen 242 in Jože Jeram 244 kro-
gov. Celjani so to pot zmagali tež-
je kot prejšna leta, saj so drugo-
uvrščeno ekipo Kamnika prema-
gali le za 3 icroge. Najboljši posa-
mezniki na tem turnirju: Marjan
Repič - Kamnik 255, Ivo Jerneič
- Zabok 251, Jože Jeram - Celje
244 krogov.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 10. junij 1982
kovinotehna
TOZD Tehnična trgovina
PE MAVRICA
stanetova 19, Telefon: 220-67
CELJSKA MAVRICA KOT
PRAVA MAVRICA
Takšen naslov je kar ustrezen za sa-
mopostrežno trgovino z imenom Ma-
vrica v Stanetovi ulici v Celju, kajti
njen izbor najrazličnejših artiklov je
tako širok, kot prava mavrica ali pa še
širši.
Prodajnega prostora je komaj 200 m^,
k temu je treba dodati še okoli 300 m^
skladišč (nekaj tudi v Levcu, »v bivših
hlevih«, se nasmeji poslovodja Jože Siv-
ka)! Različnih artiklov je toliko, da je
pot med številnimi policami izredno oz-
ka. Vse to pa ne povzroča nejevolje šte-
vilnih strank, ki vedno rade zahajajo v
Mavrico po tisto, kar potrebujejo. Zal je
v zadnjem času tako, da določenih stva-
ri ni, ker jih tudi drugje ni! 25 zaposlenih
v Mavrici si prizadeva, da bi imelo čim-
več in čimbolje, žal pa je v zadnjem času
kot mnogi drugi v upravičenih težavah.
To pa še ne pomeni, da se ne splača
obiskati Mavrice!
BARVE, LAKI, RAZREDČILA
Imajo oljnate barve,
sintetične emajle in
avtolake
Trenutno največ prodajajo sintetične
emajle (dobra založenost!), ki so primer-
ni za barvanje in istočasno lakiranje
stavbnega pohištva, pohištva, radiator-
jev, žlebov pa tudi železnih konstrukcij.
Pri barvanju žlebov in železnih kon-
strukcij je treba pred tem uporabiti še
temeljne barve, ki jih v Mavrici tudi
imajo.
Da bo delo uspelo, je potrebno željeno
površino najprej očistiti in pokitati z
Unicol kitom, ki ga imajo v beli in rdeči
barvi. Za kitanje se uporabljajo lopatice
(trenutno manjša izbira), za barvanje s
temeljno barvo in sintetičnim emajlom
pa se uporabljajo čopiči, v zadnjem času
pa tudi krzneni valjčki, ki so primerni v
glavnem za barvanje železnih konstruk-
cij ter žičnatih mrež (delo hitreje napre-
duje). Copičev različnih dimenzij in krz-
nenih valjčkov je trenutno dovolj!
ZA BELJENJE IMAJO
suhe oksidne barve (v glavnem jih
uporabljajo za beljenje in fasade),
vodotopne barve (samo za beljenje
notranjih prostorov),
poldisperzijske barve (trenutno je
najbolj primeren za beljenje Jupol, ki je
enostaven za nanašanje in to lahko opra-
vi vsak posameznik, ki ni izučen ple-
skar! Prodaja se v beli barvi, za barvanje
pa se primeša DIPI pigment v različnih
barvah! Jupol se uporablja samo za be-
ljenje notranjih prostorov, prodajajo pa
ga v 3, 8, 10, 20 in 30 kilogramskih pla-
stenkah!) Stena se mora pred nanosom
Jupola temeljito pripraviti, najbolj pri-
meren za to pa je Jubolin kit! Najbolj
primeren za nanos je krzneni valček,
lahko pa se uporablja tudi kaj drugega!)
in
disperzijske barve (trenutno največ
prodajo Sinkovala, ki ima to prednost,
da se lahko stene kasneje umivajo! Sin-
koval prodajajo v beli barvi, obarva pa
se z DIPI pigmentom v različnih bar-
vah! Stene je treba predhodno pripraviti
z Jubolin kitom, nanaša pa se s krzne-
nim valjčkom!)
TAKRIL OSVAJA
V	Mavrici imajo od lani tudi barvo
Takril (osem barvnih odtenkov), ki je
primerna za barvanje kurilnic, garaž,
balkonov, kleti itd.
Pri nanašanju Takril barve se mora
površina predhodno dobro očistiti ter
obarvati s podlago imenovano Primer
11. Sele na tako pripravljeno podlago
pride Takril!
AVTOLAKI IN AVTOKOZMETIKA
V	Mavrici imajo v glavnem avtolake
za tipe avtomobilov Zastava. Gre za ra-
zlične reparatur lake v različnih barvah
po številkah! Imajo tudi avtospraye v
različnih barvah!
Pri avtokozmetiki imajo zaščitna
sredstva za spodnje zavarovanje avto-
mobila, avtošampone, (dobra izbira), za
poliranje avtomobila, za pranje motor-
jev, VD 40, ščetke za pranje avtomobi-
lov, krpe za brisanje stekel in mnogo
drugega, kar se potrebuje za vzdrževa-
nje avtomobila z imenom »avtokozme-
tika«.
VRHUNEC POMENI KOZMETIKA
Pa ne tista za avtomobile, temveč ona
druga, za človeka. V Mavrici imajo vse
razen šmmk in lakov za nohte, kar pa
tudi nikoli niso imeli v svojem prodaj-
nem programu. Zaradi velikega zanima-
nja kozmetiko vse bolj širijo. Verjetno je
čar tudi v tem, da gre za samopostrežni
način, ki je za to zvrst edini.
OMENIMO ŠE NEKAJ DRUGEGA
Čistilna sredstva (za čiščenje sanitarij
pa vseh prostorov doma in delovnih or-
ganizacij ter drugih javnih prostorov,
razne čistilne krpe itd.),
sveče,
toaletna konfekcija (v zadnjem času
solidna založenost) in
ker nastopa poletni čas, imajo resnič-
no bogato izbiro
KREM in OLJ vseh vrst za SONČE-
NJE!
Ker je to SAMOPOSTREŽNA TRGO-
VINA, imajo v njej SVETOVALCE, ki
kupcem svetujejo, da se pri nakupu pra-
vilno odločijo!
Pri večjih nakupih opravijo brezpla-
čen prevoz do 5 kilometrov od trgovine!
Imajo tudi PARKIRNI PROSTOR, do
njega pa se pripeljete po Vodnikovi ulici
ter zavijete levo ah desno (s katere smeri
pač pripeljete!) v ozko ulico med stavbo
banke in Osnovno šolo I. celjske čete.
Tako se pripeljete do samega skladišč-
nega prostora Mavrice!
V trgovini je tudi klasični oddelek
prodaje za strupene stvari ter artikle za
nakup v večjih količinah!«
Med pogovorom o tem, kaj vse imajo
v Mavrici, je poslovodja Jože Sivka neu-
morno dvigoval slušalko in vljudno po-
jasnjeval, kaj imajo in kaj nimajo. »Žal v
zadnjem času res nimamo vsega, kar bi
morali imeti, vendar za to nismo krivi
mi. Povem vam pa, da se še vedno spla-
ča priti k nam, kajti naša Mavrica je še
vedno bogatejša in pestrejša od prave
.mavrice.'«
SLOVENSKE KONJICE
SAMO DELO ZA STROJEM ŠE NI VSE
Pučnikovi bratje znajo prijeti za delo
Prava bratska delavnica je v Slovenskih Konjicah na
Vinogradni uhci. Bratska po delu in po krvnih vezeh.
Pred devetimi leti sta Franc in Jantz Pučnik pričela z
obrtjo, z orodjarstvom in tako kot takrat delata drug ob
drugem v delavnici še s tretjim bratom Alojzom in še
dvema delavcema. Pri delu ni razlik - vsak mora do-
dati svoj del.
Tako kot vsi začetki je bil tudi njihov obrtni začetek
težak. Z dvema strojema so pričeli izdelovati utopno
orodje, oboroženi z znanjem, ki so si ga pridobili kot
orodjarji v Zrečah in v tujini. 2e na samem začetku so
sodelovali z delovno organizacijo Jeklo Ruše in tako
kot se je Jeklo razvijalo in raslo, tako je rasla njihova
delavnica. Sodelovanje so razširih še na Kovinar Vita-
nje, na nekdanji Fužinar in postopno tako rekoč na vse
male kovačnice v Sloveniji. Orodja za izdelavo kmetij-
ske opreme imajo dosti naročnikov, zlasti še sedaj, ko
je uvoz omejen. Orodja, ki jih Pučniki izdelujejo, pa so
kvalitetna, k čemur doprinese tudi tehnologija na vi-
soki ravni. Izdelovanje orodja je pri njih tehnično do-
polnjeno tudi z elektroerozijo. Pa še nekaj je po-
membno - precej orodja ohranjajo, tako da tudi z
utopnim materialom ni večjih težav. Predelujejo pa ga
kar v kaljenem stanju - torej ceneje in hitreje. Vsako
orodje?pa, ki ga izdelajo, je prilagojeno potrebam in
strojem naročnikov, tako kot vse njihovo delo. Kadar
je sila velika, kadar naročniki nekaj potrebujejo takoj.
takrat tudi na utečen osem urni delavnik pozabijo in
delajo, dokler ni delo opravljeno.
Ob delu, ki ga je tohko, da je rodilo že tudi potrebo
po novi delavnici, ki bi izboljšala delovne pogoje, naj-
dejo Pučnikovi čas tudi za druge dejavnosti. Pri njih je
predsednik osnovne organizacije sindikata obrtnikov
in delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, član izvršilnega
odbora obrtnega združenja občine Slovenske Konjice
in Franc je tudi delegat za zbor združenega dela v
republiški skupščini. »Obrtno združenje nam pomeni
predvsem krajšo pot do informacij, od tako aktivnega
združenja kot je konjiško, pa imamo obrtniki tudi
druge koristi. Smo tik pred ustanovitvijo knjigovod-
skega servisa in prodajno-nabavne zadruge, ki bosta
pomenili kar krepek korak naprej.« Pučnikovi se zave-
dajo odgovornosti, ki jih imajo obrtniki in ob tem tudi
pomena sodelovanja. Ne le z obrtnim združenjem, tudi
z upravo za družbene prihodke. »Res lahko rečemo, da
je sodelovanje z njimi dobro,« je pribil eden izmed
bratov, drugi pa mu je potrdil in dodal, da se obrtniki
morajo vključevati v vse tokove današnjega časa, mo-
rajo tudi zaradi samih sebe, zaradi svojega položaja v
družbi. »Mislim, da bi bilo prav in pošteno, če bi imeh
obrtniki enake pravice, kot jih imajo delavci, pa naj gre
za prehrano med delom ali za pravico do regresa za
letni oddih.« Novi zakon, ki se še obhkuje, to predvi-
deva in gotovo bodo temu pritegnih tudi drugi obrt-
niki.
Fr»nc in Janez Pučnik v delavnici.
Orodje je treba prilagoditi potrebam in strojem na-
ročnikov.
Izdelovanje orodja je tehnično dopolnjeno z elektroe-
rozijo.
Jt. 23 - 10. junij 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
iepravilna hoja
Iz Smartnega ob Paki proti
lorenju je hodil po desni
trani cestišča FRANC
[UD2AN, 34, iz Gorenja,
ijk pred osebnim avtomobi-
,ni, ki je pripeljal za njim,
a se je opotekel proti sredi-
i vozišča in voznik ZVON-
:0 NAPOTNIK, 30, iz Govc
a je zadel in zbil, pri čemer
e je pešec.težje poškodoval.
ITRUJEN VOZNIK
V zgodnjih jutranjih urah
J vozil skozi Vrhovo voznik
sebnega avtomobila MAR-
:0 COSIC, 29, iz Senovega.
;aradi utrujenosti pa je za
•enutek zadremal in zato v
lagem desnem ovinku za-
eljal čez levi rob cestišča in
rčil v vrtno betonsko ograjo,
^oznik in en sopotnik sta se
;žje poškodovala, škode pa
; za 60.000 dinarjev.
(OLO JE ZAPELJALO
^EZ GLAVO
S kosilnico in priključe-
lim obračalnikom se je vra-
al proti domu po poljski če-
ti IVAN DOBRSEK, 53, iz
Tezovja. Na obračalniku je
mel kolo, ki mu je nagajalo,
ato je stopil k njemu in ga
ameraval pritrditi. Takrat
la je padel in kolo obračalni-
a mu je zapeljalo čez glavo,
'oškodbe so bile tako hude,
a je Dobrškek med prevo-
om v bolnišnico umrl.
OVORNJAK SE JE
REVRNIL
FRANC KOMPLET, 20, iz
martnega v Rožni dolini, je
ripeljal tovornjak v Šentjur
; smeri Grobelnega. Zaradi
eprimerne hitrosti ga je v
lagem desnem ovinku za-
eslo v levo čez sredinsko
rto, kjer se je vozilo prevrni-
3. Nasproti je pripeljal oseb-
i avtomobil nemške regi-
tracije, ki se je zaletel v pre-
Tnjen tovornjak. Pri nesreči
ta se težje poškodovali dve
opotnici v osebnem avto-
nobilu, lažje pa je ranjen tu-
li voznik Komplet. Škode je
a 180.000 dinarjev.
(OLESAR PO SREDINI
i Iz Šoštanja proti Ravnem
B vozila voznica osebnega
ivtomobila NATAŠA VITO-
^IC, 22, iz Migojnic. Pri od-
cepu ceste proti Ravnam je
la razdalji pribhžno 10 me-
rov zagledala kolesarja, ki
«je peljal nasproti po sredi-
ci cestišča. Da bi preprečila
rčenje, je Vitovičeva zavila
' levo, takrat pa je tudi kole-
dar zapeljal v svojo desno in
)riš\o je do trčenja. Pri pad-
se je ANTON IVERTNIK,
iz Raven težje poškodo-
val.
UPELJAL 40 m
SLOBOKO
Skozi Zreče je prehitro vo-
pl voznik osebnega avtomo-
bila SLAVKO PINTER, 50,
•z Zreč in ker ni uspel zvoziti
Ostrega desnega ovinka, je
Speljal izven ceste v 40 m
Klobok prepad. Voznik se je
'^žje poškodoval, avtomobil
je popolnoma uničen.
^est ranjenih
v Opoki pri Štorah je voz-
osebnega avtomobila
registracije MILE
fODOROViC, 20, opazil, da
"^^kdo potiska motor preko
^ste in je zato očno zaviral,
pHeslo pa ga je v levo. Na-
proti je pripeljal z osebnim
^nomobilom ROMAN HRI-
PERŠEK, 30, iz Šmarja, ki se
^ sunkovito zaletel v Todo-
J^vičevo vozilo. V vsakem
J^omobilu so se poškodo-
^li po trije potniki, škode
^^ je za 200.000 dinarjev.
POŽARNA VARNOST
ŠE POMANJKUIVOSTI
Preventivna dejavnost še ni povsod primerno
organizirana
v celjski občini se je nekaj
let nazaj zmanjšalo število
požarov, letos pa jih je bilo
že v prvih mesecih toliko kot
v vsem lanskem letu (64),
vendar k sreči niso povzroči-
li večje škode.
Vzrok za večino požarov je
še vedno malomarnost, ob
tem pa v Celju ugotavljajo,
da tudi preventivna dejav-
nost še ni povsod primerno
organizirana. Tako na pri-
mer projektantske in druge
delovne organizacije sicer
vse bolj upoštevajo požarne
predpise, vendar pa je še ve-
dno precej objektov, kjer je v
primeru požarov otežen do-
stop do zgornjih nadstropij.
Sicer pa so preventivni
pregledi odkrili še kup dru-
gih nepravilnosti. Tako je
marsikje otežen dostop do
hidrantov, ki jih je tudi pre-
malo, gasilske naprave so
slabo vzdrževane itd. Prav
tako v nekaterih delovnih or-
ganizacijah premalo upošte-
vajo požarno varnostne
predpise pri proizvodnji in
skladiščenju lažje gorljivih
proizvodov, neorganizirano
je odlaganje gorljive embala-
že, trgovine pa imajo večino-
ma utesnjena in neurejena
skladišča.
Kot je ugotovila požarna
inšpekcija, marsikje nimajo
urejenih pravilnikov o var-
stvu pred požari, gasilske
enote pa so samo v petih or-
ganizacijah združenega dela.
V celjski občini je 19 gasil-
skih društev v krajevnih
skupnostih, ki skupaj z indu-
strijskimi gasilskimi društvi
štejejo 1603 člane, v Zavodu
za požarno, reševalno in te-
hnično službo pa je 49 po-
klicnih gasilcev. Vzpodbu-
dno je, da dobro tretjino
članstva v prostovoljnih ga-
silskih društvih predstavlja-
jo pionirji in mladinci. Sicer
pa naj bi v Celju ustanovih
tudi občinski ali območni
center za požarno varnost,
vendar bodo verjetno pre-
cejšnje težave s financira-
njem.
Ob tem, da so gasilske eno-
te dokaj številne in dobro
opremljene, pa bo potrebno
za boljšo požarno varnost
pritegniti širši krog občanov,
predvsem pa poskrbeti, da
bodo delovne organizacije
bolj skrbele za družbeno pre-
moženje. Tako so na primer
zelo slabo obiskana predava-
nja, ki jih organizirajo gasil-
ci, po drugi strani pa so v
stanovanjskih blokih gasilne
naprave za katere nihče ne
skrbi,.v shrambah v večjih
stanovanjih so lahko vnetlji-
ve snovi (plin, olje itd). Ce
pogledamo to plat preventiv-
ne dejavnosti je pravzaprav
še sreča, da je bilo doslej ta-
ko malo požarov.
S.ŠROT
MUZEJ REVOLUCIJE
v muzeju revolucije si obiskovalci lahko ogledajo stalno
razstavno zbirko vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob
sredah pa tudi popoldan od 14. do 17. ure.
V	spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije pa je v teh
dneh odprta razstava slikarskih del hkovne skupine amaterjev
iz delovne organizacije Aero Celje.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
v Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turi-
stična objekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem območju
z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola, s po-
membnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je možen vsak
dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih je organizi-
rana vodniška služba.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je pripravila v počastitev
90-letnice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12.
kongresa ZKJ razstavo Josip Broz Tito - ob 90-letnici rojstva.
Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu,
odprta pa bo do 30. junija v času, ko knjižnica posluje za
bralci.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sodelova-
nju s Kulturno skupnostjo Šmarje in Kulturnoumetniškim
društvom Sava iz Kranja razstavo likovnih del slikarjev ama-
terjev. Damjan Stirn, Alojz Pečenik in Franc-Branko Skofic,
člani kulturno-umetniškega društva Sava bodo v Razstavnem
salonu v Rogaški Slatini razstavljali svoja dela še danes in
jutri.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 13.
junija ob 17. in 19.30 uri ameriški pustolovski film Zaklad
morskega psa. V nedeljo ob 10. uri dopoldan pa bo matineja.
Predvajali bodo ameriško komedijo Herbie znova tekmuje.
KULTURNI DOM VOJNIK
v soboto, 12. junija ob 19.30 bo v kulturnem domu v Vojniku
dramska skupina kulturnega društva Vojnik ponovila Vitrac-
Molierovega Namišljenega bolnika.
DOM UPOKOJENCEV VOJNIK
V	avli doma upokojencev v Vojniku je v tem tednu odprta
razstava, na kateri razstavljajo svoja dela likovni amaterji,
člani kulturno-prosvetnega društva. Razstava bo odprta do
sobote, 12. junija, odprta pa je v popoldanskem času od 15. do
18. ure.
likovni salon
V	Likovnem salonu v Celju je od 4. junija odprta razstava
Junoša Miklavca, ki razstavlja risbe in grafike. Razstava bo
odprta do 19. junija.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
V	dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri, 11.
junija ob 18. uri kulturna prireditev v izvedbi Kulturno-umet-
niškega društva Slovenija ceste Tehnika, ki jo pripravljajo za
svoje delavce in goste Zdravilišča.
V	soboto, 12. junija bo v dvorani Zdraviliškega doma Medi-
cinski ples z ansamblom Kristali in pevko Moni Kovačič.
V	nedeljo, 13. junija pa bo na izletniški točki Bellevue od 15.
do 21. ure tradicionalni piknik.
4. TURISTIČNI TEDEN V CELJU
V	okviru prireditev 4. turističnega tedna v Celju bo v zavodu
Golovec od 9. do 19. junija odprt sejem nove in rabljene
opreme za letno rekreacijo, v sklopu sejma pa bo tudi zanimiva
modna revija in revijalno umetnostno plavanje v soboto, 12.
junija ob 19. uri.
V	ponedeljek, 14. junija bo ob 17. uri na Tomšičevem trgu v
Celju promenadni koncert Pihalnega orkestra Železarne
Štore, ob 18. uri otvoritev turističnega tedna s kulturnim pro-
gramom, ki ga pripravljajo gojenci Glasbene šole iz Celja, ob
18.30 uri pa bo v atriju otvoritev razstave akvarelov akademske
slikarke Darinke Lorenčak-Pavletič.
V	torek, 15. junija bo ob 17. uri na odprtem odru na Tomšiče-
vem trgu nastopila akustična skupina Kladivo, konj in voda,
ob 19.30 uri pa bo v Opatijski cerkvi koncert Slovenskega
okteta ob spremljavi orgel Huberta Berganta.
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
V	avli hotela na Dobrni bodo jutri, 11. junija odprli razstavo
profesorja Avguština Laha.
V	dvorani zdraviliškega doma pa bo jutri, 11. junija slav-
nostni koncert, na katerem bosta nastopila moški pevski zbor
KUD Kajuh iz Dobrne in KUD Strmec, program pa bo pope-
stril nastop folklorne skupine KUD Kajuh Dobrna.
KINO ŠMARJE
V	kinodvorani v Šmarju pri Jelšah bodo predvajali danes za
redni četrtkov filmski abonma in izven ameriško dramo Dr. Ži-
vago. Jutri, v petek bosta dve predstavi. Prva bo ob 16. uri
ameriška risanka Zajček Dolgouhi, ob 20. uri pa bodo predva-
jali avstrjilski vojni film Heroj ali zločinec. V soboto, 12. junija
ob 20. uri in v nedeljo, 13. junija ob 18. uri bo na sporedu
ameriška erotična komedija Učne ure, v sredo, 16. junija ob 20.
uri pa novozelandska komedija Neuničljivi mini morris.
DVORANA DOMA SLO ŽALEC
V	dvorani doma SLO v Žalcu bo v soboto, 12. junija ob 18.
uri koncert akustične glasbe, ki ga organizira mladinski klub
2alec. Nastopil bo duo Bojan in Andrejka ter akustična sku-
pina Kladivo, konj in voda.
SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Sobota, 12. junija ob 10. uri: Fran Milčinski: BUTALCI. 3.
šolski abonma.
Ob 14.30 uri: Fran Milčinski: BUTALCI. 4. šolski abonma.
Gostuje SNG Drama iz Maribora.
Ponedeljek, 14. junija ob 15.30: Fran Milčinski: BUTALCI 1.
šolski abonma. Gostuje SNG Drama iz Maribora.
Torek, 15. junija ob 15.: Fran Milčinski: BUTALCI. 5. šolski
abonma.
Ob 17.30: Fran Milčinski: BUTALCI. 2. šolski abonma. Go-
stuje SNG Drama iz Maribora.
SOJENJE F. BRENCETU
PODTAKNJEN DENAR?
Miličniki so našli denar šele pri četrti preiskavi
Na celjskem temeljnem
sodišču, enota Titovo Vele-
nje se je nadaljevalo sojenje
28-letnemu Francu Brencetu
iz Celja, katerega obtožnica
bremeni, da je 3. decembra
lani na grozovit način in iz
koristoljublja umoril 72-let-
no Karohno Prislan z Velike-
ga vrha nad Šmartnim ob
Paki.
Brence je v tokratnem za-
govoru še enkrat poudaril,
da je ta dan pil čez mero in
pojedel tudi več tablet Pliva-
don in Optalidon. Zaradi te-
ga naj se ne bi spominjal do-
godkov v hiši Prislanove.
Prav tako je zatrjeval, da so
ga mihčniki prijeli v drugih
oblačihh (na katerih so bili
sledovi krvi) kot pa jih je
imel oblečene na Velikem
vrhu 3. decembra, ko je umo-
ril Prislanovo.
Petra Kneževiča, ki ima
obrtno delavnico v Gorenju
in pri katerem je Brence ne-
kaj časa delal »na črno«, to-
krat ni bilo na sodišče, pač
pa je pričala gostilničarka iz
Gorenja Anica Hrome. V nje-
no gostilno so pogosto priha-
jali delavci, ki so delali pri
Petru Kneževiču. Brenceta
se je dobro spominjala, ker
je ponavadi prišel dopoldan,
hitro popil in odšel. Običaj-
no ni pil žganih pijač, prav
tako pa je priča zatrdila, da
nekaj dni pred umorom
Brenceta ni bilo v njeno go-
stilno, niti ni pil pri njih ru-
ma. Podobno je pred sodniki
izpovedala tudi priča Danilo
Hrome.
Franc Obu iz Gorenja, je
na sodišču povedal, da so so-
sedje večkrat pomagali Pri-
slanovi, o njeni smrti pa ga je
obvestila Julka Irman. Takoj
so poklicali zdravnika in mi-
ličnike. V hiši je bil precej-
šen nered, vendar je Prisla-
nova tudi sicer imela nered,
zato niso ničesar posumili.
Skupaj z miličniki so iskali
denar, a ga niso našli. Denar
so potem iskali še trikrat,
našli pa so ga pri četrti prei-
skavi v vrečki pri postelji.
Ves ta čas hiša ni bila zavaro-
vana in je lahko vsak vstopil.
Marinka Obu pa je menila,
da Prislanova ne bi pustila
denarja ob postelji, saj je bila
nezaupljiva žena in bi ga vse-
kakor bolje skrila. Obujeva
je posumila, da je denar (v
vrečki je bilo približno
17.000 dinarjev) postavil k
postelji nekdo drug in ka-
sneje.
Pred sodiščem je pričal tu-
di izvedenec medicinske
stroke. Zaporedja poškodb,
ki jih je imela Prislanova, je
povedal, se sicer ne da dolo-
čiti, vsekakor pa tako števil-
ne poškodbe ni mogla dobiti
v kratkem času, ampak je ru-
vanje trajalo dlje časa. Neka-
tere poškodbe tudi pričajo,
da se je branila pred napa-
dalcem.
Vse rane je dobila pred
smrtjo, usodne pa so bile po-
škodbe vratu. Izvedenec je
menil, da je umrla med 2. in
4. decembrom.
Sojenje Francu Brencetu
so prekinili za nedoločen
čas. Na predlog tožilca in
obrambe bodo zaslišali še
izvedenca farmakologa, psi-
hiatra in še nekaj drugih
prič.
S.ŠROT
zdravstveni dom
Dežurstvo med te-
dnom: pomožni zdravnik
od 14. do 20. ure, glavni
zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob ne-
deljah je dežurstvo od 12.
ure do naslednjega dne
do 6. ure, ob praznikih pa
od 7. do 6. ure naslednje-
ga dne.
lekarne celje
Neprekinjeno dežur-
stvo je prevzela lekarna
Center v Stanetovi ulici,
lekarna na Tomšičevem
trgu pa je zaradi razširitve
lekarne Center zaprta.
trgovine
V tednu od 7. do 12. ju-
nija je dežurna samopo-
strežba CENTER v Sta-
netovi ulici vsak dan do
20. ure. V tednu od 14. do
19. junija pa bo dežurna
samopostrežba RIMSKI
DVOR v Zidanškovi
uhci.
V_.
CEUE
Rodilo se je 23 dečkov in 31
deklic
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rodila sta.se 2 dečka in 1 de-
klica.
SLOVENSKE KONJICE
Rodile so se 3 deklice.
CELJE
Poročilo se je 10 parov, od teh:
MLAKER Vladimir in BALIŠ
Jožica oba iz Predence, NOVAK
Bojan in ŠOLINC Jožica oba iz
Marija Dobjega, CUJE2 Marija
in SIVAK Natalija oba iz Celja,
OJSTERŠEK Martin iz Ojstrega
in KOLAR Karolina iz Celja.
SLOVENSKE KONJICE
Poročili so se: OBNER Janez iz
Slovenskih Konjic in VIDEC-
NIK Marija iz Oplotnice, MAST-
NAK Jožef iz Velike Ravni in
JANClC Nevenka iz Stenice,
ŠKET Drago iz Sp. Kostrivnice
in LOVRENCIC Gabrijela iz Zb.
gore.
CEUE
Umrii so: SRBOTNJAK Edvard,
64, Šerovo, ZONTIč Ivana, 49,
Celje, CAKŠ Antonija, 82, Celje,
SLOKAN Marija, 73, Parižlje,
LESJAK Franc, 82, Miklavž pri
Taboru, MERZIDOVŠEK Vlado,
52, Lindek, KOVAČ Mijo, 18, Ce-
lje, LIPOVŠEK Milena, 30, Celje,
HITI Antonija, 56, Celje, NO-
VAK Matija, 59, Šentjanž nad
Štorami, ANDERLUH Kari, 49,
Rogaška Slatina, JERNEJCIČ
Rozalija, 82, Radeče, KNEZ Ja-
nez, 54, Titovo Velenje, ZAVRŠ-
NIK Martin, 80, Zidani most, ZU-
PANČIČ Marija, 92, Marobir,
MLAKAR Ivana, 82, Radovljica,
OCVIRK Jožefa, 77, Šentjur pri
Celju.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrla je PAJEK Terezija, 78, Bi-
strica.
SLOVENSKE KONJICE
Umrh so: RUPNIK Julijana,
75, Klokočovnik, PRAŠNIKAR
Marija, 78, Loče, MAVHAR An-
gela, 74, Zreče, SKERBINŠEK
Cecilija, 84, Konjiška vas.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 23 - 10. junij 1982
Jt. 23 - 10. junij 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
DOBRODOŠLI BRIGADIRJI!
Sredi Kozjega, prav tam, kjer so pred desetimi leti brigadirji iz Ljubljane-center ponovno oživili prostovoljno delo v tem
predelu manj razvitega območja, so v vročem junijskem dnevu zaplapolale brigadirske zastave. Njihova pesem in vzkliki
so bili obljuba, dana vsako leto ob zaključku akcije, da se bodo vračali na Kozjansko, dokler ne bodo vsega postorili. Hej-
haj, brigade!
^	MATEJA PODJED
Nekako na polovici poti do
mesta se čoln ustavi. Lastnik
čolna zahteva od mojega
znanca plačilo za vožnjo in
za te štiri ure, ko naju je ča-
kal Nakar moj prijatelj pre-
senečen ugotovi, da ima
prazno denarnico. Vljudno
me prosi, če bi mu lahko po-
sodil do naslednjega dne 150
dolarjev za poravnavanje
stroškov čolnarja. Prava ce-
na bi bila približno 10 dolar-
jev. Ob tem se mi pojavi pre-
cej trpki in kovinski smeh-
PIŠE:	5
STANE ŽILNIK
Ijaj, ker sem vedel, kaj to po-
meni, Takoj ko pokažeš de-
nar, si ob njega in še zraven
lahko kaj dobiš.
Vse naokrog je bila trda te-
ma. Paiboonova prijaznost
kmalu izgine z njegovega
obraza. Verjetno je ugotovil,
da mi je znan ta način izsilje-
vanja. Uspe mi ju prepričati,
da tu ne morem poiskati de-
narja zaradi teme. Če prepe-
ljeta čoln nižje dol po kanalu
do mostu in luči, potem bi že
poiskal denar in mu ga poso-
dil. Jasno mi je bilo, da med
sabo sodelujeta in da sta na-
vadna bangkoška gangster-
ja. Ko se približamo mostu
in zaidemo v sij medle svet-
lobe, skušam skočiti iz čol-
na. To mi hočeta lopova s
silo preprečiti, vendar je bila
sreča na moji strani.
Iz pasti sem se rešil brez
poškodb. Izgubil sem sanda-
le in malo zmočil fotoaparat.
Ta primer sem navedelkot
opozorilo vsem tistim, ki so
namenjeni v Bangkok. Bolje
zaupati nobenemu kot pa
enemu.
Ta nič kaj prijeten pripet-
ljaj je botroval temu, da sem
že naslednji dan zapustil
beznico, ki se imenuje Bang-
kok in se podal dalje proti
Singapurju.
Med vožnjo skozi pred-
mestja in dalje po podeželju,
smo nenehno naletavali na
policijske zapreke. Na eni
izmed teh sta prišla na avto-
bus dva policista. Prvi stro-
go pozdravi in nekaj govori.
Pregledata potnike in njiho-
vo prtljago. Nista bila ne do-
mišljava in ne ohola. Po kon-
čanem pregledu se eden po-
stavi na čelo avtobusa, pove,
da je vse v redu in da je ve-
sel, ker lahko nadaljujemo
vožnjo. Potniki so mu veselo
zaploskali.
Takšna podkrepljena kon-
trola je verjetno posledica
nedavno neuspelega držav-
nega udara na Tajskem. Ob
cesti stoji ogromno slavolo-
kov, kipov in drugih zna-
menj s podobo njihovega
kralja, in kraljice, osvetlje-
nih z neonsko razsvetljavo.
Ponekod so te podobe zdru-
žene z elementi budističnega
božanstva. Vladajoča oligar-
hija si še po tej poti skuša
obrdžati simpatije in podpo-
ro pri revnem podeželskem
življu.
NA VSTOPU V
MALEZIJO
Pričakoval sem, da se bo-
do posebej ustavili pri mo-
jem rdečem potnem listu.
Vrli »emigratiom officer«
pogleda prvo stran in sarka-
stično vzklikne o »Rašija«,
Cahoslovakia. Povem mu,
da to ni ne Cehoslovakija in
še manj Rašija (Rusija), tem-
več Jugoslavija. »O Jugosla-
vija, this is Russia.« »Three
days for transit, no more.'«
Tem malezijskim obmej-
nim organom ni bilo preveč
jasno okrog politične razde-
litve v Evropi. V kolikor nisi
iz države pod pokrovi-
teljstvom Washingtona, po-
tem spadaš pod varstvo rde-
čih in deležen m posebnega
tretiranje - izvajanja njihovih
državnih predpisov po dobri
volji »pametnih« obmejnih
organov.
Ko sem se pred dvema le-
toma potikal po teh krajih
prvikrat, se še ni tako čutil
pritisk velesil na svoje varo-
vance. Ameriška obvešče-
valna agencija (CIA) skrbno
nadzira delovanje levo
usmerjenih organizacij, ki
stojijo na strani revnega iz-
koriščanega sloja. Državnim
aparatom nudi svoje usluge
pri preventivnem čiščenju
potencialnih nasprotnikov
režima. Tako na Tajski, Ma-
leziji, Indoneziji, Filipinih in
še drugje, so na krmilu držav
podkupljene klike, ki je dov-
zetna za tuja navodila. Dov-
zetni so za protikomunistič-
no kampanjo v tem delu sve-
ta. Nemalokrat pade v isti
koš tudi negodovanje mno-
žic nad napakami vladajoče-
ga razreda. Posledica tega so
ilegalne skupine in organiza-
cije, ki se z orožjem v roki
bore za svoje cilje na verski
ali ideološki osnovi. Za vse
takšne obstaja s strani vlada-
jočih skupno ime »komu-
nist«.
Nič boljše se ne godi lju-
dem v Burmi, Laosu, Vietna-
mu in Kambodži, kjer lebdi
nad njimi prisila druge bar-
ve. V okviru svoje demokra-
tične ureditve imajo strogo
zaprte meje za tujce. Po dne-
vu in pol vožnje sem prispel
v malo otoško državico ali
bolje rečeno kar mesto Sin-
gapur. Ta otok leži na koncu
malajskega polotoka in je
danes poznan kot eno izmed
večjih trgovskih središč na
svetu.
Sittgapur - Levje mesto, hkrati otok, država in mesto
POGLED NAZAJ
čudi me, zakaj na raznih prireditvah še vedno
volimo princese in carje.
Ribiči, na primer, redno volijo ribiškega carja.
Eni menijo, da zato, ker jih lahko le še taka
osebnost reši pred uničenjem rib.
Dobro, to bi človek še razumel: toda zakaj je
morala biti pokroviteljica te prireditve ravno Cin- ■
karna.
VIL NI VEČ
Pri nas smo končno prekinili z vražjever- ;
stvom. Razen otrok že vsi vemo, da nI zmajev,
čarovnikov, palčkov, velikanov, v|i...
Slednje najbolj drži!
Vil res ni več.	|
To dokazujejo tudi naše prodajalne, kjer
sploh ni mogoče kupiti vil.
Niti takih navadnih za gnoj in seno.
Ja, ja Jaka, res je. III. celjski referendum je pred vrati!
SKRB ZA SUROVINE
Tudi na celjskem območju se razne organiza-
cije pridno pripravljajo na zbiranje odpadnega
papirja.
Malo naj bi namreč počistili pisarne in arhive.
Da se razumemo: iz pisarn naj bi odstranili le
odvečen papir.
Taka akcija je resnično potrebna. Ne le zato,
da naša papirna industrija dobi potrebne surovi-
ne, ampak zato, da po pisarnah in arhivih naredi-
jo prostor za nov papir.
Papirja namreč pri nas še ne bo zmanjkalo...
POL SONCA
v celjski - že dolgo pričakovani in napovedani
- sončni park naj bi postavili tudi simbolična
obeležja ob zasajenih spominskih drevesih.
Postavili naj bi več polkolobarjev.
Seveda pa bo teh več, tako da bo v sončnem
parku več teh umetniških polsonc.
Najbolje bi bilo, da bi jih postavili takoj, da bi
tako čimprej dobili ta naš sončni park.
MOJ POMENEK
Pred dnevi sem pred eno izmed naših
delovnih organizacij srečal možakarja, ki
mi je kar hitro potožil:
- Ne vem, zakaj nas vsi kritizirajo, češ
da delamo preveč škart robe. Saj s tem
vendar skrbimo za surovine za nadaljno
predelavo!
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredniK
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija-
Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov
ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105-