Cena 2700 DIN — Leto XLII - št. 36 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO DRUGIČ NA OSMIH STRANEH DEMOkRNOJV INTERVJU Z JANEZOM JANŠO Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka GORENJCin FORMU Pomladi še ni konec Čeprav so ljubljanske mestne oblasti prepovedale ponedeljkov protestni shod na Trgu osvoboditve, se je zborovanje "zgodilo", le da v obliki javnih sej, plenarnih zasedanj in občnih zborov (z deset do dvajset tisoč udeleženci). Tisti, ki so se še pred odhodom na zborovanje obremenjevali z mislijo, da jih bodo na trgu pričakale "svinčene razmere", so se (skupaj z drugimi) razšli s spoznanjem, da ni bilo omembe vrednih incidentov in da to ni bil miting "Šolevičevega tipa" niti ne miting ščuva-nja h kršitvam in kaznivim dejanjem. Če je bilo po marčevskem zborovanju v Cankarjevem domu pričakovati, da se bosta uradna politika in "združena slovenska alternativa" še kdaj znašli na istem političnem prizorišču, se to vsaj na ponedeljkovem javnem shodu ni uresničilo. Zborovanje je minilo kot govorica enega in kot monolog neuradnega dela slovenske politike (opozicije), ki je priložnost izrabila ne le za protest zoper dachauski proces sodobnega časa, temveč tudi za javno izražanje svojih političnih stališč. Ni mogoče, da bi se z vsemi strinjali, med zrnjem je bilo tudi pleve, vendar je le treba imeti toliko demokratičnega posluha in priznati, da samo kritika in konkurenca lahko ustvarjata lepše in boljše življenje, tisto, čemur politika modno pravi politična in gospodarska prenova. Ta cilj se nam za zdaj zdi oddaljen kot lučka na koncu dolgega tunela, v katerem je vse polno sovražnikov, napadov na JLA in na sistem in v katerem vidijo večjega sovražnika v Janši in v vsej "četverici" kot v montiranem političnem procesu, v unitarizmu, centralizmu, socializmu trde roke in bede, v nepravni državi... Prav pozivanje na brezpogojno zavzemanje za pravno državo je v razmerah, ko oblast krši lastne zakone (protizakonitost vojaškega dokumenta!) in smo priča dvojni morali, precej hinavski nasvet, ki ga alternativa ne sprejema - tudi zato ne, ker je politika lahko tudi umazana igra in ker je zaradi takšne igre v zaporu Janša, pogled skozi rešetke v socializem po meri ljudi pa se obeta še trem. Čeprav je ponedeljkovo zborovanje pokazalo prehodnost nekaterih idej in ujetost v lastno omejenost, je bilo osnovno sporočilo jasno in nedvoumno: ne gre le za usodo štirih, temveč za slovensko pomlad, za suverenost naroda, za našo svobodo...Prav zato bi slovenska politika morala bolj čutiti z lastnim narodom in mu bolj verjeti kot zvezni oblasti ter odločno in po moško reči - ne damo jih. C. Zaplotnik freska preusmerila dotok vode Zadušitev dveh ton šarenk Bled, 11. maja — V noči na ponedeljek se je v treh bazenih blejske ribogojnice zadušilo najmanj 2 toni šarenk. Katastrofo, za Zavod za ribištvo Ljubljana, ki ima v najemu ribogojnici v Zaki, je zjutraj opazil njihov delavec Marjan Beravs. Miličniki z Bleda so skupaj z delavcema oddelka za zatiranje kriminalitete UNZ Kranj ugotovili plehek vzrok zadušitev. Zu-naJ ograjene in varovane ribogojnice je ob potoku Mišca, ki !JaPaja bazene, razbremenilnik. Najbrž nihče ne bo ugotovil, kako je deska v razbremenilniku Preusmerila vodo v petek, namesto v strugo ribogojnice. Ker ni bilo svežega dotoka vode, so se sarenke začele dušiti in obračati na hrbte. Škoda je ogromna, uničeno je osemnajstmesečno delo delavcev Zavoda za ribištvo. Ti bi vse te ribe zlahka prodali po 36 tis"oč dinarjev za kilogram znanim kupcem. Že lani je 2&radi majhnega dotoka vode Poginilo 80 kg potočnih postrvi. Takrat so s takojšnjim ukrepanjem preprečili še večji pogin. Neuradno smo izvedeli, da bodo je najbrž zadosten vzvod, da bodo primerno uredili tudi zunanji razbremenilnik, da bi se izognili novim poginom. Besedilo in slike: Mirko Kunšič Velika gneča na fakultetah škodo v največji meri nosili sami saj z Zavarovalnico nimajo sklenjene ustrezne zavarovalne police. Ponedeljkova nesreča pa letina kandidatov bo praznih rok sta^'kijmaJa " Obe slovenski univerzi, ljubljanska in mariborska, °dda8 u0t,°£e bruce razpisali skupaj 10.050 prostih mest, po številu redn,n' Pivnic za vPis P« smo izračunali, da je kandidatov za r&nto " i ^ kaf d"*"*8 petina preveč; od tega je gorenjskih "matu- v 1225 ali desetina v slovenskem seštevku. ^teVvn^ek fakultet, ki se jim zaradi prevelikega navala obeta ome-PrOstor1Sa'JG obširen- da Je DolJe pogledati, kje sploh je še kaj Dena pe^i Vzg0.JitelJ predšolskih otrok, gradbeništvo in kemija, glasih Polit ^gog^ka, živinoreja, geodezija, matematika, pedagoška fizi-študijev° 1''a' ^°zofija, pedagogika, slovenski jezik in še peščica H. J. Letošnja druga prireditev Kranj, 11. maja - Prihodnji teden v torek bodo v Kranju odprli drugo letošnjo specializirano sejemsko prireditev -14. mednarodni sejem kooperacij, trgovine in drobnega gospodarstva. Čeprav na področju poslovnih kooperacij, edini tovrstni sejemski poslovni usmeritvi v državi, tudi tokrat ni jutiti še bistvenega napredka, pa prireditelji napovedujejo novosti, s katerimi se bodo na tem področju predstavile Slovenijales, Iskra, Merkur Kranj, Železarna Jesenice in Primex iz Nove Gorice. Novost je vsekakor nastop Stanovanjske zadruge Kranj z informacijskim sistemom in stiki z zadružniki. Strokovno usmerjen sejem, ki bo odprt do 19. maja, pa bodo dopolnjevale tudi nekatere razstave inovacij za stabilizacijo, livarne iz Varaždina, domače umetne obrti Kokre iz Kranja, likovnikov in kamnoseških izdelkov. Poslovni dan pa bosta pripravila Slovenijales in kranjski Merkur. Slednji bo predstavil stroje za popravilo obutve, naprave za hladno spajanje in video igralne avtomate. » A. Z. 1 4. SEJEM K00PERACI1 INDUSTRIJE. TRGOVINE IN ORODNEGA GOSPODARSTVA KRANJ 16.-19. 5.1989 — poslovno strokovno informativna prireditev — razstava domače in umetne obrti — področje stanovanjske izgradnje Na Jesenicah so zaprli oddelek za ušesa, nos in grlo Strokovna napaka, ki je zakrivila smrt 7-letne deklice po operaciji mandljev in žrelnice na otolaringo-loškem oddelku jeseniške bolnišnice, je treba dokazati in kaznovati, ne pa zaradi nje zapirati bolniškega oddelka. Na Jesenicah trdijo, da smrt Maje Š. ni vzrok zaprtja omenjenega oddelka, pač pa globlji vzroki, med njimi tudi kadrovska zadrega: na oddelku dela en sam otolog, potrebovali pa bi vsaj tri. Zato so se v bolnišnici že februarja odločili, da oddelek začasno zapro. Enaka odločitev republiškega komiteja za zdravstveno varstvo po izrednem strokovnem pregledu na Jesenicah je prišla že post festum. Več o ozadju dogajanja na strani 8. - Foto: F. Perdan Začetek javne razprave o spremembah slovenske ustave Priložnost za sodobnejšo ustavo Kranj, 11. maja - V Sloveniji bo do konca meseca javna razprava o osnutku dopolnil k slovenski ustavi. Gorenjska javna razprava se v bistvu začenja danes, 12. maja, ko bo v Kranju ob 16. uri o ustavnih dopolnilih govoril predsednik slovenske skupščine in ustavne komisije Miran Potrč. V kranjski občini bo po krajevni skupnosti 11 razprav, razen tega pa bodo po tovarnah. Prve razprave po krajevnih skupnostih bodo na sporedu v sredo, 17. maja. Ta dan bodo razprave v Cerkljah, Preddvoru in v Goricah. 2. junija pa bo seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri bodo strnili javno razpravo. Iz Škofje Loke so sporočili, da bo razprava končana do konca maja, načrtujejo pa več specializiranih razprav. 22. maja bo o spremembah ustave govoril član republiške ustavne komisije dr. Ivan Kristan, v torek, 16. maja, pa bo ob 17. uri na Podnu javna tribuna, na kateri bo sodelovala članica republiške ustavne komisije Darja Lavtižar - Bebler. Programe razprav pripravlja jo tudi v drugih gorenjskih obči nah. V Tržiču so se na primei odločili, da bodo pripravili tri te matske razprave: za področje družbenoekonomskih odnosov, za družbenopolitični sistem in za ustavnost, zakonitost ter pravosodje. O ustavi bo govora tudi v sredo, 17. maja, ob 16. uri na kranjski občini, kjer bosta sodelovala dr. Ciril Ribičič in dr. Zdravko Tomac. j. Košnjek Problemska konferenca SZDL Slovenije Priprave na Evropo devetdesetih let Kranj, maj - Republiška konferenca SZDL Slovenije je sklicala problemsko konferenco "Priprave na Evropo devetdesetih let", ki bo v Ljubljani potekala v torek, 23. maja. Uvodno poročilo bo imel Viktor Žakelj, predsednik problemske konference, skupaj z vabilom pa so razposlali nekaj zanimivih referatov, nekaj je še obljubljenih, vse skupaj pa naj bi po problemski konferenci natisnili v brošuri. Že prvi del referatov obeta, da na problemski konferenci ne bodo spregovorili le o gospodarskih, temveč tudi o drugih razsežnostih sodelovanja in vključevanja v Evropo. V ponedeljek je bila v Ljubljani namesto prepovedanega zborovanja v Dodnoro Janši, Tasiču, Borštnerju in Zavrlu javna seja republiške konference ZSMS. Udeležilo se jo je več kot 20.000 ljudi. (Več na 8. strani). Foto: G. Šinik ©(OSSSSS^S^Ca-AS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek. 12. maja 1989 Zakaj se slepimo? Prostovoljno je - obvezno Radovljica, 9. maja - Radovljiška občina, ki ni nobena izjema in tako kot vse druge na Gorenjskem in v Sloveniji prispeva denar za razvoj nerazvitih delov države, je bila lani za povrh vsega še določena, da dolgoročno sodeluje z novoustanovljeno kosovsko občino Štrpce. Že to, da so jo za sodelovanje izbrali in določili drugi, je v radovljiški občini izzvalo precej negodovanja. Sedanji časi so namreč vendarle nekoliko drugačni kot tisti pred desetimi in dvajsetimi leti, ko so politični in drugi funkcionarji kar iz pisarn ukazovali, kdo bo s kom sodeloval in koliko ga bo to sodelovanje stalo, pa tudi gospodarska kriza je zdaj tako huda, da organizacije (tudi radovljiške) krvavo potrebujejo denar za rešitev razvojnih in drugih problemov. Radovljiški izvršni svet je na seji v torek v četrti točki dnevnega reda obravnaval "zadevo" - prostovoljno zbiranje sredstev za dograditev doma kulture v občini Štrpce in v okviru te "zadeve" tudi dopis s stalne konference mest občin Jugoslavije, v katerem piše, da mora radovljiška občina prostovoljno zbrati za dom 24 milijonov dinarjev in jih do 1. junija letos nakazati na poseben žiro račun. V primeru, da sredstev ne bi poslali do tega roka, ji bodo znesek povečali z mesečno rastjo inflacije. Čeprav odločitev predsedstva stalne konference mest in občin Jugoslavije, ki je prevzela pokroviteljstvo nad domom in začela zbiralno akcijo, ni obvezujoča v formalnopravnem smislu, se ni treba slepiti. V takšnih in podobnih primerih gre le na videz za prostovoljno zbiranje denarja, dejansko pa za obvezujoče, vendar ne s pravnimi posledicami, ampak s političnimi, kar je v razmerah vzbujene narodnostne nestrpnosti še celo hujše. Ker se v radovljiški občini dobro zavedajo, da bi si v primeru, če bi rekli "ne", verjetno zaslužili v drugem delu države "etiketo" (kakšno, lahko le ugibamo), so na torkovi seji sklenili, da sekretariat za občo upravo in finance do konca maja prouči možnosti, kako zagotoviti denar (iz proračuna). Kot je dejal predsednik izvršnega sveta Pavel Že-rovnik, zbiranje denarja po delovnih organizacijah (na podlagi razdelilnika) ne pride v poštev. Čeprav oba, Marko Bezjak in Ratomir Kafol, ki sta obiskala Štrpce, poudarjata, da je stanje v tej občini izjemno težko (revščina, precejšnja brezposelnost, slabo razvito gospodarstvo), in četudi 24 milijonov dinarjev ni veliko, je bolj kot sama pomoč sporen način, kako se v državi lotevajo takšnih in podobnih zbiralnih akcij. Če jim politiki in drugi funkcionarji še pravijo prostovoljne, pa jih ljudje imenujejo drugače, z besedama, od katerih druga zveni nemško - kot "prostovoljni mus". C. Zaplotnik Odlagališče radioaktivnih odpadkov v rudniku urana? Škofja Loka, 10. maja - Občinski izvršni svet je od republiškega komiteja za energetiko in uredništva Dnevnika, ki je v enem od člankov omenjal kot možno lokacijo za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov tudi Rudnik urana Zirovski vrh, zahteval podrobnejše pojasnilo. Republiški komite je odgovoril, da je šlo za objavljeno poročilo s seje komiteja 21. aprila, kjer so med drugim obravnavali tudi informacijo o bodočem odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov oziroma s strokovno metodo za izbiro najprimernejše lokacije. Metodo so pripravili strokovnjaki z Inštituta Jožefa Štefana. Prof. dr. Peter Novak je v razpravi med drugim dejal, da pri izbiri lokacije ne bi smeli obiti tudi obstoječih objektov, jedrske elektrarne Krško in rudnika urana Žirovski vrh, kjer radioaktivni odpadki nastajajo. V odgovoru škofjeloškemu izvršnemu svetu republiški komite za energetiko še pravi, da Novakova razprava ne more in ne bo vplivala na končno izbiro odlagališča. Izbira bo opravljena samo na osnovi strokovne metode oziroma kriterijev in soglasja občine, kjer naj bi odlagališče bilo. H. Jelovčan Mandatar ne bo hitel z Vsaka kritična misel še ni napad na JLA menjavami Škofja Loka, 10. maja - Kandidat za predsednika škofjeloške vlade Brane Mohorič je na ponedeljkovi seji predsedstva občinske konference socialistične zveze razgrnil svoj predlog posadke izvršnega sveta. Spoštovati namerava priporočilo občinske kandidacijske konference in obdržati šesterico članov, ki so prišli v izvršni svet šele pred nekaj meseci, prav tako pa ne namerava menjati peščice starih članov, saj do konca mandata oziroma naslednjih skupščinskih volitev praktično ne manjka niti leto dni. Brane Mohorič je previden tudi ob zahtevi kandidacijske konference, naj kot bodoči predsednik zagotovi boljše delo v občinskem komiteju za družbeno planiranje in varstvo okolja ter v Zavodu za družbeni razvoj. Problemov ne namerava reševati s preuranjenimi menjavami odgovornih vodilnih ljudi, ki bi se kasneje morda pokazale kot slaba poteza, ampak hoče najprej spoznati srž problemov. Z njegovimi argumenti se je predsedstvo občinske konference socialistične zveze strinjalo. Priporočilo pa mu je, naj za podpredsednika izvršnega sveta predvidi sekretarja sekretariata za občo upravo (to "pravilo" je nekoč veljalo) in naj zamenja predsednika komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora še pred iztekom tega mandata. H. Jelnvčan GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo. Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopold i na Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Vblčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za II. trimesečje 52.500 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Žigosanje političnih razmer, ki nekaterim ne ustrezajo Ljubljana, 10. maja - Časi, ko je bila JLA v marsičem domala nedotakljiva, so bržčas minili. Politična in gospodarska kriza je skupaj z valom demokratizacije, ki je zajel najprej Slovenije, razbila celo vrsto stereotipov o vojski, tudi tistega o idiličnem sožitju med družbo in armado, in sprožila plaz vprašanj o vlogi in mestu JLA (in drugih delov oboroženih sil) v naši družbi in tudi zahteve po večjem nadzoru javnosti nad vojsko in vsemi državnimi organi. Vse nesporazume med. Slovenijo oz. med nekaterimi skupinami in posamezniki in Slovenijo in JLA je zato mogoče obravnavati le v povezavi z družbenimi razmerami, s politično in gospodarsko krizo, z razbijanjem monopolov in stereotipov, odpravljanjem tabujev, s spuščanjem na realna tla... Takšne in podobne misli je bilo pogosto slišati na seji predsedstva republiške konference SZDL, ki je v sredo v okviru že dolgo napovedane teme o sodelovanju in odnosih z JLA obravnavalo predvsem informacijo starega izvršnega sveta o bistvu, vzrokih in ocenah napadov na JLA, ki je v Sloveniji izzvala ostro reakcijo in tudi užaljenost. Kot je menila večina razpravljalcev, ne gre za strokovno, ampak za politično oceno, katere Viktor Žakelj se je vprašal, kje korenini napetost med družbo in JLA. Po njegovem mnenju v tem, da se je sedanji politični in gospodarski model izčrpal in da je kriza prizadela tudi JLA. Kje je rešitev? Del družbe misli, da v vračanju v realni socializem, del se zavzema za zmerni prehod v tržno gospodarstvo in v postopno pluralizacijo družbe, del pa za revolucionarne spremembe. Žakelj podpira drugo možnost in poudarja, da je vojska v vsaki družbi tudi ekonomski fenomen in da bi bili treba razmišljati o vlogi JLA v razmerah tržnega gospodarstva in političnega pluralizma. Skupščine bi morale dobiti več pristojnosti, v njen okvir bi morali med drugim prenesti tudi razprave o pravosodnem sistemu, o napisih na vojašnicah, o stanovanjski politiki v JLA - in podobno. Dimitrij Rupel je dejal, da je v stališčih republiškega izvršnega sveta do informacije stare zvezne vlade o napadih na JLA preveč opravičevanja in da je v njej več nepreverjenih domnev. Je morda kdo preveril, ali so zahteve po republiški armadi res le zahteve posameznikov? Odnos Slovencev do JLA se slabša, kar se med drugim kaže tudi v majhnem zanimanju za študij obram-boslovja na FSPN, vendar so negativna stališča predvsem posledica napadov vojske na našo republiko. Pri teh napadih pa gre za nekakšno usmerjeno dejavnost s točno določenimi cilji. V razpravi je bilo izraženih več pobud. Predsednik republiške konference Jože Smole je ponovil zahtevo po pomilostitvi četverice, kar je predsedstvo SFRJ že dvakrat zavrnilo, in dejal, da zaplet s procesom najbolj obremenjuje odnose z JLA in da so se prav zaradi procesa ti odnosi precej poslabšali. Viktor Žakelj je predlagal, naj bi tudi Slovenija dobila vojaško akademijo, na kateri se ne bi šolali le Slovenci, ampak mladi iz vse države, in da bi ustanovili knjižnico, ki bi skrbela za razširjanje slovenske vojaške misli. Primož Hainz, Anton Bohinc in Veko-slav Grmič so se zavzeli za več verske svobode in predvsem zato, da bi vojaki lahko prebirali verski tisk ter obiskovali cerkve in morda tudi verske obrede. France Tomšič pa je zahteval, da mora Slovenija spet dobiti nazaj vojaško armadno območje. Razprava se je dotaknila tudi govoric, ki se v zadnjem času širijo v naši republiki, češ da se vse več slovenskih fantov vrača s služenja vojaškega roka v krstah. General Ivo Tominc je povedal, da letos na območju zagrebškega vojaškega območja, kjer je med vsemi 15 odstotkov slovenskih vojakov, ni bilo smrtnega primera, in da mora poveljnik vojaškega poveljstva ob smrti vsakega vojaka sprejeti njegove starše in jim povedati, zakaj in kako je prišlo do nesreče oz. samomora. cilj je žigosanje Slovenije in njenih političnih razmer, ki marsikomu v državi očitno ne ustrezajo. Ker je JLA stopila v civilno življenje - to med drugim kaže tudi sodni proces proti četverici v Ljubljani - je razumljivo, da ne more ostati nedotakljiva in da je bilo o njej v Sloveniji v zadnjem času izrečenih in napisanih veliko besed. Razprava pa je opozorila na to, da vsaka kritična misel ali misel, ki je drugačna od uradnih stališč vojske in drugih državnih in političnih organov, še ni napad na JLA in na Jugoslavijo in da je prav zato treba enostransko in presplošno oceno, ki je tudi polna podtikanj in polresnic, dopolniti z oceno, ki bi jo naredili v Sloveniji in pri kateri naj bi sodelovali tudi aktivni starešine. C. Zaplotnik V leski Verigi zaustavili slabšanje gospodarskih rezultatov Sidrne verige le še do leta 1993? Radovljica, 9. maja - Radovljiški izvršni svet je na torkovi seji obravnaval sanacijski program leske Verige. Direktor Vinko Marži-dovšek, ki se je tudi udeležil seje, je pojasnil, da so v delovni organizaciji lani le uspeli zaustaviti slabšanje gospodarskih in poslovnih rezultatov. To se med drugim kaže v tem, da so skupno in kratkoročno zadolžitev realno zmanjšali za 30 odstotkov, zaloge za 20 ter nadurno in pogodbeno delo za 50 odstotkov. Izgubo, ki je ob polletju znašala 4,7 milijarde dinarjev, so do konca leta skoraj prepolovili. Število zaposlenih so zmanjšali s 1386 na sedanjih 1297. Ukinili so tozde ("To je bilo prav tako mukotrpno kot tedaj, ko smo jih delali," je dejal Mar-zidovšek.) in začeli razvijati svoj informacijski sistem. Dela imajo trenutno dovolj, ne morejo pa se tako kot nekdaj pohvaliti, da so "razprodani" do konca leta, pa tudi naročila so količinsko manjša in s krajšimi dobavnimi roki. V letošnjih prvih štirih mesecih so na tuje prodali za 18,5 milijona nemških mark. To je sicer za 5 milijonov mark več kot lani, vendar je zmešnjava zdaj že tolikšna, je dejal Marzido-všek, da tudi podatek, izražen v markah, ne pove več realne slike. Ker je Veriga minulo poslovno leto sklenila z izgubo (pokri- la jo je z lastnimi rezervami in s pomočjo drugih delovnih organizacij), je po zakonu tudi letos pripravila sanacijski program. Njegova značilnost je v tem, da ne daje več poudarka razvoju programa verig, ampak predvideva le kakovostno izboljšanje, sicer pa postavlja v ospredje vijačni program, za katerega so pred leti že razmišljali, da bi ga ukinili, in izdelavo strojev in orodij ne le za lastne potrebe, temveč tudi za druge organizacije. Velike spremembe se obetajo tudi v TIO, kjer bodo še naprej izdelovali pnevmatiko, cilindre in razvodnike, vendar tehnološko zahtevnejše in prilagojene evropskim standardom. Do konca leta naj bi skupaj z nemškim partnerjem ustanovili skupno podjetje, konsignacijo in vse, kar sodi k takšnemu sodelovanju. V kratkem bodo dali na trg nekatere nove oz. tehnološko izboljšane izdelke: zaščitno verigo za delovne stroje, traktorsko in snežno verigo. Nedonosne programe bodo opuščali postopno z izjemo sidrnih verig, ki naj bi jih povsem prenehali delati že čez štiri leta. Izdelovanje tovrstnih verig je po sedanjem postopku izjemno težaško delo, posodobitev proizvodnje pa bi stal* najmanj šest milijonov dolarjev. Vsi izračuni kažejo, da to ne bi bilo rentabilno, zato se v Verigi že celo pogovarjajo z bolgarskim podjetjem, da bi mu prodali opremo in tehnologijo. C. Zaplotnik Skupščinska komisija raziskuje Ciglerjevo pobudo in akcija Mladost Ali delegatom prisluškujejo Ljubljana, 10. maja - Komisija za nadzorstvo nad zakonitostjo dela službe državne varnosti skupščine SR Slovenije je v sredo v delu seje, ki je bil odprt za javnost, obravnavala predvsem vprašanja delegata Željka Ciglerja, kdo, po čigavem nalogu in s kakšnim ciljem prisluškuje delegatom družbenopolitičnega zbora, pa tudi trditve nekaterih predstavnikov mladinske organizacije, da jih služba državne varnosti nadzoruje v okviru akcije Mladost. Kot je dejal predsednik komisije Slavko Soršak, je komisija v zvezi s Ciglerjevo delegatsko pobudo proučila 52. sporočilo za javnost Odbora za varstvo človekovih pravic in vse izjave, ki jih je za revijo Mladina dal Roman Leljak. Posebej se je pogovarjala s Ciglerjem in se seznanila tudi s posebnim navodilom predsedstva SR Slovenije, ki izrecno prepoveduje službi državne varnosti kakršenkoli nadzor nad najvišjimi organi v republiki, kamor sodijo tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij. Če bi kdo izmed delavcev službe državne varnosti samovoljno kršil navodilo, bi bil, kot zagotavljajo organi za notranje zadeve, to hud prekršek. Na seji smo slišali, da v zadnjih letih v državni varnosti takšnih prekrškov ni bilo. In kaj je na podlagi nekaterih pričevanj, po pregledu dokumentov in predvsem po zagotovilu republiškega sekretarja za notranje zadeve ugotovila skupščinska komisija? Najprej to, da v republi- škem sekretariatu za notranje zadeve zadeve niso izdali nobenega naloga za uporabo 11. člena zakona o notranjih zadevah, na podlagi katerega lahko izvajajo raznovrstni nadzor nad občani (prisluškovanje) - ne na ime Željka Ciglerja ne za kateregakoli drugega delegata družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Kot je bilo ugotovljeno, organi za notranje zadeve tudi niso dobili nikakršnih zahtev od vojaških varnostnih služb za morebitno sodelovanje in pomoč v primeru Cigler. Če bi jih dobili, bi morali o tem obvestiti svet za varstvo ustavne ureditve. Predsednik komisije za nadzorstvo dela službe državne varnosti Slavko Soršak je sam pregledal zapisnike sej tega sveta, vendar ni opazil, da bi bil Cigler kje omenjen ali da bi se nanj nanašale vsebinske opredelitve. Ker del delegatske pobude namiguje na delo varnostnih vojaških varnostnih organov in se nanaša na Ciglerjevo služenje vojaškega roka v Postojni, bo komisija zato, ker preverjanje teh organov ni v njeni pristojnosti ne v pristojnosti republike Slovenije, o tem obvestila ustrezne zvezne organe in jih tudi zaprosila, da jih obravnavajo in s stališči seznanijo tudi Slovenijo. Lani se je v naši republiki veliko govorilo in pisalo tudi o akciji Mladost, v kateri naj bi varnostne službe spremljale delo mladinske organizacije. Republiška konferenca ZSMS je zato dala pobudo, da se to razčisti in da se slovensko javnost obve-sti, sicer bo to vprašanje, ki bo še naprej brez odgovora. Skupščinska komisija je pregledala navodilo zveznega sekretarja za notranje zadeve o varovanju vseh prireditev v mesecu mladosti in še posebej štafete, podobno navodilo republiškega sekretarja milici in drugim službam in "depeše", ki so si jih izmenjavali posamezni organi - ob zagotovilu Tomaža Ertla, da v arhivih sekretariata ni drugih dokumentov o Mladosti in da vojaški varnostni organi niso nikdar zaprosili za sodelovanje v tej akciji službe državne varnosti. Komisija,- ki dela na predpostavki zaupanja (v točnost podatkov in informacij), nima pa preiskovalne vloge, je vse skupaj strnila v ugotovitev, da akcija Mladost ni bila namenjena "spremljanju" mladinskega vodstva in da je vrsta obtožb na račun dela službe državne varnosti neutemeljena. C. Zaplotnik 3. stran (^mrmmmmoiLAS Zgolj s preimenovanjem ozdi ne bodo postali podjetja Ujeti smo v koncept ilegale Brdo pri Kranju, 9. maja - Vabilo na jugoslovanski posvet "direktor in podjetništvo v reformiranem socializmu", ki sta ga pripravila Marksistični center CK ZKS in Gospodarska zbornica Slovenije, je obetalo zanimivo, večplastno in zelo aktualno temo; pričakovanja so se izpolnila. Če skušamo poiskati skupni imenovalec referatov znanih slovenskih in jugoslovanskih ekonomistov, gospodarstvenikov, sociologov, psihologov itd. lahko rečemo, da so se tako rekoč vsi javili na vprašanje lastnine in za nas specifične družbene lastnine, ki nima naslovnika, si celo profesorsko skočili v lase ob vprašanju pomena lastnine ter se naposled strinjali, da brez lastninskega odnosa ni tržne ekonomije. Kaj ni ta prizadetost najboljši dokaz, kje tiči izvirni greh naših križev in težav. Prav zaradi družbene lastnine, ki ji zakon o podjetjih še ni priznal legitimnosti, smo ujeti v koncept ilegale, je slikovito dejal eden od udeležencev posveta, ki se je popoldne iztekel v pogovoru s tujimi strokovnjaki._ Posvetu je pozornost namenil tudi zvezni izvršni svet, saj se ga je udeležil podpredsednik Aca Mitrović, ki je dejal, da zasuk od dogovorne k tržni ekonomiji zahteva nov način mišljenja in življenja, zgolj s pre-nnenovanjem ozdi ne bodo postali podjetja, Proces pa bo dolgotrajen, saj se še nismo otresli plansko dogovorne ekonomije, med nasprotniki pa ne bodo le zagovorniki starega, temveč tudi reformirana podjetja, kakor hitro bodo zašla v težave, tudi delavci, ki so zdaj za novo ekonomsko politiko. Skeptičen je bil tudi France Čeme, ki je dejal, da v izjemno nestabilnih gospodarskih razmerah le teoretično lahko razvijamo podjetniški sistem, v tem dualnem, prehodnem razdobju pa ne vemo, bo prišlo do ločevanja upravljanja in vodenja, kdo bo titular družbene lastnine, kdo bo odgovoren za premoženje (povečanje, zmanjšanje), bo direktor lahko delničar, itd. Skratka podjetništvo skušamo graditi s strehe, namesto °d temeljev. Brez lastnine ni gospodarja, kdor še govori o nelastnini, bi mu morali Vzeti diplomo ekonomije, je še profesorsko Pribil France Čeme. Direktorji doslej goli administratorji Razpravljalcem je v ušesih ostala Černe-tova označba, da so bili direktorji doslej goli administratorji, s čimer je črno-belo podčrtal razliko med direktorjem v plansko dogovorni in tržni ekonomiji. Podjetništvo ni gola tehnika, direktor ni vnaprej podjetnik, Podjetnost tudi ni način "prinašanja okoli", vse bolj je to ustvarjalna dejavnost, podjetniki pa so polne osebnosti, visoko profesionalne, prežete s socialno mislijo, politično razgledane. Ločnico med podjetnikom in manager-jem je potegnil Dražen Kalogjera, po njegovem je prvi investitor, drugi organizator, Podjetje pa je odnos med njima. Tega odnosa pa v družbeni lastnini ni, zato tudi podjetništva ni, ni kontrolnih mehanizmov, kar je naš temeljni problem, zato imamo pri nas direktorje z najmanjšo odgovornostjo, ne odgovarjajo ne delovnemu kolektivu, ne Politiki, ne državi, uspešnost pa je prepuščena naključju. Matija Škof je dejal, da podjetnik kreira Poslovni projekt, odloča v pogojih negotovosti, njegove odločitve niso rutinske, v poslovanje vnaša proizvodne, organizacijske in tržne inovacije, ni izumitelj, ampak izbira med razpoložljivimi tehnologijami, vendar Pa izbira na kreativen način, zato se podjetništva ni moč naučiti. Vsak direktor torej ni podjetnik, na primer poslušni uradnik ali Politični oportunist ni podjetnik, ločnico med dobrim in slabim direktorjem je torej zlahka potegniti: dober direktor je podjetnik. Ob kopici sedanjih teoretičnih nejasnosti pa se je zavzel za pragmatičnost, pustite nas pri miru, je vzkliknil, da se sami znajdemo v (reformirani) praksi, izgrajuj- mo koncept v praksi, nato pa ga bomo posneli v zakonodaji, kajti če bomo zdaj teoretično razglabljali, bo vlak resnično odpeljal. Enotno tržišče je nevarna stalinistična past Upajmo, da gre tokrat zares, čeprav za to ni prav nobenih zagotovil, možne so vse opcije. Resen prehod na resno tržno gospodarjenje bo za vse dele jugoslovanske družbe od vodilnih struktur do delavskih množic zelo naporen in boleč posel. Podobni smo bolniku, ki je bil štiri desetletja priklenjen na Prokrustovo ideološko posteljo, zdaj pa bo moral vstati, se naučiti hoditi in pridobiti dovolj mišične mase, da se bo lahko podal na divji tek po svetovnih in predvsem po evropskih atletskih (tržnih) stezah. Volje, da bi vstali in začeli z napornim treningom, je bilo doslej malo, raje smo se zavalili nazaj na posteljo in jemali anabolike (injekcije mednarodnih kreditov), je razmišljanje o novih možnostih pri vodenju podjetij začel Marjan Cerar. Enotno tržišče je nevarna stalinistična past, saj mora biti integralno, od tržišča kapitala prek tržišča podjetij do tržišča delovne sile, če ga ne bomo razumeli tako, meneč, da je tržišče menu, s katerega lahko izbiramo, kaj nam je všeč, kaj pa zoprno, potem bomo padli še globlje. Žal znamenja tržiščne menu-variante vsebuje tudi zakon o podjetjih, iz zakona bi morali takoj vreči člene od 75. do 80, saj ni jasno, kdo in kako bo opredeljeval to dogovorno meglo, možno je, da občine po prostem preudarku. Denimo, da bodo pri tem poštene, preudarne in strokovne - toda še vedno ostane glavna težava, da so akcije prepozne, slabo izpeljane in zato neuspešne. "Brez zdravega egoizma pri delu ni prave podjetnosti, osebna angažiranost je glavno jamstvo, da podjetje uspeva in ne propade." (Anton Trstenjak) Samostojnost je nagrada za dobra podjetja Marjan Cerar je opozoril na nevarnost fetišizacije managementa. Ker se naše politično življenje rado odvija v kampanijah, je možno, da bo ena od njih potekala pod geslom: prehod na tržno ekonomijo je odvisen od dobrih direktorjev! Sprevrglo bi se v tragedijo za direktorje in v zmagoslavje stalinistov, saj je brez integralnega tržišča to geslo čista neumnost, malo dobrih direktorjev pa imamo trenutno tudi zaradi tega, ker integralnega tržišča nismo imeli. Direktor vodi podjetje v nekem okolju, če so pogoji ugodni, lahko dosega ugodne rezultate (ali pa tudi ne), če pa so pogoji zanič, tudi rezul- tati ne bodo kaj prida, direktorji vendar ne morejo delati čudežev, na harmoniko ni moč igrati simfonije. Omeniti velja še Cerarjevo tezo o samostojnosti podjetij, ki je bila deležna glasnega odobravanja: samostojnost je privilegij, nagrada za dobra in uspešna podjetja, za ostale pa samostojnosti ni: bodisi da bodo morali v njihovih vodstvih sedeti pooblaščenci drugih podjetjij, ki jih sanirajo, ali bank, ki so posodile denar in morajo na licu mesta v takih podjetjih poskrbeti, da bo denar vrnjen. Brez lastninskega odnosa ni tržne ekonomije Razpravo bi lahko primerjali z izbruhom vulkana, vsi po vrsti so reagirali na Cerarjevo provokativno tezo, da lastnina ni tako pomemben pojem, kot pri nas mislimo, saj je predvsem pravniška iznajdba, navezala pa se je na Škofovo misel, da sodobna ameriška in japonska teorija ne pripisuje več ključnega pomena lastnini, temveč vodenju (managementu) in podjetništvu. Profesorsko so si skočili v lase in Danijel Pučko, ki je posvet vodil, ga je moral avtoritativno prekiniti, da se kosilo ne bi ohladilo. Njihov ustvarjalni prepir lahko strnemo v misel, da drugod po svetu lahko zanemarjajo vprašanje lastnine, ker imajo rešenega, pri nas pa šele prihajamo do spoznanja, da brez lastninskega odnosa ni tržne ekonomije. Družbena lastnina je okamenela, se ne spreminja, v ZRN ustanovijo 330 tisoč podjetij letno, v Italiji 200 tisoč, v ZDA 600, v Jugoslaviji le 33 (Kalogjera). Lastninske odnose smo imeli, le vedeli nismo, kdo se skriva zadaj, nelegitimno, ilegalno, kar generira popolno neodgovornost. Ujeti smo v koncept ilegale, zakon o podjetjih je velik napredek, vendar pa je dodana klavzula, ki lastnini še ne priznava legitimnosti (Hu-dej). Družbena lastnina nima svojega nosilca, zato je prepuščena propadanju, zakon o podjetjih je velik napredek, vendar pa pri družbenih podjetjih ohranja nelastninski odnos (Goslar). Kaj naj napravimo z družbeno lastnino, nič ne moremo storiti, vlekla se bo naprej, ime dajmo vsaj bodoči akurau-alciji (Prašnikar). Gospodarstvo brez lastnina ne more normalno poslovati, toda v naši situaciji je še vedno bolje, da zanjo skrbi partijski komite kot pa nihče (Madjar). Pošljite nam v tovarno kakršnokoli kontrolo, le politične policije ne več (Osole). M. Volčjak limanje za male vodne elektrarne narašča Energija, ki jo premalo cenimo Kranj, 9. maja - Ob opredelitvi, da do konca tega stoletja jedrskih elektrarn ne bomo gradili, vse bolj odločne pa so zahteve, da tovrstno pridobivanje energije sploh odmislimo, in ob ekološki zaskrbljenosti, ko pristajajo termoelektrarne na »črni listi osovrazeno-st,«» načrtovalci razvoja in predvsem poznavalci današnjega energetskega stanja vedno bolj glasno opozarjajo, da se nam resno prt* plizuje energetska kriza. Na vseh področjih je zatd treba pospešiti jskanje nadomestil za jutrišnji izpad dveh tovrstnih načinov pndo- »vanja električne energije. Če so bila že zgolj razmišljala v bližnji preteklosti o malih Osebnih vodnih elektrarnah pri as še prepovedana tema, po-n m s.m° se v primerjavi z današnjim stanjem v razvitejši Ev-Popiza zdaj vsaj toliko »odtaja-**«. da smo po letu 1982 s postopam, a vendarle še vedno počas-mm popravljanjem, začeli loviti jste podatke o primerljivosti z stalimi, ki so nas pred vojno vrščali višje na lestvico tovrstne proizvodnje električne .-^Bije. Podatki zdaj kažejo, Qa je bilo v minulih sedmih letih ^Sloveniji izdanih dovoljenj za f »3 malih vodnih elektrarn in da Je med njimi kaf 267 zasebnih. Razveseljuje tudi potatek, da so ^se male vodne elektrarne lani v Sloveniji oddale v električno °mrežje prek dva megavata električne energije. • Gorenjska, za katero včasih Pravimo, da ima vodo pod vsa-klm kamnom, je po podatkih slovenske energetske interesne skupnosti po številu malih vod- nih elektrarn na tretjem mestu (za celjskim in primorskim območjem), glede na oddajanje električne energije v omrežje pa celo na drugem (takoj za Celjem). Po ocenah Slovenskega društva za male hidroelektrarne, ki ima sedež v Bohinjski Bistrici, pa bi morale biti te številke, kar zadeva za Gorenjsko in tudi celotno Slovenijo, velike boljše. Posvetovanje, ki sta ga v torek v Kranju pripravila Društvo in Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, je to ne le potrdilo, marveč je udeležence, ki tako ali drugače sodelujejo pri uresničevanju odločitve posameznika (ali organizacije), da uresniči projekt male vodne elektrarne, ponovno spomnilo, da so se o podpori in razumevanju v najširšem pomenu besede, za takšne odločitve že dogovarjali. In čeprav podatki zdaj kažejo, da se tovrstno stanje na Gorenjskem že popravlja, ga velja prirfodnje še hitreje spreminjati na bolje. Zanimanje za obnovo nekdanjih opuščenih mlinov, žag, ali za izgradnjo novih objektov, je vedno večje. Po podatkih Območne vodne skupnosti za Gorenjsko so lani in letos dali 30 interesentom soglasja za gradnjo malih vodnih elektrarn. Čeprav so še vedno težave, kar zadeva naj- različnejša soglasja, so s pomočjo Slovenskega društva za male hidroelektrarne zdaj bistveno manjše. Vseeno pa bi občine oziroma sveti za ljudsko obrambo, ki imajo, kar zadeva gradnjo malih vodnih elektrarn na Go- renjskem, že nekaj usmeritev in dogovorjenih stališč, morale oceniti, kje so in uresničevanje; predvsem, kar zadeva širši družbeni interes oziroma drugače povedano: pomoč posamezniku pri takšni odločitvi in gradnji. Se vedno namreč velja, da je ekonomsko gledano takšna investicija precej zahtevna (tudi pri elektrarni do 100 kilovatov) in da se vložen denar le počasi vrača. Razveseljiva pa je nedvomno ob tovrstnih prizadevanjih razlaga predstavnikov davčnih služb, da pri zasebnih elektrarnah do 100 kilovatov oddajani viški energije v omrežje niso obdavčeni. Skupni dogovor vsekakor koristnega posvetovanja, če ne zaradi drugega že zaradi udeležbe vseh, ki kakorkoli sodelujejo pri uresničevanju zasebnikovega projekta, in tudi zaradi osvežitve že pred časom povedanih prednosti in potreb, je bil, da bo Slovensko društvo za male hidroelektrarne skušalo čimprej v gorenjskih občinah organizirati tako imenovane svetovalne dneve. Na njih bi se tisti, ki razmišljajo o gradnji male vodne elektrarne, lahko seznanili, kakšna je pot do nje in s pomočjo društva potem projekt tudi uresniči- Pustite nas pri miru Pošljite nam kakršnokoli kontrolo, samo politične policije ne več. Živimo v živahnem, prehodnem razdobju, ki je pogumnim v veselje, strahopetcem pa se tresejo hlače. Dolga leta natančne določenosti so se prelila v vseplošno nedoločenost, v razmere, ko je možno vse. Dandanes direktorji lahko celo izbirajo, se bodo ravnali po novem zakonu o podjetjih ali pa bodo nekaj časa še spoštovali zakon o združenem delu, nekdaj tako opevanem in hvaljenem, ki so ga pravobranilci samoupravljanja, pa ne le oni, branili kot svetinjo in svetovni izum. Zdaj pa leti v ideološko ropotarnico in kmalu bo šolski primer pretvorbe namišljene časti v klavrno za-puščenost. Iz megle se počasi lušči ločnica med dobrimi in slabimi direktorji, najbolj natačen odgovor dobimo na vprašanje, je podjetnik ali ni. Malo je pri nas dobrih direktorjev, pravijo, da več v majhnih krajih, kjer so bolj "pri kraju". Prav na Gorenjskem imamo odličen primer, kako je legendarni direktor Dolje Vojsk popeljan begunjski Elan k svetovni slavi. Malce boljši start je zaradi nerazvitosti območja in s tem pomoči vsaj za turistične objekte imel Marjan Osole v zreškem Uniorju, ki je še pred leti kazal kovaške dlani, zdaj pa jih je že odtehtala spretnost managerja in podjetnika, ki dobiček kuje tudi v avstrijski in nemški tovarni. Dolfe Vojsk je večkrat pripovedoval, kako so prihajale delegacije v tovarno in ga "učile", kako mora ravnati s tozdi, kdo bi bil in kdo ne dober direktor njihove tovarne na Koroškem in koliko sivih las so mu s tem napravili. Marjan Osole je na torkovem posvetu vzkliknil, pustite nas vendar pri miru, akceptiram vsako kontrolo, ne pa politične policije, ki sem jo nekajkrat izkusil v svoji karieri. Več dobrih direktorjev (podjetnikov) bomo torej imeli, če jih bodo politiki pustili pri miru, navsezadnje so račun že plačali, saj je ZZD pomenil katastrofo za generacije direktorjev, ki so bili preveč podobni podjetnikom in jim je dandanašnje spodbujanje podjetništva v grenko tolažbo. ., J y M. Volčjak IZ COSPOPARSKECA SVETA ~ Managerska šola na Brdu se vse bolj uveljavlja Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju je edina managerska šola v Jugoslaviji, tudi na tem področju torej zaostajamo za svetom. Zanimivo pa je, da na pomanjkljivo mednarodno vzgojo svojih managerjev opozarjajo celo Američani in Japonci, vsaj tako je bilo moč slišati na dveh konferencah severnoameriških mana-gerskih šol in na skupščini INTERMAN-a (mednarodno združenje za management v Ženevi), ki je aprila potekala v kanadskem Montrealu, zbrala pa je 650 dekanov in gostov iz 70 držav. To "samokritiko" moramo seveda jemati z rezervo, saj odseva njihovo zahtevnost in zavedanje o pomembnosti tega področja in zelo napačno bi bilo, če bi kdo mislil, da nas svet tudi tu ne prehiteva. Pokazalo pa se je, da izobraževanju managerjev vse več pozornosti posvečajo tudi v Vzhodni Evropi in na Kitajskem, kitajska delegacija je z množičnostjo in predstavitvijo šol vzbudila veliko zanimanja, širo-kopotezni so tudi Madžari, ki so pred kratkim ustanovili mednarodno managersko šolo, v katero so Američani investirali 4 milijone dolarjev, madžarska vlada pa je prispevala denar in obnovila grad v bližini Budimpešte. Vendar tudi naša šola ni ostala neopažena, njen program je bil ocenjen kot izviren, Centru na Brdu pa so poverili organizacijo treh mednarodnih konferenc prihodnje leto: konferenco dekanov vzhodnoevropskih šol, konferenco 60 profesorjev o mednarodni poslovni strategiji in konferenco 90 dekanov zahodnoevropskih managerskih šol. Srečanja bodo seveda omogočila navezavo stikov, ob tem pa velja omeniti, da so na konferenci nekateri kanadski dekani obljubili pomoč pri zagotavljanju mest v kanadskih podjetjih za stažiste podiplomskega študija. li. A. Žalar V DELOVNI HALJI Cveto Frelih, inštruktor dela v orodjarni Gorenjskega tiska Gravura puške vzame dvesto ur Kranj, 10. maja - Cveto Frelih ima zanimivo delovno pot. V kranjski Puškami se je izučil za graverja - v njegovem letniku štiriletne industrijske šole je bilo štirinajst fantov, leto kasneje še osem, potem pa je šola umrla - vendar svojega osnovnega poklica ni dolgo opravljal, čeprav so ga poznavalci priznavali za enega najboljših mojstrov. Puškar-ska gravura je takrat prešla, strokovnost, ročna spretnost in natančnost, bistvene lastnosti za to delo, pa so mu olajšale "preusmeritev"; posvetil se je izdelavi proizvodnih orodij, najprej v Planiki, zadnje poldrugo desetletje pa v Gorenjskem tisku. Kljub temu je gravura ostala njegova številka ena. Tri leta, ko je graviral lovske puške pri tedaj zelo uglednem puškarju Sodju v Borovljah, so bila zanj najdragocenejša. Razlaga, da je gravur več vrst; ploščinska, plastična, jedkana, vlaganje srebra ali zlata, angleška gravura, gravura raznih okraskov, ornamen-tov, od akantusa, lovorja do lipe. Nad moderno, "abstraktno" gravuro ni pretirano navdušen. Če je srnjak, naj bo videti srnjak, pravi. Graviral je tudi glave pušk domačim lovcem, ki so ga prosili. Delo je zamudno; gravura glave ene puške vzame celo dvesto ur. »V Gorenjskem tisku imam naziv inštruktorja dela v orodjarni, vendar to ne pomeni, da samo učim druge ali vodim delo, ampak tudi sam trdo delam. Zal mi je fantov, ki sem jih učil, potem pa so našli bolje plačane službe in odšli. Najbolj pa sem razočaran, če se izdelava proizvodnih orodij pojmuje kot enostavno ročno delo. Ne vem, kaj bi rekel kipar, ki ročno kleše kamen, če bi ga plačali kot smetarja. Kajpak se ne istovetim z umetnikom, vendar so različno zahtevne vrste ročnega dela. V Gorenjskem tisku že veliko orodij delamo z laserji. Tudi za to delo je potrebna natančnost, spretnost, potrebno je znanje.« Cveto Frelih pravi, da bi v orodjarni rabili nove, še sodobnejše, natančnejše stroje za izdelavo orodij za kartonažo, saj avtomati v različnih proizvodnjah, kjer uporabljajo njihovo kartonažo, denimo, cigaretne škatlice, ne prenesejo niti najmanjšega odmika v merah. Če je samo ena škatlica "zunaj formata", gre navzkriž vsa polnilna linija. H. Jelovčan Mladi in tehnična kultura - Kot smo že poročali se je minulo soboto na šestem gorenjskem srečanju mladih tehnikov v Kranju pomerilo v 18 tekmovalnih panogah kar 135 učencev osnovnih šol in prvih letnikov centrov srednjega usmerjenega izobraževanja. Med njimi je bilo tudi devet deklet. Skupna ocena je bila, da so mladi pod skrbnim vodstvom mentorjev in na podlagi organiziranega dela v klubih in krožkih pokazali precejšnje znanje. Najboljši v posameznih panogah pa so bili: raziskovalne naloge- Matija Savnik in Gregor Flis (Domžale) ter Aleš Mlinaric (Jesenice), zagovor in predstavitev elektronskih naprav - Uroš Bergant in Janez Krč (Kranj), predstavitev in zagovor mikroračunalniških naprav - Tone Pire (Kranj), učila in učni pripomočki - Mitja Novak (Jesenice), spoznavanje proizvodnega procesa in konstrukcije s Fischer tech-nik - Jaro Skantar (Kranj), izdelava iz lesa s pomočjo klip-klap -Boštjan Po renta in Tomaž Kržišnik (Kranj), avtomobilski modeli na električni pogon - Srečko Tolar (Škofja Loka), raketni modeli -Samo Gros (Kranj), izdelava in spuščanje deltoidnih zmajev - Jurij Drobne (Domžale), jadralni modeli A-l - Primož Kurent (Tržič), ladijski modeli MČ-1 - Janez Šubic (Škofja Loka), dobro jutro elektronika - Gregor Bavdek (Kranj), radiogoniometriranje - Marjeta Zaje (Domžale), mladi tehniki v obrambi in zaščiti - Simčič, Unk, Kumer (ekipa iz Kranja), lesko modelar - Jakob Grosar, fotografiranje - brata Skok (Domžale), nove dejavnosti - Mak in Urba-nija (Domžale), razstava izdelkov - Foto krožek OŠ Simona Jenka Kranj, predstavitev robotskih, merilnih in procesnih konstrukcij in računalniških programov - Gregor Verč (Domžale). Čestitke vsem, še posebno pa najboljšim. - A. Ž. 10-letnica zadruge Kranj - Gorenjska obrtna zadruga v Kranju letos praznuje že 10-letnico obstoja. Jubilej bodo proslavili drevi (12. maja) ob 19. uri v hotelu Creina v Kranju, kjer bo hkrati tudi redni občni zbor članov in delavcev zadruge. Med drugim bodo pregledali dosedanje delo, na dnevnem redu pa imajo tudi gospodarski načrt za letos. A. Ž. Delavni upokojenci Kranjska gora- Konec aprila je bila v Kranjski gori letna skupščina Društva upokojencev, ki ima 348 članov. Največ jih živi v Podkorenu in v Gozd Martuljku. Večina upokojencev si želi, da bi društvo še naprej delovalo tako uspešno. Lani so organizirali dva izleta in sicer v Belo Krajino in na avstrijsko Koroško. Precej časa so namenili športno rekreativni dejavnosti. Sicer pa so člani aktivni tudi v svetu krajevne skupnosti, na kulturnem, športnem in družbenopolitičnem področju. Ob tednu upokojencev so organizirali tudi koncert mešanega pevskega zbora in moškega vokalnega okteta - oba iz Žirovnice. Za letos so se dogovorili, da bodo prav tako organizirali dva izleta, ob Novem letu pa bodo obdarili nad 75 let stare člane. Še naprej bodo nadaljevali s športno in rekreativno dejavnostjo. Ob tednu upokojencev pa bodo organizirali več prireditev. Vključili se bodo tudi v akcijo Čisto okolje v vseh naseljih v krajevni skupnosti Kranjska gora. (lk) Maj - mesec gasilcev Kranj - Prva leta po vojni so gorenjski gasilci zadnjo nedeljo v maju vedno praznovali. Takrat so imeli različna srečanja in športna tekmovanja. Tovrstnih praznovanj s povorkami zdaj sicer ni več, še vedno pa so maja na programu različna tekmovanja. In ker o gasilkah malokdaj kaj napišemo oziroma slišimo, je prav, da poudarim, da na teh majskih tekmovanjih sodelujejo tudi gasilke iz prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev na Gorenjskem. Tekmujejo v reševanju ponesrečencev in prvi pomoči, (ip) Kompasovo srečanje Kranj - Dvakrat na leto Turistična agencija Kompas pripravi tako imenovano Kompasovo srečanje; enega za 1. maj, drugega pa za dan republike. Letošnje že devetnajsto prvomajsko Kompasovo srečanje je bilo v Novem Vinodolskem od 29. aprila do 2. maja. Udeleženci srečanja so imeli v petdnevnem programu vsega na pretek; od športa, zabave, prijetnih izletov in večerov. Tako kot zadnja leta, se je tudi tega Kompasovega srečanja udeležilo precej Gorenjcev, (ip) Avtobusni (ne)red Log pri Kranjski gori - Že kar precej časa je minilo, ko je bilo v Logu pri Kranjski gori na novi obvoznici zgrajeno" tudi avtobusno postajališče. Čeprav je lepo urejeno in tudi označeno, nekateri vozniki avtobusov ustavljajo na tem postajališču, drugi pa ne. Ob negodovanju potnikov slednji namreč razlagajo, da to postajališče še nima obratovalnega dovoljenja. V Logu pa se sprašujejo, komu je to postajališče namenjeno in kam naj se obrnejo, da bi izvedeli, zakaj avtobusi ne ustavljajo, (lk) Praznovanje 21. maja Cerklje - V Cerkljah v kranjski občini se bodo v ponedeljek, 15. maja, začele prireditve ob praznovanju 21. maja-Dneva vojnega letalstva in protizračne obrambe ter 13. maja - Dneva varnosti. Trajale bodo cel teden, osem ekip pa se bo merilo v šahu, namiznem tenisu, streljanju s polavtomatsko puško in v kegljanju. Najprej bo v ponedeljek ob 16. uri v zadružnem domu v Cerkljah hitropotezni šahovski turnir, v torek ob 15. uri pa se bo v osnovni šoli začelo tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje s polavtomatsko puško bo na strelišču v Struževem v sredo, začelo pa se bo ob 13. uri. Na kegljišču pri Jančetu v Srednji vasi pa bo v četrtek kegljanje v borbenih igrah. V petek, 19. maja, ob 12. uri bodo učencem sedmega in osmega razreda osnovne šole v Cerkljah predstavili poklic pilota. Osrednja svečanost pa bo v soboto, 20. maja, ko bo ob 10.30 na Brniku svečani zbor pripadnikov Jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe, varnosti, predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in delovnih organizacij. Po izletu v Begunje, Drago in Vrbo pa bo ob 18. uri v kinodvorani v Cerkljah osrednja proslava z bogatim kulturnim programom. Po tem pa bo v zgornji dvorani družabno srečanje, kjer bo za ples igral ansambel JLA. (kj) ureja ANDREJ ŽALAR Kritično ob prazniku krajevne skupnosti Kranjska gora Za komunalo zmanjkuje sape Kranjska gora, 11. maja - Razvoj krajevne skupnosti ne sme temeljiti na omejevanju in zmanjševanju kmetijske in vseh drugih dejavnosti, ki lahko dopolnjujejo oziroma se vključujejo v alpsko okolje. Za zdaj jim je recimo v krajevni skupnosti Kranjska gora v jeseniški občini to bolj ali manj uspevalo. Pravzaprav se je v zadnjem času na različnih področjih dejavnosti marsikaj spremenilo in ponekod celo prehitevalo usklajen in celovit razvoj. Morda je bilo včasih le premalo prisotno spoznanje, da je za takšen usklajen razvoj potrebno sodelovanje tako krajanov, turizma in celotne občine. Slednjega je bilo še največ; uresničevanja planov z denarjem širše skupnosti, kar pa je razumljivo, saj krajevna skupnost sama nima denarja. Vendar pa v vodstvu vedno bolj prevladuje tudi ocena, da se bo za nekatere stvari treba drugače sporazumeti skupaj s krajani. V prihodnjih dneh oziroma natančneje 18. maja imajo v krajevni skupnosti Kranjska gora krajevni praznik v spomin na leto 1941, ko je bilo aretiranih 11 krajanov, padle pa so tudi prve žrtve. Posebnih prireditev letos ne načrtujejo. Razširjena seja sveta krajevne skupnosti naj bi bila pravzaprav neke vrste priprava na okroglo mizo, ki bo v prihodnjih dneh skupaj z združenim delom. Na njej pa naj bi se dogovorili o samoupravnem sporazumu za uresničitev nekaterih programov na komunalnem področju. In zakaj tokrat sporazumevanje o reševanju komunalnih problemov? Na vseh ostalih področjih se je namreč v zadnjem času v krajevni skupnosti precej dogajalo in zgodilo. Zgrajen je bil apartma Razor, hotel Spik, prvi del stanovanj sko-poslovnega centra, urejali so Zelenci, Petačev most in most pri Eriki, zgrajena so smučišča Podkoren, pokopališče z mrliškimi vežicami, gradijo se male vodne elektrarne, turistično društvo je dobilo nove prostore, dobili so apartmaje pri hotelu Alpina, gradi se poslovna zgradba tozda žičnice, letos naj bi bila zgrajena teniška dvorana, v delu je most v Jasni, predvidena je javna razsvetljava s pločnikom od Vršiške obvoznice do Jasne, ki naj bi se letos začela graditi, začela se je gradnja poslovno-prireditvenega centra in nadaljuje se druga faza stanovanjsko- poslovnega programa. Skratka, dolg in lep seznam, v katerem še zdaleč nismo našteli vsega. »Mislim, da smo o I tem, da se je v krajevni skupnosti nekaj ali precej naredilo, vsi enotnega mnenja,« ugotavlja predsednik sveta Slavko Miklič. »Vendar pa se zdaj kaže precejšen zastoj pri komunalni opremljenosti. Tu zdaj zmanjkuje sape. Po eni strani se Slavko Miklič bo treba lotiti vodo- vodne oskrbe in električnega omrežja, p<» drugi pa kanalizacije. Slednja bo nedvomno največji zalogaj. Hkrati z njo oziroma še prej pa čistilna naprava, za katero bi najbrž veljalo usmeriti razmišljanja v širši prostor v dolini in ne le zgolj za Kranjsko goro z dvema dodatnima za Podkoren in Gozd Martuljek.« O tem naj bi se temeljito pogovorili že na bližnji okrogli mizi, ki jo pripravljajo. Predvsem pa se bo najbrž moralo celotno gospodarstvo spopasti s tem programom, kajti sedanji komunalni dinar v občini je preveč siromašen. Čaka pa jih tudi dokončanje telefonske akcije, saj je v Gozd Martuljku, kjer je stanje najslabše, akcija zastala. Pa tudi ceste, predvsem prečne, bi potrebovale asfalt in predvsem Gozd Martuljek tudi javno razsvetljavo. »Tu je potem še nekaj ključnih problemov, kot so trgovina in avtobusno postajališče v Podkorenu ter nevarno prečkanje na območju pred Časom načrtovanega podhoda čez magistralno cesto za Be-zje,« opozarja Dušica Bratina, tajnik krajevne skupnosti. »Krajani pa so že nekaj časa nezadovoljni tudi zaradi neurejene stanovanjske gradnje zanje. Boli jih, da v krajevni skupnosti doslej ni bilo težav, če so se od zunaj odločali za gradnjo vikendov in počitniških prostorov, domačini za stanovanjsko gradnjo pa ga niso mogli dobiti. Mislim, da so to napake, ki jih ne bi smeli več ponavljati, pri čemer pa naj povem, da jih v krajevni skupnosti nikdar nismo zagovarjali.« Najbrž so vprašanja, ki bi jih krajani radi razrešili in so že pred časom opozorili nanje in nekatera celo sprejeli kot programske naloge, zdaj res tista, ki se jih je treba lotiti, da se ne bi, kot ugotavljajo v Dušica Bratina Magistralna cesta: problem, ki vsak dan bolj razgalja nekdanjo napako zaradi nagrajenega podhoda. Danes vsak dan prečka nevarno (in hitro) cesto 300 do 400 otrok... krajevni skupnosti, še naprej srečevali s svojevrstno mlačnostjo. Da ljudje radi sodelujejo, če vidijo, da s tem rešujejo svoje interese in probleme, imamo danes v gorenjskih krajevnih skupnostih res veliko potrditev. . »Ob vseh različnih naporih, premikih in dosežkih res ne moremo biti neobjekti-. vno kritični, da se m delalo,« pravi predsednik krajevne konference socialistične zveze Anton Robnik-»Vendar pa se vse ne uresničuje tako, kot so ljudje pred časom želeli. Zato se bomo morali tudi o tem pogovoriti na bližnjem srečanju, ki ga načrtujemo. Mislim pa, da smo se in se še vedno vsi skupaj v krajevni skupnosti vendarle preveč zanašamo na to, da bo vse prinesel, dal in rešil turizem. Najbrž se bo treba vprašati in odločiti tudi za lastni prispevek, da bomo uveljavili tisto, kar vsi skupaj želimo.« A. Žalar Anton Robnik Drugo »šolsko leto« je mimo Kranj, maja - Pred dvema letoma so po vzoru Andragoškega društva Slovenije, ki je v Ljubljani osnovalo takoimenovano univerzo za tretje življenjsko obdobje, tudi pri kranjskem Rdečem križu nastali krožki za upokojence. Pred časom je svoj začeti program dopolnil novinarski krožek, zdaj pa je mimo tudi drugo šolsko leto literarnega krožka, medtem ko je tretji, plesni, že na začetku obnemel. Manjkalo je namreč moških, ki bi se bili voljni odzvati tretji življenjski univerzi. Vse kaže, da so ženske v pokoju bolj polne življenjskih moči in ustvarjalnosti, med literati namreč ni bilo nobenega predstavnika močnejšega spola, pri novinarjih pa le mentor. Sla po književnem znanju druži deveterico upokojenk (štiri se vozijo celo iz Radovljice), nabirajo pa si ga ob prizadevni pomori profesorice Slavice Zir-kelbach. Zadnje šolsko leto so upokojenke odstrle tančico v književnosti 19. stoletja v Rusiji, Franciji, Angliji in na Norveškem, spoznale literarne smeri nove romantike. Zlasti sta se jim bila prikupila francoski pesnik Charles Baudelaire in ameriški pesnik Walt Whitman. Ena od slušateljic, Francka Tronkar, tudi sama ustvarjalna pesnica, zatrjuje, da krožek rade obiskujejo. »Na krožkih smo brale tudi svoja dela, saj so med nami tudi pesnice in pisateljice,« je zapisala pesnica Francka Tronkar. Pesni tudi Lucija Piškur, Joži Mu-nih Petrič pa v častitljivih letih še vedno pisateljuje. »Lucija Piškur je večkrat govorila o okultni psihologiji, Marta Kavčič o zdravstveni vzgoji, pa tudi druge smo prispevale k pestrosti in živosti pouka. Obravnavale smo tudi aktualna politična in kulturna dogajanja v družbi. Veliko smo se naučile in obnovile svoje znanje, pohvalimo pa se lahko, da je skupina postala druščina enako čutečih žensk, ki se v tretjem življenjskem obdobju nočejo zapreti v ograde in tarnati nad usodo.« Natanko tako so mislili tudi pri Rdečem križu, ko so pred dvema letoma začeli z aktivnostmi v univerzi za tretje življenjsko obdobje: če že namreč skrbijo za bolne in onemogle, je prav, da nekaj dajo tudi tistim, ki so v pokoju še močni in voljni ustvarjati. Doslej je bilo tudi organizatorju laže, ker je prihajal denar od socialnega skrbstva, zdaj pa je finančni vir presahnil in tečajniki si bodo morali pomagati sami. Kljub vsemu verjamejo, da upokojenk to ne bo odvrnilo od dejavnosti, ki so jo že dodobra utrdile. Le kot drobno spodbudo jim nameravajo razdeliti nekakšne članske izkaznice, s katerimi lahko uveljavljajo popust pri obisku kulturnih prireditev. D.Z.Žlebir Odgovorno izigravanje Imamo čudovit red, še boljši pa so strokovno usposobljeni poznavalci le-tega, ki se vključijo, če je treba nekaj logičnega in samoumevnega potem tudi drugače povedati. Seveda pojasnjevanje ni takšno, da bi neposredno povedalo, da je neumnega pač lahko voditi za nos, je pa zelo blizu tisti ugotovitvi, da je nevednežem lahko vladati. Pri tem se seveda usposobljeni poznavalci zavedajo, da je tovrstno izigravanje lahko tudi nevarno, vendar je kakršenkoli strah o neodgovornem ravnanju odveč, saj je kvečjemu njihova, naloga, da v tem čudovitem redu poiščejo novo rešitev (luknjo), ki bo vse skupaj spet tako zameglila, da bo nekaj časa mir. Večno nasprotovanje tovrstnemu ravnanju je tisto, da gre osel samo enkrat na led. In ko se nevedni zave nazadnje tega oslovstva, se pri poračunu potem najraje zaplete, kajti enako napako je drugič težko spet podtakniti. In prav tega bi se morali zavedati tisti, ki na Bohinjski Beli lastnikom zemljišč še do danes, čeprav že nekaj let poteka promet po cesti, še vedno niso odšteli odškodnine, ki jim pripada. Pa ne samo zaradi Bohinjske Bele. So primeri, ko nekdanji lastniki zemljišč, ki so zemljo celo podarili ali pa na podoben način težko dobili odškodnino, še vedno plačujejo davek zanjo, čeprav po cesti na njej že dolgo vozijo avtomobili. Da ne govorimo, koliko prepričevanj je bilo marsikje treba, da so ljudje z voljo pristali na neko prometno ali podobno rešitev, nastalo pa je čez čas čisto nekaj drugega, v najslabšem primeru pa nič. S takšnimi spoznanji pa je tudi konec usposobljenega poznavanja oslovstva. In tega bi se načrtovalci za jutri (tudi cest) morali zavedati. A. Žalar Priznanja za rekorderje Kranj - Na zadnjem mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva minuli mesec v Kranju so prvič podelili tudi priznanja posameznim kmetovalcem oziroma rekorderjem, kot je bilo povedano ob podelitvi. Vsi so bili z Gorenjske, dobili pa so jih: Janez Gašperin (Stara Fužina), Edo Podpečan (Brezje), Janez Čop (Spodnje Gorje) in Igor Jamnik (Žabnica) za uspehe pri proizvodnji mleka; Martin Brence (Gorenja vas) za uspehe pri proizvodnji mleka in sodelovanje pri urejanju kmetijskih zemljišč; Franc Urbane (Rupa pri Kranju) za dolgoletno rejo merjasca za naravni pripust; Nande Rozman (Lahovče) za uspehe pri tržni proizvodnji mleka in krompirja; Anton Aljančič, st. (Kovor) za uspehe pri pridelovanju vrtnin in zelenjave; Jože Jagodic (Hraše) in Franc Do-linšek (Lenart) za kakovostno negovanje in gojenje gozdov ter sodelovanje s Temeljno organizacijo kooperantov Preddvor. Čestitamo. - A Z Usposabljanje - Tako v prostovoljnih kot industrijskih gasilskih društvih ta mesec potekajo povsod na Gorenjskem različna tekmo' vanja. Začela so se pravzaprav že aprila in na nekaterih so se preiz' kusile tudi enote prve pomoči civilne zaščite. Naš dopisnik Ivan Pe" trič iz Kranja večkrat poudarja, da so v gasilskih društvih in tudi v enotah prve pomoči še posebno aktivne tudi ženske. Posnetek, ki Ša objavljamo, to dokazuje. Nastal pa je na skupni takšni vaji, ki je bil* sredi aprila v Šenčurju. Gasilci so takrat vključili svojo novo avtoci' sterno, monočrpalko in drugo opremo, enota prve pomoči pa j« re' sevala ranjence iz »gorečih« poslopij. Letos v Šenčurju načrtujejo Še dve takšni vaji.- A. Z. 5. STRAN GLAS Miha Mazzini in njegove Godbe ali kako je treba napisati knjigo malce »zbrkastih» zgodb in ____ jih ob vsem še dovolj očarljivo predstaviti javnosti ZGODBE ZA VDIH IN IZDIH Zaradi Mazzinijevega pisanja nihče ne bo sežigal Dostojevskega ali Shakespeara; če pa Mazzinija še kdo ni bral, potem je izpustil priložnost spoznati pisanje, ki se ga ne da stlačiti v noben sistem, pod nobeno tipiko. Kar so rekli doslej -nezateženo pisanje, rentabilna literatura, neizživeta puberteta in podobno - je premalo: če bi deli vse v en lonec, bi morda zadeli barvo, nianse pa ne. Mazzini je pač nekaj novega. Treba je znati. Pa ne le napisati knjigo in jo prepustiti knjižnemu trgu. Pač pa jo je treba garnirati s propagandno akcijo, stopnjevati radovednost potencialnih bralcev in končno, ko knjiga javno zagleda beli dan, Poznavalsko opraviti vse skupaj v petnajstih minutah. Kako vam to uspe? »študiral sem sistemsko analizo, poznam marketing in propagando in kako se izdelki prodajajo. Knjiga je zame pač izdelek. Na enak način bi se lotil tudi prodaje recimo kumaric, česarkoli. Potrebna je pač propagandna akcija, dostojna predstavitev in treba je seveda knjigo propagirati še kasneje.« Težko bi vam kdo verjel, da pri prodaji enačite knjigo in recimo kumarice. Že res, da je oboje tržno blago, toda knjiga zraste v^ndarle nekoliko bliže srcu, mar ne? »To je res, že. Bliže srcu so morda le tiste kumarice, ki se nam zataknejo v grlu. Je nekaj razlike. Zato seveda knjiga že zasluži dostojno reklamo, dostojno predstavitev, drugače kot če bi reklamiral kumarice.« Osnovni namen pa je enak pri obeh -naj gre med ljudi, naj povrne osnovne stroge, je tako? Vašo novo knjigo ste izdali v Saniozaložbi; je to hud zalogaj? »Pri literaturi je pač tako, kakega zaslužka verjetno ne bo, računam na pozitivno ničlo, kot se reče. Četudi prodam vse knjige takoj v knjigarnah, bo denar prišel naokoli v moj žep čez dva, tri mesece, lepo ga bo obrala tisočmestna mesečna inflacija. No, zadovoljen bom, da so le stroški pokriti.« Pa boste knjigo prodajali v knjigarnah? »Nekaj malega že. Sicer pa tudi preko uličnih kolporterjev, po povzetju tudi. No, 2a tiste, ki bodo knjigo dobili po pošti, pripravljam presenečenje: dobili bodo knjigo z bonusom.« Spet kakšen marketinški prijem ? »Tako je. Naročniki bodo prejeli še enajsto zgodbo, te v knjigi ni. Če pa jim je dovolj godbe v taki obliki in obsegu, kot pač je - tudi na ploščo gre navadno po deset pesmi, pa bodo lahko izbrali čokoladico. Prodajam Pač, tako kot se prodajajo pralni praški.« Vaša strokovna zaloga je neizčrpna. Je enajsta zgodba že napisana ? »Ne, ta dodatna sodi pač med zgodbe, ki Sem jih doslej napisal. Po blažjih kriterijih Sem od kakih tridesetih zgodb odbral pet-najst za objavo, po strožjih pa jih je ostalo deset. No, med 'odklonjenimi' je pač še nekaj takih, ki so mi zelo pri srcu, rad bi, da bi jih ljudje prebrali. Skratka, ponujam jim nekaj mojih 'greatest hits'.« Kakšna godba zazveni bralcu, ko se loti vaše Godbe? »Vsakršna, vsaka druga je hitra, če govorim v glasbenem stilu, vsaka prva pa je recimo - 'sentiš'. Da bi rekel, kakšen stil prevladuje - ne morem. Recimo, da so to zgodbe brez žanra. Če bi ga ravno iskali, potem je vsaka v drugem stilu: recimo road movie, pa tudi ena ljubezenska zgodba je vmes, pa žanr banalnosti... No, to bodo dokončno ugotavljali bralci, če se mi je kaj posrečilo.« Zgodbe za knjigo Godbe so delo zadnjih let? »Ja, lahko bi tako rekel. Pisateljevanje je čudna reč. Ko si mlad, imaš imenitne ideje, toda ne poznaš še pisateljske obrti, ne znaš zgodbe dobro napisati, stvari ne znaš izpeljati kot zasluži.« Za seboj imate že kar lepo pisateljsko zgodovino. Najbolj so si vas vsi zapomnili po Drobtinicah, ki so izšle pri Prešernovi družbi, pa knjiga Clipper je bila uspešna - tako je, kot da ni več težav s 'poznavanjem obrti'? »Da ni več težav? Hja, obrti se naučiš tudi z branjem, veliko je treba brati. Toda po drugi strani lahko na ta način dosežeš le stopnjo butalskega kovača - ta je, kot vemo, samo gledal, kako se kuje. No, pisal sem anonimne ljubezenske zgodbe za Anteno, skratka učil sem se.« To se zdi podobno tunelu, skozi katerega se mukoma prebija začetnik, ven pa pride obetavni pisatelj? »Treba je pisati, pisati, pisati. Že zaradi tega, da misli raje pridejo v besede, skratka obrt, rutina.« Zbirka Godbe bi lahko bila zbirka žanrov, nekaterih doslej celo nismo poznali pri nas. »Res je. Najbolj se mi zdi dolgočasno brati zgodbe, po prvi že vem, kakšne bodo ostale. V moji knjigi ni tega dolgčasa. Mislim pa, da so moja tema, ki ji ostajam zvest, sanje. Tako je bilo tudi v Drobtinicah. Zgodbe so zbrane skupaj zato, da so različne, da zbujajo radovednost.« Pa ne gre spet za vašo novo obrtniško vajo, za preskus nečesa novega ? »Način pisanja imam malce drugačen kot drugi. Zgodbe si ne zmišljujem sproti, pač pa jo nosim v sebi, dokler ni celovita. Zgodba mora biti kot vic, mora biti učinkovita, povedana na mah, samo še zvrst, način izberem, kako jo bom povedal in napisal. Rasel sem ob ameriških filmih, ob šund literaturi, tu sem kot doma.« Vendar vaše pisanje ni brez humorja ? »Ni, sploh ne. Čeprav gre menda pri mojem pisanju za surrealističen humor, kot so ga označili kritiki antologoje mlade proze, ki je izšla v Bologni, v njej pa je tudi moja zgodba. Res pa je, da nisem sposoben narediti totalno resne stvari, nagibam se pač k tragikomičnemu pisanju.« Pa načrti? »V mislih imam horor, grozljivka ni ravno najbolj posrečen prevod. Po mojem scenariju nameravajo pri ŠKUC posneti film. Tudi na ljubljanski televiziji nameravajo posneti film po mojih Drobtinicah. Bomo videli.« Lea Mencinger Pevski jubilej na Visokem DESETLETNICA ZBOROVSKEGA PETJA Deset let obstajanja mešanega pevskega zbora KUD Valen- Kokalj na Visokem še ne poceni, da je pevska tradicija v tem kraju samo toliko stara. Sploh ne, vendar pa so zbori nagajali, pa tudi prenehali obstajati. Sedanji pevski zbor, ki ga v°di zborovodkinja Marija Kos, Pa je očitno prebrodil vse težave, zaradi katerih lahko utihne zborovsko petje. Zato bo slavnostni koncert, ki ga pripravljajo jntri zvecer ob 20. uri na Visokem, izzvenel kot potrditev in nadaljevanje visoške pevske tradicije, obenem pa tudi kot zagotovilo, da bo pevska skupina obstajala še naprej. Pevski zbor na Visokem ima članov. Vendar pa je bolj kot število pevcev zanimivo to, da skupina, v kateri kar štirinajst Pevcev poje že deset let, prihaja Mešani pevski* zbor KUD Valentin Kokalj Visoko PRVI BIENALE SLOVENSKE _ GRAFIKE_ Novo mesto - Konec maja, točneje od 25. maja do 30. junija bo v Novem mestu pomembna kulturna prireditev. Ob 90 -'etnici Božidarja Jakca se bodo srečali slovenski grafiki, obe-nem pa bo to tudi spodbuda za grafično likovno ustvarjanje Pn nas. Osrednja prireditev 1. bienala bo razstava izbranih grafičnih listov avtorjev, ki so se odzvali na razpis. Strokovna komisija pod vodstvom prof. Bogdana Borčiča je za razstavo °obrala 92 grafičnih listov 45 avtorjev. Razstava bo v hotelu "^arni na Otočcu in delno tudi v gradu. Mednarodna žirija bo podelila šest nagrad - ob Urana *^ix Otočec še pet enakovrednih nagrad Novega mesta za grafiko. Imena nagrajencev bodo objavili na otvoritveni slovesnosti noUtn.;k/jn,™^ ^ix"otU£Ur°?na Žinja b° poaema sesL 11051 grafik T e° ^C enakovrednih nagrad Novega mesta za vesno°f ena nagrajencev bodo objavili na otvoritveni slo-škepa u na kateri bo slavnostni govornik predsednik republi-sPremr 1 it6ja za kultur0 Vladimir Kavčič. Bienale bo sloven t° tu(** ve^ drugih prireditev. Bienale so omogočile Novol ? delovne organizacije: Krka, Tiskarna, Pionir, IMV, dinskfii, u Novo mest°)> Grafika Slovenska Bistrica, Mla-tisk R P^a Ljubljana, Papirnica Videm - Krško, Gorenjski Novo nj' Papirnica Vevče, Smelt, Gradiš, Skupščina občine deja mesto ter še več kot 30 drugih organizacij združenega redno na vaje tudi iz dokaj oddaljenih krajev, tudi iz Jezerskega, Kranja in iz drugih krajev. »Čeprav so pevci različnih poklicev in različne starosti, pa so se kot skupina izjemno ujeli,« je Zborovodkinja Marija Kos povedala zborovodkinja Marija Kosova. Kosova vodi zbor skoraj deset let, ob ustanovitvi pa je s pevci nekaj mesecev delala Rezka Cuderman s Primskove-ga. »Tudi zato ni veliko fluktuacije v zboru. Pred dvema letoma smo uspeli dobiti tudi nekaj mlajših pevcev.« Pevski zbor je navadno najpomembnejša kulturna skupina v krajevni skupnosti, tudi Visoko ni izjema. Ni prireditve, kjer ne bi nastopil njihov pevski zbor. Če so pred leti, ko so bili še razmeroma mlada pevska skupina, bolj posegali po slovenskih narodnih, pa so z leti zelo razširili svoj pevski program. Značilno za visoške pevce je tudi prirejanje stilno obarvanih koncertov, s čimer so se izognili stereotip-nosti zborovskega nastopanja. Svojo pesem so seveda ponesli tudi na najrazličnejša gostovanja tako v kranjski občini kot tudi po vsej Sloveniji, Jugoslaviji, pa tudi v zamejstvo. »Jubilejni koncert je seveda nekaj posebnega, zato smo že lani izbrali program. Odločili smo se, da naš jubilej povežemo z jubileji dveh slovenskih glasbenih ustvarjalcev - Pavla Kernjaka, katerega desetletnica smrti je letos in Radovana Gobca, ki naslednji mesec praznuje 80 - letnico. Svoj jubilej bo tako praznoval najprej z nami, tudi kot poslušalec,« je razložila jubilejni program Marija Kosova. Resda bo uvodna pesem znana in stara ljudska koroška pesem o rojstvu, ves ostali program pa je sestavljen tako, da bodo poslušalci spoznali tudi malo znane pesmi obeh skladateljev. Pevci so se še posebej potrudili, predstavili bodo trinajst novih pesmi, ki so jih neutrudno vadili vso sezono in zato tudi nekaj manj nastopali na koncertih, kot so sicer prejšnja leta. Besedilo in foto: L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava linorezov Maksima Se-deja in bakrorezov vVilliama Hogartha. V kleti iste hiše razstavlja Jiri Kočica. V galeriji Mestne hiše je na ogled /. ciklus slik in plastik gorenjskih likovnikov iz muzejskih zbirk. VISOKO - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v dvorani kulturnega doma jubilejni koncert Mešanega pevskega zbora KUD Valentin Kokalj Visoko. DUPLJE - V avli osnovne šole Tine Teran v Dupljah bo jutri, v soboto, ob 19.30 koncert Mešanega pevskega zbora Rudi Rožanc Zdole in Moškega pevskega zbora KUD Triglav Duplje. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Jesenice nekdaj in danes. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo učenci osnovnih šol jeseniške občine. RADOVLJICA - V avli osnovne šole A. T. Linhart bo danes, v petek, ob 12. uri koncert. Nastopajo otroški pevski zbori zunanjih enot Begunje, Ljubno, Mošnje in OS A. T. Linhart ter mlajši mladinski zbor in mladinski zbor OS A. T. Linhart. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše bo danes, ob 18. uri otvoritev razstave akad. slikarja Toneta Lapajneta - ciklus Barjanska zemlja. LESCE - V kampu šobec bo danes, v petek, ob 16. uri srečanje otroških folklornih skupin Gorenjske. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure.(tel. 80-115) DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan razen sobote od 8.30 do 15. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure (tel. 80 -411). KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (etnografski muzej) je odprta v torek, četrtek in soboto od 12. do 19. ure. ŠKOFJA LOKA - Na Loškem odru bo danes v petek, ob 20. uri gostovalo Gledališče Tone Čufar Jesenice z Molierovim Sganarelom ali Namišljenim rogonoscem. V galeriji Loškega gradu razstavlja akad. slikar Ivan Seljak - čopič. ŽIRI - V galeriji DPD Svoboda bo danes, v petek, ob 20. uri Vlastja Si-mončič, mednarodni mojster fotografije in mentor razstavljalcev predaval o zgodovini fotografije. TRŽIČ - Danes, v petek, ob 17. uri odpirajo v Paviljonu NOB razstavo akad. kiparja Janeza Lenassija - Človek in kamen. Ob otvoritvu nastopa trio Terlep, Omrzel in Žagar. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Lendavsko lončarstvo in li-čkarstvo. ŠKOFJELOŠKO PEVSKO SREČANJE Škofja Loka - Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka prireja jutri, v soboto, 13. maja, ob 19. uri petnajsto občinsko pevsko srečanje. Prireditev bo ob 19. uri na osnovni šoli Ivana Groharja v Škof-ji Loki. Na prireditvi nastopajo: Moški pevski zbor Alpina Žiri, Moški pevski zbor KUD Janko Krmelj Reteče, Moški pevski zbor Ivan Cankar Virmaše - Sv. Duh, Komorni moški pevski zbor LTH Škofja Loka, Moški pevski zbor Niko Železniki, Moški pevski zbor Društva upokojencev Škofja Loka, Moški pevski zbor Uranar Gorenja vas, Ženski pevski zbor DPD Svoboda Žiri, Mešani pevski zbor Iskra Železniki, Komorni pevski zbor Loka Škofja Loka, Mešani pevski zbor Lubnik Škofja Loka. V nedeljo, 28. maja, ob 17. uri pa bodo na prireditvi v dvorani Zadružnega doma v Sorici nastopile male vokalne skupine. MANDRAGOIA V JESENIŠKEM™ _GLEDALIŠČU_ Jesenice - V sredo in četrtek, 17. in 18. maja, bo v Gledališču Toneta Čufarja gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo Mandragola Niccoloja Machiavellija. To bo zadnja gledališka predstava v okviru gledališkega abonmaja. Predstava bo izjemoma ob 19. uri. PREDSTAVITEV PREVODA J. _J0YCA_ Kranj - Literarni krožek na SŠPRNMU Kranj (Gimnazija) bo v ponedeljek, 15. maja, ob 19. uri na literarnem večeru predstavil knjižico Giacomo Joyce Jamesa Joyca. V slovenščino doslej še neprevedeno delo so prevedle srednješolke Jana Benedik, Alpolonija Klančar in Alenka Potočnik. Na prireditvi, ki bo v gimnazijski knjižnici, bo o pisatelju Joycu spregovoril dr. Tone Pretnar. Deseta slikarska kolonija v Mojstrani PLANINSKI MOTIVI NA SLIKARSKIH PLATNIH Mojstrana, 11. maja - Planinsko društvo Dovje - Mojstrana je letos organiziralo že deseto slikarsko kolonijo v Mojstrani. Slikarji bodo pripravili skupinsko razstavo del slikarske kolonije na Dovjem. Planinsko društvo Dovje - Mojstrana je letos že desetič organiziralo planinsko slikarsko kolonijo. Medtem ko so se slovenski amaterski in akademski slikarji v prejšnjih letih zbrali v Aljaževem domu v Vratih, so bili tokrat v hotelu Triglav v Mojstrani. M Med planinskimi slikarji, ki se vedno radi ?f odzovejo povabilu planinskega društva, so številčni predvsem »domači«, člani DOLIKA z Jesenic. Letos se je kolonije udeležilo deset dolikovcev, med njimi tudi soustanovitelj DOLIKa in dolgoletni jeseniški slikar France Kreuzer ( ki že vrsto let rad prihaja na takšna srečanja. »Mislim, da so vsakoletna slikarska srečanja v zgornjesavski dolini koristna in sa nas slikarje pomembna. Začeli smo pred več leti, ko je slikarske kolonije organiziralo Planinsko društvo Jesenice na Vršiču in drugod, že deset let pa slikarske kolonije spodbuja in odlično organizira Planinsko društvo Mojstrana,« pravi France Kreuzer. »Mislim, da je letos odziv še posebej velik, saj so prišli slikarji iz Ljubljane, Tržiča, Sežane in od drugod, okoli 25 amaterskih in akademskih slikarjev. Vsi po vrsti so poudarjali, da je v Mojstrani, v Vratih in v okolici vrsta izrednih motivov, od kmečke arhitekture, kmečkih hiš, znamenj do pokrajinske motivike. Slikarji smo »ujeli« na platna Krmo, čisto Bistrico in Savo, dovške rovte, Triglav, Rjavino in bili izredno zadovoljni tudi zato, ker smo ves teden imeli odlično vreme. S Planinskim društvom Mojstrana smo se tako dogovorili, da društvu odstopimo vsak po eno sliko, 25. avgusta, ko bo svečana otvoritev spomenika Jakobu Aljažu, pa bo na Dovjem naša skupna slikarska razstava. Razstava del jubilejne, 10. slikarske kolonije v organizaciji Planinskega društva Dovje - Mojstrana.« Slikarji so se iz Mojstrane poslovili nadvse zadovoljni in odhajali z odličnimi slikarskimi platni, ki bodo avgusta na ogled na Dovjem. D. Sedej ureja LEA MENCINGER DOMPLAN KRANJ 64000 KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODENJE OBRAČUNA STANARIN IN NAJEMNIN ZA NEDOLOČEN ČAS pogoji: končana V. stopnja zahtevnosti ekonomske smeri (finančni ali ekonomski tehnik) 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 14. mira stavbno pohištvo mizarstvo Radovljica Razpisuje dela in naloge TEHNOLOGA KALKULANTA ZA STAVBNO POHIŠTVO POGOJI: V. stopnja strokovne izobrazbe lesne ali gradbene smeri dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju del iz stroke. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s 3- mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Iskra ISKRA KIBERNETIKA TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE Po sklepu delavskega sveta objavljamo JAVNO DRAŽBO ki bo v torek, 16. maja 1989, ob 11. uri na tovarniškem dvorišču. Prodali bomo rabljena osnovna sredstva: 1. Osebni avto Z 101, 1 kos, izklicna cena din 5.000.000 2. Pomivalni stroj, 1 kos, izklicna cena din 750.000 Ogled je mogoč isti dan od 7. ure dalje. Interesenti morajo plačati polog v višini 10 % od izklicne cene in oddati svoje ponudbe v zaprti ovojnici. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek in ga poravna kupec. Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe. Dražba bo opravljena po sistemu »ogledano - kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. /o 64220 ŠKOFJA LOKA Po sklepu delavskega sveta z dne 25. 4. 1989 objavljamo prodajo telefonske centrale ISKRA EP ABX 16 Izhodiščna cena je 5.000.000 din. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe z navedbo kupnine v 8 dneh po objavi na naslov: LOKA, TOZD PEKS, Škofja Loka, Kidričeva c. 53. Podrobnejša pojasnila dobite po telefonu št.: 632-541. Centralo si lahko ogledate v dopoldanskem času. GLASBENA ŠOLA KRANJ, p.o. Trubarjev tr 3, 64000 KRANJ Glasbena šola Kranj obveča, da bo sprejemni preizkus za nove učence za šolsko leto 1989/90 v petek, 19. 5. 1989 ob 15.00 uri in v soboto, 20. 5. 1989, ob 8.00 uri v prostorih Glasbene šole Kranj.Vpisovali bomo na naslednje oddelke: KLAVIR, VIOLINA, SOLO PETJE, VIOLONČELO, KLJUNASTA IN PREČNA FLAVTA, OBOA, KLARINET, FAGOT, TROBENTA, ROG, KITARA, ter v malo glasbeno šolo oz. pripravnico (predšolska glasbena vzgoja za otroke, rojene v letih 1982 in 83). Število učencev je omejeno! Vse dodatne informacije dobite po telefonu št. 21-159. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Krarj Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 25. 4. 1989 objavlja dela in naloge PRIPRAVNIKA Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO za čas usposabljanja za samostojno delo v okviru sektorja splošnih poslov 2. NAČRTOVANJE OSNOVNIH SREDSTEV IN IZVAJANJE INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA V SEKTORJU SPLOŠNIH POSLOV POGOJI: Ad L: VII. zahtevnostna stopnja sociološke, kadrovske ali druge ustrezne smeri Delovno razmerje sklenemo za določen čas, za čas usposabljanja za samostojno delo - 12 mesecev. Ad 2.:VI. zahtevnostna stopnja gradbene, elektro ali druge ustrezne smeri, tri leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, oddelek kadrovsko socialnih poslov. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po zaključenem zbiranju prijav. GRADBINEC KRANJ 64oookranj vabi k sodelovanju DIPLOMIRANE GRADBENE INŽENIRJE DIPLOMIRANE EKONOMISTE in GRADBENE INŽENIRJE za zanimiva dela v gradbeni operativi, razvoju in komerciali, zlasti za inženiring posle doma in v inozemstvu. Želimo mlade, iniciativne in prodorne sodelavce. Prijave zbira kadrovska služba SGP Gradbinec v Kranju, Na-zorjeva 1, tel.: 064/26-361, ki daje vse potrebne informacije v zvezi s tem razpisom. Industrijski obrat Planika Kranj DS TOZD Tovarna obutve Kranj in DS DSSS Razpisujeta dela in naloge: 1. VODENJE TOZD TOVARNA OBUTVE KRANJ 2. VODENJE PODROČJA TEHNIČNIH ZADEV Za opravljanje navedenih del in nalog se zahteva: 1. — srednja čevljarska ali višja šola za organizacijo dela, ekonomska ali druga ustrezna tehnična šola, — 3 leta delovnih izkušenj — znanje nemškega ali angleškega jezika. pod 2.: visoka ali višja strokovna izobrazba čevljarske, organizacijske ali ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj, sposobnost koordiniranja, detajlno poznavanje čevljarske tehnologije, znanje enega tujega jezika. Dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, 64000 Kranj, v 8 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »Vodenje TOZD Tovarna obutve Kranj« ali »Vodenje področja tehničnih zadev«. Iskra ISKRA UniTEL Podjetje telekomunikacij, računalništva in elektronike, p.o. 64273 Blejska Dobrava 124 V skladu s sklepom delavskega sveta podjetja ISKRA UniTEL z dne 26. 4. 1989 objavljamo prosta dela in naloge: 1. VODJA RAČUNOVODSTVA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja šola ekonomsko-komercialne smeri — zaželene delovne izkušnje od 3 do 5 let 2. VODJA KADROVSKEGA ODDELKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šola organizacijsko-kadrovske smeri, politološke in druge ustrezne smeri — zaželene delovne izkušnje. 3. ORODJARJA - za dela na vzdrževanju orodij za brizganje plastike in ostalih orodij Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — IV. stopnja izobrazbe, oz. poklicna šola ustrezne smeri — zaželene so delovne izkušnje na enakih, oz. sorodnih delih Kandidati bodo imeli možnost za dodatno izobraževanje. Kandidati naj za prosta dela in naloge pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov: ISKRA UniTEL, Podjetje telekomunikacij, računalništva in elektronike, p.o., 64273 Blejska Dobrava 124, kadrovski oddelek. Sergej Nikitič Hruščov UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA 14 Prevedla S. P. in E. T. Takoj ko so prepoznali Hruščova, so zaceli ploskati in ga pozdravljati. Ignjatov je vse to opazil in ko sva, spremljajoč Hruščova v zanj pripravljeno rezidenco, sedla v najin avto, je zadovoljno pripomnil: »Ne marajo ga. Si videl, kako slabo so ga pričakali?« Posvetovanje je bilo burno. Na njem niso bili samo Voronežani, pač pa tudi funkcionarji iz sosednjih regij. Nikita Sergejevič je često prekinjal referente, izrekal ostre kritične pripombe. Ostali so izvlekli debelejši konec, Voroneško regijo pa je celo pohvalil. V odmoru, ko je Ignjatov odšel iz sobe prezidi-ja, sem pozdravil: »Čestitam, Nikolaj Grigorjevič. Nikita Sergejevič je samo nas pohvalil.« »Pa kaj, sem mar vložil malo truda?« je izzivalno odgovoril Ignjatov. »Zgodi se, da delaš, delaš, ne obžaluješ napora, pa pride predpostavljeni in na koščke razbije.« »Hm, naj Samo poskusi. Jaz bi ga sam dal v red...« je odgovoril in odšel. Ali ko smo še isto jesen kot ponavadi počitni-kovali v Sočiju. Zvedel sem, da na oddih prihaja Hruščov. O tem sem obvestil Ignjatova in predlagal, da se odpeljeva v Adler na letališče in ga pričakava. Ignjatov se mi je posmehnil: »Hrušča? Pojdi ti z njim... Če hočeš, ga pojdi čakat sam.« uredništvo tel. 21860 Treba je povedati, da v razdraženosti njegovega priimka nikoli ni izgovoril pravilno, pač pa ga je prezirljivo skrajševal: Hrušč. Potem sva iz Voroneža prešla v Gorkovski ob-kom. Tudi tam Ignjatov ni mogel pozabiti, da so ga napodili iz Leningrada, ob vsaki priložnosti je izražal svoje nezadovoljstvo. Ko je začel Hruščov sebe imenovati ne več kot sekretarja CK, pač pa kot prvega sekretarja, je Ignjatov rekel: »Vidiš, dodatek si je prisil. Nič zato, ne bo dolgo tlačil zemlje. Največ pet let. Zelo je že zašel v leta.« O plenumih in posvetovanjih o kmetijstvu se je ves čas izjasnjeval prezirljivo: »Nič ne bo iz tega. Samo brbljanje...« Potem se je vse spremenilo. Hruščov je prišel v Gorki; tedaj je predložil odložitev vračila dolgov. Dolgo se je pogovarjal z Ignjatovom, in ta kot da ni bil več to, kar je bil — začel je hvaliti Hruščova na vsa usta. Mislim, da sta se tedaj pogovarjala o premestitvi Ignjatova na delo v Moskvo. V začetku junija 1957. leta je Nikita Sergejevič poklical Ignjatova (ki je bil tedaj še v Gorkem) in Milarščikova (vodjo oddelka za kmetijstvo CK KPSZ) k sebi na dačo, da pogledata posevke. Začel nam je kazati grede s čumizo in koruzo. Tedaj se je Hruščov navduševal za čumizo, v upanju, da jo bo mogoče gojiti v naših pogojih in da se bo izboljšal pridelek. Ko se je pojasnilo, da je tej kulturi potrebno veliko nege in da je zelo nestanovitna, se je Nikita Sergejevič ohladil in se potem ni več vračal k misli o njeni razširitvi. IZBRALI SOZMflS MERKURkranj V MERKURJEV! prodajalni v GLOBUSU na oddelku akustike so vam pripravili veliko izbiro TV anten priznanega proizvajalca GORENJE - ELRAD. Posebnost ponudbe je svetovanje pri nakupu. Ugodnost, ki pa je ne kaže zamuditi, je popust pri gotovinskem plačilu, ali plačilo na več obrokov. 7. STRAN m>wm$$mE3QLAB TV SPORED 12. maja 10.00 10.10 11.00 11.30 12.25 16.20 16.30 16.45 17.35 18.10 18.15 18.30 19.00 W.10 19.14 19.24 19.30 19.55 20.05 20.55 21.00 21.50 22.00 20.30 17.00 18.00 19.00 19.30 19.55 20.00 20.35 21.25 22.45 22.05 Video strani TV mozaik Slovenci v zamejstvu J. A Lacour: Kajnov nasmeh, francoska nadaljevanka Video strani Video strani TV dnevnik 1 Tednik, ponovitev Slovenci v zamejstvu Video strani Propagandna oddaja, Video strani, Spored za otroke in mlade Safari, češkoslovaška nadaljevanka Risanka TV okno Naše akcije Propagandna oddaja TV dnevnik 2 Vreme Podvodna odkritja, angleška dokumentarna serija Propagandna oddaja Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka TV dnevnik 3 Vročica bele črte, ameriški film Video strani II. program TV Ljubljana 8.15 8.20 8.30 9.00 10.30 10.35 12.30 12.40 14.45 15.15 17.15 17.35 18.05 18.25 19.10 19.15 19.30 20.00 Satelitski programi Beograjski TV program Videomeh TV dnevnik Propagandna oddaja Žarišče Virtuozo, II Skupščinska kronika En avtor, en film Satelitski programi -poskusni prenosi TV Zagreb I. program Poročila TV koledar Oddaja za otroke TV v šoli Poročila TV v šoli Poročila Prezrli ste — poglejte Izobraževalna oddaja Nočni program, ponovitev TV dnevnik 1 Oddaja za otroke Številke in črke: Kviz Narodna glasba Vreme Risanka TV dnevnik 2 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka 21.00 TV poster, zabavnoglasbena oddaja 21.30 TV dnevnik 3 21.50 Oddaja iz kulture 22.50 Nočni program 0.50 Poročila SOBOTA 13. maja: 8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja: Radovedni Taček: Kobilica 8.25 M. čanak: Čirule čarule 8.30 Očala tete Bajavaje 8.45 Vprašanja iz TV klobuka 9.15 Pogledi 10.45 Majske igre, 2. del oddaje TV Novi Sad 11.15 Slovenski ljudski plesi: Notranjska — Vzhodna Primorska in Ljubljansko predmestje, ponovitev 11.45 Izbor tedenske programske tvornosti 13.45 Video strani 15.35 Video strani 15.45 »Tigra«, rockovska nagrada 88, ponovitev 16.25 Propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Slovenski ljudski plesi, ponovitev 17.15 Ciklus filmov Busterja Keatona Polet na mesec, ameriški film 18.25 Video strani 18.30 Naš edini svet angleška dokumentarna serija 19.05 Risanka 19.20 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TVdnevnik2 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 J. Susan. Dolina lutk, ameriška nadaljevanka 21.20 Propagandna oddaja 21.50 Križ-kraž 22.55 TV dnevnik 3 23.05 Kdo dobi prijatelje, ameriški film 0.45 Video strani II. program TV Ljubljana _I. program TV Zagreb 8.50 Jutranji program 10.30 Prezrli ste — poglejte 13.00 Družinski magazin, kontaktna oddaja 14.25 Sedem TV dni 15.45 TV dnevnik 1 16.00 Mladinski film 17.30 Kiklop, ponovitev TV nadaljevanke 18.30 Švenk, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.15 Igrani film 22.00 TV dnevnik 3 22.55 Nočni program 0.15 Poročila 16.00 Satelitski program poskusni prenosi 18.00 Otroška oddaja TV Beograd 19.00 Kako biti skupaj, oddaja 19.30 TV dnevnik 20.10 Propagandni program 20.15 Filmske uspešnice Veliki valček, ameriški film 22.25 Satelitski programi poskusni prenosi NEDELJA 14. maja: 9.10 Video strani; Otroška matineja 9.25 Živžav 10.10 Safari, češkoslovaška nadaljevanka 10.40 J. Susan: Dolina lutk, ameriška nadaljevanka 11.30 Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 14.15 Veliki valček, ameriški film 16.25 Propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Krila orlov, španski film 18.30 Plesne domislice: Packa iz Celja 18.45 Risanka 18.55 EP, video strani 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Ptice pod nebom, nadaljevanka TV Ljubljana 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Zdravo 23.15 Video strani II. program TV Ljubljana 10.00 13.00 19.00 19.30 19.55 20.05 20.45 21.25 21.45 Danes za jutri, oddaja TV Zagreb Športno popoldne Da ne bo bolelo TV dnevnik Propagandna oddaja Ptice na Kosovu: Propaganda in podatki, dokumentarna oddaja Dokumentarec meseca: Dolgo iskanje Mali koncert Športni pregled TV Zagreb I. program 9.20 Poročila 9.30 Otroška matineja 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Znanje imanje 13.00 Veliko sedlo, serijski film 13.50 Nedeljsko popoldne 16.30 Potopis 7.00 Igrani film 8.45 Risana serija 9.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Duša in telo,.TV nadaljevanka 21.05 Romeo in Julija na vasi, nemški film 22.30 TV dnevnik 22.50 Nočni program 0.50 Poročila PONEDELJEK _15. maja: 10.00 Video strani 10.10 Mozaik 10.25 Zrcalo tedna 13.35 Video strani 16.15 Video strani 16.25 Propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev 18.15 Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 M. Buh — A. Tomašič: Simpozij, drama TV BG 20.45 Propagandna oddaja 21.15 Osmi dan 21.55 TV dnevnik 3 22.05 Propagandna oddaja 22.10 Virtuoso, 3. oddaja 23.00 Video strani _II. program TV Ljubljana 19.30 TV dnevnik 2 20.00 TV drama 21.50 TV dnevnik 3 22.35 Nočni program 0.10 Poročila TOREK 16. maja: 16.30 Satelitski programi- poskusni prenosi 17.45 Po brezkončnosti sveta: Azija, izobraževalna oddaja TV Zagreb 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Propagandna oddaia 20.05 Žarišče 20.35 Po sledeh napredka 21.05 Video godba 21.50 Američan med Štajerskimi partizani, dokumentarna oddaja 22.25 Satelitski program - poskusni prenosi _TV Zagreb I. program 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Otroci, pojte z nami, oddaja za otroke 8.45 Sedmi veter, oddaja za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste - poglejte 15.00 Sedmi veter, oddaja za otroke 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Izobraževalna oddaja 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 10.00 Video strani 10.10 Šolska TV 11.00 Šola tenisa 11.10 Angleščina, 10. lekcija 11.25 Video strani 16.20 Video strani 16.25 Propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 TV Mozaik, šolska TV, ponovitev 17.55 Video strani, Spored za otroke in mlade 18.00 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 A. Scott: Senca na soncu, angleška nadaljevanka 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Dinar 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Ropot 22.45 Video strani _II. program TV Ljubljana SREDA 17. maja: 15.00 Program za otroke 16.00 Dokumentarna oddaja 16.30 Izobraževalni program 17.15 Program za otroke 18.15 Dokumentarna oddaja 18.45 Izobraževalni program 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Show program 20.45 Dramski program 22.00 Žrebanje lota 22.05 Poročila 22.15 Dramski program 23.35 Show peogram _TV Zagreb I. program 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste — poglejte 15.15 Nočni program, ponovitev 16.45 Izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevniki 17.35 Mali svet, oddaja za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Žrebanje lota 20.05 Žena, ki jo je ljubil, ameriški film 21.40 TV dnevnik 3 22.00 Kontaktni magazin 23.20 Poročila 23.35 Satelitski program 10.00 Video strani 10.10 TV mozaik 11.40 Video strani 16.15 Video strani 16.25 Propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 TV mozaik 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna Ciklus kanadskega filma, Slišala sem petje siren 21.35 Zvočnost pokrajin, glasbena oddaja 21.35 Propagandna oddaja 21.50 TV dnevnik 3 22.10 Svet poroča 23.10 Video strani program TV Ljubljana RADIO PETEK. 12. maja: Prvi program 4-30-8.00 Jutranji program fllasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 « starejše občane - 12.00 Poroda - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domala glasba - 14.05 Gremo v kino -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni n°kturno - Tone Peršak: Smrtna Ura - 23.15-4.30 Nočni program -glasba SOBOTA, 13. maja: _ Prvi program J 30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni kole-- 5.50 Rekreacija - 6.50 Do-VO jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori "10.05 Kulturna panorama -n.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pojavljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in po "ravljajo - 14.40 Radijski Mer kurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - naši poustvarjalci -23.05 Literarni nokturno - Miroslav Toholj: Pes v goreči sliki -23.15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA. 14. maja: ---KRANJ CENTER ]2-maja:amer. akcij, film RAM-H° MI ob 16., 18. in 20. uri, 13. {Jiaja amer. akcij, film RAMBO m °b 16., 18. in 20. uri, 14. maja amer. film RAIN MAN ob 10. uri, ar"er.. akcij, film RAMBO III ob 17- in 18. uri, amer polit, tnnller KOBILICA ob 21. uri 15. JJaja amer. polit, thriller KOBILI-"~A ob 16., 18. in 20. uri 16. maja anner. potitk thriller KOBILICA 00 16., 18. in 20. uri, 17. maja ?"\er. akcij, film TOP* GUN ob 6. vri uri- amertrda erotika DESETA IZ TAXIJA ob 20. uri, 18. "l«ja amer. film RAIN MAN ob 15-30, 17.45, in 20. uri 5-__KINO STORŽIČ Prvi Droaram 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža -11.03 16 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -James Thurber: Študentski dnevi - 18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Peter Gudelj: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 15. maja: Prvi program ka STRASTI ob 20. uri, 14. maja amer. komedija POLICAJ IZ BE-C'ERLY HILLSA ob 16. in 18. uri, amer. krim NAJETI POLICAJ ob 20. uri, 15. maja DANES ZAPRTO; 16. maja amer. krim. film NAJETI POLICAJ ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika STRASTI ob 20. uri, 17. maja amer. krim film NAJETI POLICAJ ob 16., 18. in 20. uri, 18. maja amer. thriller UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika DEKLETA IZ TAXIJA ob 20. uri, ŽELEZAR 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... Handla, Denzija in Havdna -12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.10 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Slavko Kvas: Besednjak kamenja - 23.15-4.30 Nočni program, glasba TOREK, 16. maja: _ «■ maja amer. srhljivka PETEK £ ZADNJE POGLAVJE ob 16. in amer. trda erotika STRA-V Ob 20. uri 13. maja amer. ital. oh iftf-,m DVOJNA UGRABITEV ° in 18. uri, amer. trda eroti Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11»05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in gode-mo - 12.30 Kmetijski nasveti -13.30 Čestitke poslušalcev -14.02 Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba.- 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - 21 uri 17. maja amer polit, thriller KOBILICA ob 18. in 20. uri, 18. maja amer. thriller KOBILICA ob 18in 20. uri DOM KAMNIK amer. akcij, film SAIGON ob 18. in 20. uri 13. maja amer. glasb, film SRCE ZA ROČK N'ROL ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika DEKLETA IZ TAXIJA ob 21. uri, 14. maja amer. glasb, film SRCE ZA ROČK N'ROL ob 17.in 19. uri, amer. trda erotika DEKLETA IZ TAXIJA ob 21. uri 15. maja amer. komedija ŠEFOVA ŽENA ob 18. uri, amer. trda erotika DEKLETA IZ TAXIJA ob 20. uri, 16. maja amer. akcij, film TOP GUN ob 18.uri, amer. trda erotika DEKLETA IZ TAXIJA ob 12. maja amer. srhljivka PETEK 13. - ZADNJE POGLAVJE ob 18. in 20. uri, 13. maja amer. akcij, film SAIGON ob 17.in 19.uri, ital. erot. film IZKUŠNJE LJUBKE VDOVE ob 21.uri 14. majaamer. akcij, film SAIGON ob 17. in 19. uri, premiera hongkong film NI NJA IN 13 KONDORJEV ob 21.uri, 15. maja amer. komedija KAKŠNA ZMEŠNJAVA ob 18. in 20. uri, 16. maja amer. komedija KAKŠNA ZMEŠNJAVA ob 18. in 20.uri, 18. maja ital. erot. film IZKUŠNJE LJUBKE VDOVE ob 18. in 20. ure TRŽIČ amer. polit, thriller KOBILICA ob 18. in 20.uri, 13. maja amer krim komedija POLICIJSKA ZASEDA ob 20. uri 14. maja amer. komedija KAKŠNA ZMEŠNJAVA ob 17. in 19. uri, japon trda erotika OIRAN ob 21. uri 15. maja amer. akcij film SAIGON ob 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Herman Hesse: Piktorove preobrazbe 23.15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 17. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Francka Tronkar: Oranžna jutra - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - 18. in 20. uri, 16. maja amer. akcij, film SAIGON ob 18. uri, amer. barv. trda erotika POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri, 17. maja NI KINOPREDSTAV! 18. maja amer. akcij, film TOP GUN ob 18. uri, amer. trda erotika POPER IZ MIAMIJA ob 18. uri KRANJSKA GORA ČETRTEK, 18. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -15.15 Radio danes, radio jutri -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana -18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Po Santoninovih stopinjah - II. - 22.20 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 12. maja amer. komedija KAKŠNA ZMEŠNJAVA ob 17. in 20. KOMENDA 12. maja amer. krim. komedija POLICIJSKA ZASEDA ob 20. uri, 12. maja amer. glasb, film SRCE ZA ROČK N'ROL ob 20. uri LAZE 12. maja hongkong. akcij, film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 19. uri DUPLICA 13. maja amer. krim. komedija POLICIJSKA ZASEDA ob 20. uri 14. maja amer. risani film DOBROSRČNI MEDVEDEK ob 16. uri,, amer. film VROČA SRCA ob 18. in 20. uri, 17. maja amer. akcij, film SFX MAŠČEVALEC ob 20. uri _MEDVODE 13. maja kanad. thriller ŽIVAL-SKI VRT PONOČI ob 20. uri 14. maja amer. srhljivka PETEK 13. -VII. del ob 17. uri _DOVJE amer. akcij, film SFX MAŠĆE VALEČ ob 19. uri, CERKLJE 17. maja amer. komedija KAKŠNA ZMEŠNJAVA ob 18. uri 15.00 Otroški program 16.00 Dokumentarni program 16.30 Izobraževalni program 17.15 Otroški program 18.15 Dokumentarni program 18.45 Izobraževalni program 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.35 Športna sreda, vključitev pokal UEF-a, finale 21.55 Show program, oddaja TV NS 22.40 Dramski program, oddaja TV NS 23.00 Dramski program, oddaja TV TG 24.10 Show peogram, oddaja TV TG TV Zagreb I. program ČETRTEK 18. maja: 10.00 Video strani 10.10 TV mozaik: Šolska TV 12.50 Video strani 16.15 Video strani, propagandna oddaja 16.25 Propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev 18.05 Video strani. Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 E. Orzeskowa: Ob njemnu, polfska nadaljevanka 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Tednik 21.55 TV dnevnik 3 22.00 Retrospektiva jugoslovanskega filma Krsto Papič: Predstava Hamleta v Spodnji Mrduši 23.25 Video strani II. program TV Ljubljana 15.00 16.00 16.30 17.15 18.15 18.45 19.30 19.55 20.00 20.55 22.10 22.20 23.40 Otroški program Dokumentarni program Izobraževalni program Otroški program Dokumentarni program Izobraževalni program TV dnevnik Propagandna oddaja Show program Dramski program Poročila Dramski program Show program TV Zagreb I. program 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Otroški program 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.45 Prezrli ste - poglejte 16.00 Kuhar proti Kenedvju, serijski film 16.45 Izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Otroški program 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarni program 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Filmski večer 21.35 TV dnevnik 3 21.55 Nočni program 23.55 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Nihče kot jaz, oddaja za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste — poglejte 14.45 Izobraževalna oddaja 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Nihče kot jaz, serija za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Serijski film 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Politični magazin 21.05 Kviz 22.05 TV dnevnik 3 22.30 Dramski program 22.30 Nočni program 0.30 Poročila radio triglav Jesenice PETEK, 12. maja: 16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 17.00 Kamen spotike: Kolikšna je nosilnost mostu čez Radovno pri Fortuni, Odškodnine kmetom po lanskoletnem neurju — kdaj in koliko 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Povabljeni ste - 18.55 Zaključek programa SOBOTA, 13. maja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.47 Moja je lepša kot tvoja — glasbena oddaja z lestvico narodnozabavne glasbe -17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in obvestila in EP 19.55 Zaključek programa NEDELJA, 14. maja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili. O vojski državne varnosti - 11.30 Obvestila - 12.00 Nedeljsko popoldne - vmes čestitke poslušalcev, Minuta za varčevanje z energijo in EP PONEDELJEK, 15. maja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Aktualno - 17.45 Obvestila 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.15 Športni pregled - 18.35 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa TOREK, 16. maja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Rekli so... - 17.30 S čajem ob pol šestih - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Novosti iz zabavne glasbe -18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa SREDA, 17. maja:_ 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP -18.35 Novice iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa ČETRTEK. 18. maja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Turistična borza Radia Triglav - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa *..' '■■ y _RADOVUICA 12. majaamer. akcij film VRAŽJI POLICAJ ob 20. uri 13. maja amer. film BREZ MILOSTI ob 18. uri, amer. film ŠOLA ZA STE-VARDESE ob 20. uri, 14.maja amer. akcij, film VRAŽJI POLICAJ ob 18. uri, amer. film ŠOLA ZA STEVARDESE ob 20. uri, 15. maja amer. akcij, film VRAŽJI POLICAJ ob 20. uri, 16. majaamer. film BREZ MILOSTI ob 20. uri, 17. maja amer. film BREZ MILOSTI ob 20. uri 18. maja hongkong. film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 20. uri BLED 12. majaamer. krim. film RDEČA VROČICA ob 20. uri, 13. maja amer. krim. film DOKONČNI OBRAČUN ob 20. uri 14. maja amer. kriminalka RDEČA VROČICA ob 18. uri, amer. film LJUBEZEN IN STRAST ob 20. uri, 15. maja amer. film ŠOLA ZA STEVARDESE ob 20. uri, 16. maja amer. akcij, film VRAŽJI POLICAJ ob 20. uri, 17. maja amer. film VRAŽJI POLICAJ ob 20. uri 18. maja amer. film BREZ MILOSTI ob 20. uri BOHINJSKA BISTRICA 13. maja amer. film LJUBEZEN IN STRAST ob 20. uri, 14. maja amer. krim. film DOKONČNI OBRAČUN ob 18. in 20. uri, 18. maja amer. akcij, film VRAŽJI POLICAJ ob 20. uri Namesto prepovedanega prostestnega zborovanja javne seje mladinske organizacije in političnih zvez_ Ne damo jih, ker so del slovenske pomladi, naše suverenosti in svobode Ljubljana, 8. maja - Na Trgu osvoboditve v Ljubljani bi moralo biti v ponedeljek protestno zborovanje z naslovom Svoboda četverice - naša svoboda, na katerem in s katerim bi državljani Slovenije, kot je na začetku dejal predsednik slovenske mladinske organizacije Jože Školč, "izrazili svoje nestrinjanje, nezadovoljstvo in ogorčenost zaradi nezaslišane ignorance in prezira, s katerim so najvišji državni in sodni organi prezrli vse dokaze, pritožbe in zahteve v zvezi s politično-sodnim škandalom, ki mu pravimo ljubljanski proces, proces proti četverici". Protestnega zborovanja ni bilo. "Ne samo, da so ga prepovedali in s tem poskušali - na dan osvoboditve Ljubljane in dvesto let po francoski revoluciji - ljudem odvzeti besedo. Zgodilo se je še več: Janez Janša je bil • odveden v zapor." Mladinska organizacija je zato na Trgu osvoboditve sklicala javno sejo predsedstva. "S tem ne izražamo naše državljanske nepokorščine, temveč nasprotno - našo državljansko pokorščino. Pokoravamo se našemu načelu in dolžnosti: zagotoviti ljudem osnovne državljanske pravice, pokoravamo se ustavni pravici do svobode mišljenja in zborovanja, navsezadnje se pokoravamo tudi tisti Voltairovi maksimi, s katero se je na svojem začetku dičil Zeleni Jurij demokratične slovenske pomladi: "Če se s teboj ne strinjam v vsem, pa bom storil vse -tudi dal svoje življenje - da bi ti omogočil svobodno povedati, kaj misliš." Za nas to ni prazna parola, mi te besede jemljemo zares," je dejal Jože Školč in v nadaljevanju poudaril, da mladinska organizacija ne bo dopustila, da bi se slovenska pomlad končala kar tako. Kot se brez nje sploh ne bi začela, tako se brez njene privolitve tudi ne more končati ali zaustaviti na pol poti. "Nihče - pa naj si bo v Sloveniji ali zunaj nje - nima pravice samovoljno odrejati naše prihodnosti," je dejal Školč in označil prepoved zborovanja kot pristajanje na izredne razmere in način političnega dela, proti kateremu so se domala vsi družbeni in politični subjekti s plebiscitarno izjavo izrekli na zborovanju v Cankarjevem domu. Roman Lavtar, član predsedstva RK ZSMS, je vse, kar je storila mladinska organizacija v času od priprtja Janeza Janše in ostalih treh do danes - in storila je veliko, ocenil kot "grenak poraz". "Kakorkoli smo že izvajali pritisk, da do priprtja ne bi prišlo, ni bilo dovolj moči, ki bi preprečila tragičen epilog. Tragičen zato, ker mislimo, da je šel v zapor nedolžen človek," je dejal Lavtar in nato nanizal prizadevanja mladinske organizacije, da se za mladino največjemu povojnemu sodnemu ekscesu pride do dna: mladina je opozorila na pravne zmote v procesu, podprla Bavčarjev odbor, zahtevala, da se ustanovi posebna skupščinska komisija za proučitev okoliščin in posledic procesa, dala pobudo za ustanovitev skupščinske komisije za nadzor delovanja službe državne varnosti, sprejela oceno, da ne gre za sodni, temveč za politični proces... la, da bo povedala jasno besedo o zakonitosti procesa, se nato vprašal, zakaj še nihče ni reagiral na skupščinsko stališče o protizako-nitosti dveh točk vojaškega povelja, in nazadnje prebral skupno izjavo političnih organizacij in zvez "zoper izrabljanje prava za sredstvo političnih obračunov, ki so v bistvu uperjeni proti svobodi in suverenosti državljanov Slovenije." Tako imenovana združena slovenska opozicija zahteva, da zvezno sodišče pol leta po pravnomočnosti sodbe končno že obravnava zahtevo za izreden preskus sodbe, da se proces obnovi, da skupščina pospeši delo "Ravnikarjeve komisije" in da skladno z njenimi ugotovitvami ustrezno ukrepa, da slovenska oblast pove jasno besedo o zakonitosti procesa in da zagotovi javen nadzor nad delom tajnih policijskih in vojaških varnostnih služb in neodvisnost sodstva... Javni seji mladinskega predsedstva in plenarnemu zasedanju Odbora za varstvo človekovih pravic so sledile seje političnih zvez. France Tomšič je v imenu socialdemokratov povzel dogajanja v povojnem času in opozoril na kršenja človekovih pravic, na večje in na manjše povojne dachauske procese in tudi na to, kako so "tovariši na oblasti" verjeli v kolhoze in nezakonito in prisilno odvzemali zemljo kmetom. Socializem je še danes precej neopredeljen pojem, je dejal, saj za Kučana pomeni eno, za Miloševiča drugo in za Ceausescuja tretje. Federacije, v kakršno se je izrodila naša, ne rabimo, edino upanje je nova ustava in nova, tretja Jugoslavija. Popolnoma se strinjam z Veljkom Rusom, ki pravi, da bo Jugoslavija konfederacija ali pa je ne bo. Kakšna je dejanska suverenost Slovenije, je Tomšič ponazoril s tem, da slovenski narod ne odloča ne o uporabi puške, ne palice in pasa, ne denarja. To je ponazoril s tem, da se mimo slovenske volje obsoja državljane Slovenije, pošilja voja-ke-rezerviste in miličnike na Kosovo in odloča o tem, k*oliko denarja mora dati. "Prav zato, ker Slovenija ne razpolaga z osnovnimi atributi državnosti, se lahko Kučan, Stanovnik in Smole v Beogradu postavljajo na glavo, pa ne dosežejo niti tega, da bi obnovili zmanipulirani politični proces," je dejal Tomšič in poudaril, da bi lahko Slovenci dobro, predvsem pa mirno živeli, tudi v okviru evropske skupnosti. Igor Bavčar je najprej "spomnil" slovensko oblast, da je še pred pravnomočnostjo sodbe obljublja- Dimitrij Rupel, predsednik slovenske demokratične zveze, zameri slovenski oblasti, da je žrtvovala državljane in zaprla Janše, namesto da bi se spopadla s svojim nasprotnikom - s centralizmom in jugoslovenarstvom. Podpiramo slovensko politiko, kadar se iskreno prizadeva za obrambo narodnih interesov, vendar naj se jasno opredeli, ali bo odločno uveljavljala izraženo voljo slovenskega naroda do samobitnosti in suverenosti, ali pa se bo na račun suverenosti sporazumevala z uni- taristi in stalinisti. Ni res, da slovenska alternativa skače slovenski politiki v hrbet, toda ob "četverici" ima vtis, da ta politika ne brani "slovenske stvari". Slovenska demokratična zveza je pripravljena celo podpreti partijo, če se ta ne bo udeležila izrednega kongresa v okoliščinah, ki obetajo preglasovanje v škodo slovenske politike. Franc Miklavčič, ki je tudi sam občutil "status" političnega zapornika, je v imenu slovenskega krščanskega gibanja dejal, da so štirje obsojeni žrtvena jagnja zato, da bi se dokazala militarizem in vojska. Čeprav imamo danes na vodilnih položajih širše razgledane ljudi (Kučana, Smoleta), kot smo jih imeli nekdaj, pa se v desetih letih ni spremenilo nič. Tudi zdaj se vrstijo politični procesi, ki naj bodo ostalim državljanom svarilo pred neposlušnostjo, je dejal in pozval zbrane na Trgu osvoboditve, da se poklonijo vsem političnim zapornikom in tudi največji povojni skupini - skupini dvesto duhovnikov in redovnikov, ki so bili po vojni zaprti za prazen nič. Viktor Blažič je dejal, da namesto obžalovanja, da se politični procesi dogajajajo v času vsesplošnega mirovnega osveščanja, poslušamo hinavsko sklicevanje na pravno državo, ki je ni. Ko je lani napisal Milanu Kučanu prošnjo za revizijo vseh političnih zapornikov v državi, ni dobil niti od- govora. Vladimir Šekš, ki je govoril v imenu odbora za varstvo človekovih pravic na Kosovu, je zaprosil, če lahko govori srbohrvaško in nato dejal, da bi tudi vojaško sodišče, ki je sodilo v neslovenskem jeziku, moralo prositi za takšno dovoljenje. Oblast je na prve korenine demokracije reagirala z zaprtjem četverice, represija pa se nadaljuje. Na Kosovu je tekla kri nedolžnih. Tone Pavček, ki je govoril zadnji, je dejal, da je bilo o roški temi in slovenski pomladi povedano že veliko, a da je še najmanj povedalo slovensko politično vodstvo, ki je poklicano, da na glas zastavi besedo za suverenost slovenske države in za svoboščine vsakega posameznika. Spodobilo bi se in bilo bi pošteno, da bi vodstvo odločno in po moško reklo za "četverico": "Ne damo jih!". Ne damo, ker so neločljivi del slovenske pomladi, naše prostosti, naše svobode in suverenosti. Tajni proces, tajni dokumenti in tajne skrivnosti imajo od nekdaj isti javni skupni imenovalec - za vsako ceno pokazati moč in zastrašiti drugače misleče, je dejal Pavček in nato v imenu političnih zvez prebral Majniško deklaracijo 1989, v kateri podpisniki izjavljajo, da hočejo živeti v suvereni državi in kot suverena država samostojno odločati o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. C. Zaplotnik slike: G. Šinik Zakaj so zaprli otolaringološki oddelek v jeseniški bolnišnici _ Tragični »primer« je izbil sodu dno Jesenice, maja - Smrt Maje Š. po operaciji žrelnice in mandljev na oddelku za ušesa, nos in grlo jeseniške bolnišnice in zaprtje tega oddelka, ki jo je bolnišnici naložil republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo pred prvomajskimi prazniki, sta nam iz javnih občil že znana. Ni pa se pribito, ali je ukinitev oddelka neposreno povezana s tragičnim primerom. Komisija, ki je v jeseniški bolnišnici opravila strokovni pregled, trdi, da sta slaba organizacija dela in neustrezna kadrovska zasedba pripeljali do tragične smrti male pacientke, zaradi česar st> se tudi odločili oddelek zapreti. V jeseniški bolnišnici pa zatrjujejo, da ni tako. Že februarja so namreč na delavskem svetu bolnišnice sklenili, da oddelek začasno zapro, ker jim je manjkalo denarja za posodobitev, pa tudi kadrovsko so ostali na cedilu. Sicer pa je misel o ukinitvi otolaringološkega oddelka stara že dve desetletji, vendar so ji s strokovnimi in ekonomskimi argumenti vsa leta uspešno kljubovali. Zdaj tudi sami priznavajo, da v kadrovsko osiromašenem oddelku ne zmorejo več in dokler ne bodo spet zmogli, na Jesenicah ne bo tovrstnih operacij. V vseh povojnih letih se ni zgodilo, da bi v razmeroma preprosti operaciji mandljev umrl pacient, v 30 letih pa so opravili okoli 200 tisoč takšnih posegov. Maja Š. je umrla zaradi krvavitve nekaj dni po operaciji. Le domnevamo lahko, da je njena smrt posledica slabih kadrovskih razmer, ki vladajo na otola-ringološkem oddelku jeseniške bolnišnice, je dejal Slavko Osredkar, direktor Gorenjske bolnišnice. Nezaželeni pastorek »Obstoj tega oddelka na Gorenjskem je vprašljiv že domala dve desetletji,« sega v ozadje nedavnih dogodkov Slavko Osredkar. »Univerzitetni klinični center je imel že ves čas odklonilen odnos do njegovega obstoja, češ naj se na Gorenjskem raje opri-memo ambulantnega zdravljenja teh bolezni. Toda medicinski svet pri Gorenjskem zdravstvenem centru, ki je s strokovne plati presojal smiselnost obstoja takšnega oddelka v domači regiji, se je vselej odločil, da ga potrebujemo. Na kliniki v Ljublja-•ni, kjer so se ponujali, da prevzamejo vse naše hospitalne primere, je bila občutna čakalna doba, operacije in oskrba pa seveda bistveno dražje kot doma. Ko leta 1968 zakon ni več dopuščal obstoja bolniških oddelkov pri zdravstvenih domovih (dotlej je otološki oddelek namreč deloval v kranjskem zdravstvenem domu), je klinika znova dvignila glas zoper gorenjski oddelek, vendar so ga strokovnjaki ubranili s pravimi argumenti. Kolektiv tega oddelka pa je bil stalno pod pritiskom, ali bo obstal ali ne, kar je vplivalo tudi na zadostno kadrovsko zasedbo. Ti problemi se vlečejo še danes, ko imamo na oddelku enega samega specialista otologa.« Še lani sta delala dva specialista in spe-cializant, vendar sta jih dva strokovnjaka zapustila, dobrohotne kadrovske pomoči od klinike pa si ne obetajo, saj tam ves čas namigujejo, naj Jesenice oddelek raje zapro, paciente pa pošiljajo njim. Tako je otološki oddelek prišel v položaj, ko ni več izpolnjeval pogojev za normalno delo. Zato so se februarja (se pravi dva meseca pred odločitvijo republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo) na delavskem svetu bolnišnice odločili, da vrata oddelka začasno zapro. Prihodnosti pa so prepustili, ali ga bodo sanirali ali pa je smotrneje, da ostane zaprt, pacienti pa odhajajo na bolnišnično zdravljenje v Ljubljano. »Mišljena je kadrovska sanacija, saj bomo na oddelku potrebovali vsaj tri in ne le enega otologa,« je poudaril tudi dr.Jernej Markež, direktorjev strokovni pomočnik za medicinska vprašanja. »Seveda je mišljena tudi prostorska posodobitev, vendar sodim, da je komisija po strokovnem pregledu pretirano poudarila neprimernost prostorov. Še na rednem strokovnem pregledu pred tremi leti je komisija ugotavljala, da prostori omogočajo normalno delo, da je tudi kadrovska zasedba primerna, že naslednje leto pa so presodili, da prostori ne odgovarjajo, čeravno smo nedavno posodobili operacijsko dvorano. Mi pa bi lahko oporekali adekvatnost strokovnemu nadzoru UKC, ki po enodnevnem ogledu bolnišnice sklepa o (ne)primernosti tega ali onega hospitalnega oddelka.« Na operacijo v Ljubljano _ Otolaringološki oddelek jeseniške bolnišnice je torej ena od žrtev zadnja leta aktualne racionalizacije v zdravstvu, ko prizadevanja za zmanjšanje zdravstvenih zmogljivosti zadeva zlasti regijske ustanove. Oddelek na Jesenicah je resda zaprt začasno, dokler »ne izpolni stroko-vno-organizacijskih, kadrovskih ter higiensko-tehničnih pogojev glede prostorov in opreme, ki zagotavlja varnost izvajalcev in uporabnikov«. Tja do konca leta bo oddelek nedvomno ostal zaprt, saj še ni znano, kako ga sanirati. Vsaj kadrovsko bo to trd oreh, dokler bo nad njim visel Damoklejev meč ukinitve. O končni usodi oddelka pa bo sklepalo gorenjsko zdravstvo: od njega je odvisno, ali bo eden najdonosnejših oddelkov bolnišnice z okoli 800 operacijami letno ostal doma, ali pa se mu piše konec, bolniki pa bodo morali tako kot letos na operacije v Ljubljano. Na Jesenicah (in v Kranju) bosta dotlej le ambulanti. O smrti 7-letne Maje Š. je slovensko časopisje že obsežno pisalo. Nakratko obnovimo, kako je prišlo do tragičnega primera: 18. avgusta lani so mali pacientki operirali mandlje in žrelnico. Po operaciji deklica razen malce povišane temperature prva dva dneva po posegu ni imela težav. 24. avgusta so jo odpustili iz bolnišnice, staršem pa izročili pismena navodila »Navodilo za paciente, ki so bili operirani za tonzile oziroma žrelnico«. Še istega dne so starši deklico zaradi krvavitve iz ust vnovič pripeljali v bolnišnico, kjer jo je sprejela le medicinska sestra, ki je po telefonu obvestila zdravnika. Ta je dal sestri navodila, paciantke pa ni prišel pogledat, niti ni naročil, naj jo pogleda dežurni pediater (čeravno v bolnišnici velja dogovor, da se z otološkimi primeri ob odsotnosti specialista ukvarjata bodisi kirurg bodisi dežurni pediater). Pri ponovni hospitalizaciji (24. do 26. avgusta) pri deklici niso ugotovili nobenih posebnosti. Deklico so vnovič odpustili* čez tri dni pa je spet zakrvavela iz ust in izgubila zavest, zato so jo od doma z osebnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico. Tam so nesrečno deklico skušali oživiti, vendar je bilo že prepozno. Komisija jeseniški bolnišnici očita, da je bila ob ponovnem sprejemu pacientke v bolnišnico navzoča le medicinska sestra in ne zdravnik, da bi razrešil pooperativni zaplet. Tudi navodila za paciente, ki jih ob odpustu dajo staršem, so pomanjkljiva, saj ne vsebujejo navodil, kako ravnati v primeru hude krvavitve. Ta naj bi zdaj dopolnili-Ugotavlja tudi, da je deklica med prevozom v bolnišnice umrla zaradi zadušitve s krvjo, kar bi lahko preprečili, če bi med prevozom z bolnico pravilno ravnali. In poslednja ugotovitev: organizacija dela in kadrovska zasedba na otolaringološkem oddelku jeseniške bolnišnice, zlasti z zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva ni bila ustrezna. D. Z. Žlebir 9. stran @@G21BS93SOQLAS in a poti k grugemu srečanju_______-__•-■- Mene so zaprli, Miha ne bodo... PETKOV PV VRTRET Besnica, maja - France Okorn - Mežnarjev ata iz Besnice je najstarejši že nekaj časa v tem delu kranjske občine. 6. aprila letos so ga obiskali predstavniki krajevne skupnosti in mu podarili sliko za 95. rojstni dan. Prejšnji četrtek, dober mesec po tem, ko so doma skupaj z domačini proslavili njegov rojstni dan, sva ga z Miho Sušnikom, sedanjim predsednikom sveta krajevne skupnosti Besnica, obiskala. Bil je kar malce nestrpen, sicer pa dobre volje, kot vedno. Pričakoval naju je prej, saj je bil proti večeru namenjen v cerkev, kjer je zdaj od časa do časa »pomagač«, kot pravi, včasih pa je bil 30 let mežnar. »Besnica je bila nekdaj čisto drugačna,« Je pripovedoval. »Namesto asfalta je bila Prepredena s kolovoznimi potmi. Tudi ljudi ai bilo toliko. Na Pesnici ni bilo nobene hiše.« Doma je bilo sedem otrok in France se Je v Judenburgu izučil za čevljarja. »Pa nisem bil dolgo »šoštar«. Nekaj čevljev sem naredil, potem pa sem šel k železnici, kjer sem delal do 1920. leta, ko smo štrajkali zaradi premajhnih plač. Proglasili so nas za komuniste, pa še vedeli nismo, kaj to pomeli, in smo bili ob službo.« Pokojnino je France 1950. leta dočakal m prislužil potem v Inteksu v Kranju. Pove- dal je, da so ga med vojno v Besnici postavili za župana. »Tako kot je zdaj Miha Susnik, s katerim sva danes prišla k vam,« v sah pripomnim. »Ja, samo, da so mene takrat potem kmalu zaprli, Miha pa ne bodo. Včasih so bili hudi časi; pa tudi danes je draginja vedno večja in ljudje so spet nezadovoljni. 1. maja pa takrat nismo smeli praznovati.« Kljub 95 letom France danes še ho-sto ravna in butare dela. Tudi v Kranj se še z avtobusom zapelje, nazaj pa gre potem kar peš. Hec in dobra volja sta najbolj pomembna za dolgo življenje. Želodec si je pozdravil z jedilno sodo. Kar precej in dolgo je tudi kadil, zadnjih petnajst let pa ne več, »ker so se te razvade že ženske navzele. Sicer pa o ženskah vse dobro. Če sem že hud, sem na kure, ki jih moram loviti, ker k sosedu uidejo,« hudomušno pristavi. Ponosen je na medaljo zaslug za narod, ki jo je dobil 1962. leta in na srebrno spominsko značko OF iz 1983. leta. Zdaj pa so mu v krajevni skupnosti podarili še sliko. »Saj zdaj bolj »fejst« zgledate, kot pred petimi leti, ko je bilo 90 let,« pristavi Miha Sušnik. Pa mu France hitro odvrne: »Ko jih bo sto, bom pa še bolj »fejst«.« Zakaj pa ne, saj bo takrat šele drugo srečanje z Abrahamom. Pa tista naj velja do takrat: hec in dobra volja, ne pa kure in jeza. Mar ne, France?! A. Žalar Ivan Petrič Žalost se je naselila na Setničarjevo domačijo Za Mirom še tečejo solze Bukov vrh, 9. maja - Kmetija je ostala brez naslednika, domačija in skupno 36 hektarov zemlje pa je ostalo izključno breme staršev, 61-let-nega Alojza Setničarja in mame, 60-letne Marije Setničar. Pomagajo ji-kolikor je v njihovi moči, hčerke in zetje in sorodniki. Vendar rana, jo je globoko zarezala Mirova nesrečna smrt, ostaja nezaceljena. Korak je zastajal, ko sva se s fo-toreporterjem bližala k domačiji na dnu globeli v Bukovem vrhu "ad Visokim v Poljanski dolini, '00 metrov visoko. Ni namreč prijetno, čeprav človek doživi v življenju marsikaj, stopiti k hiši, ki J° je doletela nesreča. In Setniča-rejeve je to doletelo. Sin Miro je Urnrl na jugoslovansko bolgarski meji, ponesreči ustreljen, kot pra-viJo v poročilu. To se je zgodilo 19. aPrila zvečer, ko se je Miro vračal s Patrulje ob meji. Zadnjič, ne sa-Jtto zaradi smrti, ampak tudi zato, ker bi bil pokojni Miro prav na današnji dan, 9. maja, že doma z odsluženja vojaškega roka. res, da nameravamo sedaj sina od kopati in ponovno ugotavljati vzrok smrti. Tega nočemo. Hotela pa sem ga videti v krsti, kar so nam prepovedali. Saj sem vendar njegova mama in imam pravico videti svojega sina..." Se je kdo od enote, kjer je služil Miro, še kdaj oglasil. Imate mogoče kaj vesti, kaj je z Mirovim tovarišem, ki je usodno sprožil puško? Ste kdaj pomislili, da bi se sinu kdaj kaj takšnega zgodilo, sprašujemo očeta. "Nikdar se nisem bal, da ne bi prišel domov. Rekel sem si: še sreča, da ni šel na Kosovo, kjer bi bil v večji nevarnosti. Tu na meji je še hodil v službo (bil je avtomeha-nik pri Paulusu v Škofji Loki), potem pa bi ostal doma. Vsakič, ko je prišel iz službe, je takoj poprijel za delo. Tudi zadnjič, ko je odhajal, nama je rekel: samo zdrava bodita, saj bom kmalu doma! Vse svoje prihranke je vlagal v kmetijo. Večino strojev imamo. Tudi težji traktor smo kupili, da bi lahko delali tudi v grapah. Mladi so priročnejši za stroje. Jaz sem vedno starejši in zadnjič bi se kmalu s samonakladalno prikolico prevr- nil. Upali smo v sina, na njem gradili, sedaj pa se nam je vse skupaj podrlo. Življenje, ko odide, se ne vrne in nobena stvar, noben denar, življenja ne vrne. Prav ukleto je vse skupaj. Prvi otrok, ki se nama je rodil, je bil fant in je umrl, Miro pa je bil najmlajši, pa mu tudi ni bilo usojeno živeti," pravita Setničarjeva mama in oče, ki jima je tragedija tako hudo zagrenila življenje. J. Košnjek, sliki: F. Perdan Kdor se vrsto let razdaja v društveni in družbenopolitični dejavnosti, je vajen prejemati tudi priznanja, ki so poleg zadoščenja nemara edina nagrada. Toda troje priznanj v pol leta in še četrto na obzorju so vendarle veliko presenečenje celo za prekaljenega in predanega aktivista, kakršen je Ivan Petrič. Letos so se mu z zlato plaketo Turistične zveze Slovenije oddolžili za dolga leta dela v turistični dejavnosti. Dobil je tudi zlati znak Rde-* čega križa, za delo v domačem kraju so mu pred kratkim prisodili plaketo svetov krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Četrto priznanje prihaja za dolgoletno sindikalno delo. Ivan Petrič, zdaj zaposlen na Zavodu za socialno medicino in higieno, dela v sindikatu domala od prvega dne zaposlitve, izvršnim odborom je predsednikoval četrt stoletja. Za sindikat kot da je rojen - kadarkoli je menjal službo, vselej so ga v novem kolektivu odkrili in ga predlagali v sindikalne organe. Donedavna je bilo v tej organizaciji še prijetno delati: delavci so ji zaupali, celo mladi ljudje so radi sprejemali zadolžitve, zdaj pa ji spričo odtujitve in neučinkovitosti obračajo hrbet. Ivan Petrič je še sindikalist starega kova, ki denimo ne verjame v danes učinkovito sindikalno orožje - štrajk, saj je prepričan, da se da o plačah, standardu, odnosih tudi drugače pogovarjati. Hkrati pa prekaljeni sindikalist tudi priznava, da v današnjih inflacijskih okoliščinah sindikat lahko kaj malo stori za boljše delavske plače. »Za večji vpliv in zaupanje, ki bi ga morala zbuditi zlasti pri mlajših delavcih, ki prevzemajo krmilo, se organizacija mora prenoviti,« zatrjuje sobesednik. »Sindikat se ne bi smel bati večje odgovornosti in vodilnejše vloge v delovni organizaciji, vendar bi si moral naložiti pomembnejše naloge, kot so izleti in rekreacija. Poglabljal naj bi se v delovna razmerja, biti odgovornejši pri zaposlovanju in slediti delo vseh organov v delovni organizaciji.« Ivan Petrič pomni boljše sindikalne čase, ko so ljudje v njem še z veseljem delali. Rad se spominja tudi nekdanjih sindikalnih srečanj, ki so družila delavce in jim omogočala izmenjavo različnih mnenj, in prvomajskih slavij, ki so bila nekdaj resničen simbol delavstva. »Zame je prvi maj to še vedno,« pravi sogovornik. »Osebno ga praznujem na paradni vožnji AMD v Cerkljah, letos pa sem se udeležil slavja na Joštu. Tudi do priznanj imam spoštljiv odnos, saj zaokrožujejo neko delovno obdobje ne le posameznika, vsega kolektiva, hkrati pa spodbujajo, da še ne izprežeš. Sindikatu zdaj resda ne predsedujem več, ker sem prevzel dolžnosti v koordinaciji Gorenjskega zdravstva, še vedno pa rad sodelujem, pomagam, svetujem, če je kateremu mlajših sindikalnih aktivistov do mojih izkušenj.« Mladim Petrič zaupa, da bodo našli pot... Neobremenjeni so, nepokvarjeni, zdravega razmišljanja, morda jih le ne znamo prav spodbuditi. Svoja otroka je sobesednik znal usmeriti na pot, ki jo je sam hodil več kot 30 let, čeprav je šlo veliko prostega časa za neskončne sestanke, čeprav so ure, prebite pri delu za skupnost, brezplačne. Moralna priznanja na eni strani in zadoščenje, če skupnost nekaj koristnega doseže, sta edini plačili. D. Z. Žlebir Elanovi smučarji v Begunjah "To je nekaj groznega, z beseda-jj" se ne da opisati. Ne verjamem, đa ga ni več, pa tudi nihče doslej i*1« še ni popolnoma prepričal, da Je bila res nesreča. Miro je bil Pred tem en teden na nagradnem *°pustu in 10. aprila se je poslovil. T*> aprila nam je zadnjič pisal in aeial, da se ima sedaj boljše, da Jj>ora še redno hoditi na stražo in "a ima sedaj več miru. 19. aprila 2* je pripetila nesreča. Naslednji ttan smo zvedeli za smrt. Miličnik nam je prišel povedat in pokazal g*— je telegram. Prav tisti hip, ko j"10 zvedeli za to novico, sem bra-a nJegovo zadnje pismo. Z možem ^a šla potem v škofjeloško vojaško, kjer so naju že pričakovali. £°mandant je bil zelo prijazen, *•* nama je na roke, klical v Miro-v° enoto. Prišli so tudi na sinov Pogreb. Tudi dva vojaka iz Bosilj-•rada, kjer je Miro služil vojsko, P* en oficir, in predstavniki škofjeloške občine. Pa kaj to pomaga, ^jr^nama ne more nihče več vr-"■" je pripovedovala mama. "Ni bolj varen. Za tovariša iz enote, ki je sprožil puško, pa niti ne vem, kako mu je ime in kje je sedaj. Takrat so nam rekli, da je v priporu." "Ni me strah, groza me je. Ko sem zadnjič slišala pok, me je kar streslo. Še med vojno, ko so nam nad glavo žvižgale krogle, me ni bilo tako groza. Ker je mož ponoči v službi, je vratar na loški klavnici, hčerke poskrbijo, da ponoči nisem sama," pravi mama. Kdo bo sedaj prevzel domačijo, ko Mira ni več? "Sama bova skušala peljati kmetijo naprej. Skušala bova zdržati in čakati, da bi mogoče kdo od vnukov poprijel za delo. Imava sicer še tri hčerke, vendar so vse že poročene. Jaz grem 29. junija v penzijo in malo lažje bo šlo na kmetiji. Pogrešamo Mira, njegovih rok in volje. Ko je odhajal od doma, je dejal, da bomo junija začeli popravljati hišo. Skoraj ves material imamo že skupaj. Dokler bi bila še midva pri moči, bi Miro Begunje, 9. maja - Najboljši alpski in nordijski smučarji, ki tekmujejo na smučeh begunjske tovarne, so bili ves ta teden gostje Elana. V torek je bila v tovarni krajša slovesnost, na kateri so Ingemar-ju Stenmarku izročili ob koncu športne poti in za dolgoletno zvestobo Elanu lepo spominsko darilo. Sicer pa so si smučarji, med katerimi so bili tudi Bittner, Furuseth in naši z Matejo Svet na čelu, ogledali Gorenjsko in si dneve Elanovega tabora popestrili z različnimi športnimi tekmovanji in obveznostmi, ki jih imajo do tovarne. Predvsem pa je bilo to Elanovo darilo za njihove uspehe v minuli sezoni. Foto: Gorazd Sinik Mateja Svet, Čamila Nillson, Grega Grilc in Sašo Robič, del udeležencev Elanovega tabora, med ogledom proizvodnje plovil v begunjski tovarni. Predsednik delavskega sveta Elana Vinko Selčan izroča Stenmarku spominsko darilo. SREDNJA GRADBENA SOLA KRANJ, Cankarjeva 2 Srednja gradbena šola Kranj, vabi k sodelovanju 1 DIPLOMIRANEGA GRADBENEGA INŽENIRJA Predavanje strok, gradb. predmetov 2- UČITELJA TELESNE VZGOJE v Povezavi z obrambo in zaščito Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-mrn časom oziroma po pogodbi. fismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v t5 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Srednja gradbena s°la Kranj, Cankarjeva 2. Zahodnonemški smučar Armin Bittner podpisuje plakat delavkam ,ngemar Stenmark s svojo novo izVoljenko. Elana.__ Alpinistični biseri V pičlih štirinajstih dneh trije vrhunski alpinistični biseri, ki so jih dosegli slovenski oziroma jugoslovanski alpinisti. Kranjčan Tomo Česen je na dušek, v alpskem stilu, sam, odvisen sam od sebe, preplezal prvenstveno smer v severni steni Jannuja, kar doslej še ni uspelo nobenemu alpinistu. S tem se je Tomo uvrstil in tudi učvrstil med najbolj znanimi imeni svetovnega alpinizma. Viki Grošelj in Stipe Božič sta Česnovemu biseru dodala še dva: osvojila sta Lhotse in nato še najvišjo goro sveta Mount Everest. Himalaja je ponovno klonila pred Jugoslovani, o dosežkih Česna, Groš-Ija in Božiča pa piše svetovni alpinistični tisk. Žal imajo tudi ti najnovejši jugoslovanski alpinistični biseri tudi globoko senčno plat. Čeprav so naši alpinisti resnični vrhunski športniki in je prvenstvena smer v Himalaji ali stopinja na vrh osemtisočaka enaka kolajni na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah, se tega, žal tudi v telesnokulturni politiki, ne zavedamo. Naši alpinisti odhajajo v Himalajo borno opremljeni, z napro-šenim denarjem ali na kredit. Denarja res ni za vse dovolj, vendar vrhunski alpinisti v vrhunskimi cilji teh problemov ne bi smeli imeti. Poudarjam: vrhunski alpinisti z vrhunskimi cilji. Ne more namreč vsak v Himalajo, nima pravice vsak do denarja in dragih in množičnih odprav, ne more biti nereda, vendar bi morali dobiti vrhunski alpinisti za vrhunske vzpone več denarja. Tu bi kazalo narediti več reda v korist dobrih, potezam in potem, od katerih pa naš alpinizem v svetovni kakovosti ne napreduje, pa bi se morali odreči. J. Košnjek Član kolesarske ekipe Save Marko Polanc Uvrstitev v reprezentanco za svetovno prvenstvo Kotschach, 8. maja — Aleš Pagon, Aleš Tahmajster, Tadej in Benjamin Žumer, Aleš Kalan in petindvajsetletni Marko Polanc, ki je poročen sedemnajst dni, člani kolesarske ekipe kolesarskega kluba Sava iz Kranja, nastopajo na letošnji že triindvajseti mednarodni kolesarski dirki Alpe—Jadran. Marko Polanc je bil v peti etapi od Borovelj do Kotschacha tretji na cilju, kar ga je v skupni uvrstitvi posameznikov pripeljalo na sedemnajsto mesto. Njegov zaostanek za vodilnim Ro-govcem je bil 1,28 minute. Tvoji največji uspehi doslej v tej desetletni kolesarski karieri? V lanski kolesarski sezoni je bil moj največji uspeh drugo mesto v skupni razvrstitvi na mednarodni kolesarski dirki Alpe—Jadran. Za dvanajst sekund sem zaostal za zmagovalcem Italijanom Tonettijem. Tonetti je v letošnji sezoni prišel v vrste poklicnih kolesarjev. Od leta 1982 naprej sem državni reprezentant. Bil sem na dveh svetovnih kolesarskih prvenstvih. Leta 1986 v Coloradu Springsu in leta 1987 v Beljaku. ' Za letošnjo sezono smo imeli priprave že po ustaljenem vrstnem redu. Vadili smo na Pokljuki skupaj s Španci, bili teden dni na pripravah na Hvaru, tri tedne pa smo bili gostje španskih kolesarjev. Na teh pripravah smo se udeležili tudi enodnevnih mednarodnih dirk po Španiji in Franciji. Doma sem nastopal na Dirki HTP Poreč in na Jadranski magistrali, kjer sem bil tretji v skupni razvrstitvi posameznikov. Bil sem tudi na dirki po Normandiji, v Avstriji in Italiji. V Italiji sem nastopil kot jugoslovanski reprezentant. Na tej dirki je nastopilo deset poklicnih ekip in 150 sotekmovalcev iz štirinajstih držav. Bil sem najboljši med našimi na štiriindvajsetem mestu v skupni razvrstitvi. Doma sem zmagovalec kriterija na Ptuju, na dveh dirkah v Avstriji pa petti in šesti. Nato je prišla letošnja dirka Alpe-.Jadran in v peti etapi v Kotschachu sem bil tretji na cilju.« Tvoji načrti za to sezono? »Na vseh dirkah, na katerih bom tekmoval, je moja želja čimboljša uvrstitev. Dobre uvrstitve naj bi me pripeljale v jugoslovansko reprezentanco, ki bo nastopila na letošnjem svetvonem prvenstvu v Franciji.« Drago Frelih: od tekmovalca do mehanika Med spremljevalci letošnje mednarodne kolesarske dirke Alpe-Jadran so skoraj gonilna sila prav kolesarski mehaniki, ki so vedno na nogah in avtomobilih za pripravo koles in pripravljeni odpraviti okvare na dirkalnih kolesih. To opravijo v nekaj sekundah med dirko. Med kolesarji Save je mehanik na tej dirki Drago Frelih, bivši odlični vrhunski kolesarski tekmovalec kranjske Save. »Leta 1983 sem se po dvanajstih letih dir-U kanja poslovil. V spominu mi je za vedno ostala moja etapna zmaga na največji mednarodni amaterski dirki Praga — Berlin — Varšava. Ta zmaga mi bo vedno ostala v srcu kot moj največji uspeh. Sicer so bile še zmage in tudi državna prvenstva in seveda vsi nastopi za državno reprezentanco, ki sem ji bil zvest deset let.« Tvoje sedanje delo? »Sedaj sem v klubu mehanik. To je poklic, ki ga opravljaš normalno. Skupaj s Slavkom Žagarjem sva v klubu mehanika. Eden ali drugi sva vedno na dirkah z našimi klubskimi tekmovalci. Na dirkah si za vse. Zjutraj jim pripraviš kolesa, med dirko si tisti, ki odpravlja vse okvare. Po dirki pa si spet tisti, ki prvi vzame v roke kolesa. Treba jih je temeljito oprati, namaziti, zamenjati kolesa in vse tisto, kar je potrebno narediti za kolo. Na startu pred dirko mora biti kot iz »škatlji-ce«. Prejeli smo: D. Humer Nismo za sistem preštevanja Kranj — Na letnem zboru predstavnikov gorenjskih smučarskih skakalnih klubov, ki je bilo v petek v Kranju, so med ostalim obravnavali predlog sestave državnih članskih in mladinskih selekcij ter strokovno vodstvo ekip. Pri tem so ugotovili naslednje: 1. Sestava reprezentanc in strokovno vodstvo je soglasno potrdil razširjeni strokovni svet in od tega predloga gorenjski klubi ne odstopamo. 2. Čudimo se, da se SSK Elektrotehna — Ilirija zdaj ne strinja z vodstvom, čeprav so bili vsi predstavniki tega kluba za predlagano sestavo. Vsekakor menimo, da je to poskus vsiljevanja neke politike, s katero se nihče, razen nekaterih v SSK El. Ilirija, ne strinja. Po enaki metodi bi lahko tudi ID Triglav zahteval, da ima svojega trenerja v mladinski reprezentanci, saj ima v ekipi več kot polovico tekmovalcev, ekipo bi treniral Luka Koprivšek, član SSK El. Ilirija. 3. V selekcijah je 27. skakalcev, od tega ima Gorenjska 17 (ID Triglav 10), Ljubljana 8 (od tega El. Ilirija 7) in Štajerska dva. 4. SSK Elektrotehna — Ilirija ni najmočnejši klub v državi. V letu 1989 je naslov ekipnega državnega prvaka osvojil SK Iskra Delta Triglav iz Kranja. V 25 letih, ko SZJ uradno razglaša najboljši klub v državi na osnovi sprejetih kriterijev v organih ZSJ in SZS, je bil ID Triglav 18-krat prvi, El. Ilirija 5 in Jesenice dvakrat ekipni državni prvak. 5. Če bi šli na sistem preštevanja, potem bi gorenjska regija, ki ima 60 odstotkov vseh skakalcev v Jugoslaviji in 63 odstotkov v reprezentancah, lahko še bolj upravičeno krojila strokovno vodstvo jugoslovanskega skakalnega športa, kot to stalno poskuša SSK El. Ilirija. 6. Nismo za sistem preštevanja in za vsiljevanje neke politike enega kluba, pač pa smo za zdravo športno-strokovno politiko vodenja najboljših skakalcev. Zaradi osvetlitve realne slike moči posameznih klubov in regij pa smo morali navesti nekaj številk, da bi bili prijatelji smučarskih skokov pravilno obveščeni. ODBOR GORENJSKE REGIJE ■■ ■ i ZA SKOKE ureja JOŽE KO S NJE K Triindvajseta mednarodna kolesarska dirka Alpe — Jadran Dimitrij Pianik končni zmagovalec Ljubljana, 10. maja — Bilo bi pravzaprav čudno, če si po štirih osvojenih etapah, ki jih je dobil Dimitrij Pianik, mladi kolesar iz SZ, natančneje iz Kazahtanske SSR, ne bi že na predzadnji etapi izbojeval končne zmage in po šesti etapi ne nosil rumene majice do končnega cilja v Ljubljani. To mu je seveda uspelo in zmagal je tudi v Ljubljani, kjer je s tretjim mestom svoje pokazal tudi Savčan Marko Polanc, ki je bil kar dvakrat tretji. Sama 145 km dolga zadnja etapa ni prinesla razpleta, da bi Penko postal še končni zmagovalec. Reprezentantje SZ so spet prekosili vse ostale in Rogov-cem ter ostalim niso dovolili, da bi na primer Penko ali Bonča vzela Pianiku končne zmage. Ta jo je dosegel še s peto etapno zmago v Ljubljani. Karavana je krenila iz Tržiča do mejnega prehoda v Opčinah in nato nadaljevala po kraških cestah. Najtežji vzpon je bil Col. Premagati je bilo treba 650 m visoki prelaz, nato pa so nadaljevali po ravninskem delu vse do Ljubljane. V tej etapi so se vrstili množični pobegi, ki pa so bili kaj kmalu zatrti. Col je dobil gorski voznik, Idrijčan Valter Bonča, tesno za petami so mu bili tudi vsi Savča-ni. Še najbolj razveseljivo je bilo to, da je na cilj kot tretji v Ljubljano prevozil Savčan Marko Polanc. Odlikoval se je tudi najmlajši med njimi, to je bil prvo sezono v članski vrsti Tadej Žumer, ki je v petih dneh dirke pokazal, da se bo razvil v dobrega kolesarskega tekmovalca. Rezultati 145 km dolge etape, povprečna hitrost 41,526 — 1. Pianik 3 ; 22 :15, 2. Čiriavski (oba SZ), 3. Polanc (Sava), 4. Hechenberger, 5. Lamer (oba Avstrija), 6. Pagon (Sava) vsi v času zmagovalca, 33. T. Žumer, 37. Tahmajster, 38. B. Žumer, 7. Kalan (vsi Sava); končni vrstni red — posamezniki--1. Pianik (SZ) 22 ; 37 : 36, 2. Penko (Rog) - 0,9, 15. Pagon, 16. Polanc (oba Sava) — 0,34 in — 0,36, 30. Žumer, 31. Tahmajster, 61. B. Žumer, 73. Kalan (vsi Sava), ekipno — 1. Rog 67 ; 54 : 25, 2. SZ — 0,22, 3. Avstrija - 0,26, 4. Krka — 1,51, 5. Sava — 9,21, točke v šprintih — 1. Pianik 23, 2. Čiriavski (oba SZ), 3. Pagon (Sava) 6, 9. Polanc (Sava) 1. Na koncu še zahvala tovarni Sava in Rade Končarju za reklamno pomoč novinarjev, ki so spremljali dirko. Zagrebčani so bili dobrodošli s telefaksom. Aleš Pagon zmagovalec Tržiča Tržič, 9. maja — Prav neverjetno je bilo na cilju v Tržiču. Na dan zmage druge svetovne vojne je šesto etapo od Kotschacha do Tržiča dobil dvaindvajsetletni član kolesarskega kluba Sava Aleš Pagon. Hkrati je bila to prva jugoslovanska zmaga v teh italijanskih mestih. Vse doslej so bile etapne zmage rezervirane za tekmovalce ekip Italije. »Končno se je tudi meni nasmehnila sreča, da sem prav v naši šibki točki, v šprintu velike skupine, osvojil etapno zmago v finišu. Za etapno zmago smo se fantje v ekipi naprezali že od Zagreba, od starta naprej. Nazadnje nam je uspel ta podvig. Blizu uspeha smo bili že v Borovljah, kjer sem bil na krožni, četrti, etapi po ulicah tega mesta sam tretji. Blizu zmage je bil tudi naš Marko Polanc v peti etapi od Borovelj do Kotschacha. Tu je zmago dobil reprezentant SZ Pianik, Marko pa je bil tretji, kar nam je vlilo novih moči. Že za to, ker je bila to edina jugoslovanska zmaga v Tržiču, kjer smo ponavadi ostali praznih rok Tega uspeha sem bil tako skupaj z vsemi našimi sotekmo-valci še posebej vesel,« je dejal na cilju Aleš Pagon. Sicer je ta etapa, ki je bila res dobra za vse kolesarje, prevoziti so morali takoj od starta avstrijsko — italijansko mejo 1360 m visoki prelaz Plockenpass, dobil ga je kolesar reprezentance Slovenije Bonča, v strmino. Nato so kolesarji drveli po ridah navzdol v dolino Julijske Krajine — Fur-laniie. Vrstili so se posegi, kar za več kot minuto pred ostalo veliko skupino. A vedno so jih ostali ujeli. Drugi gorski cilj na Doberdobu, deset kilometrov pred ciljem, je spet dobil Bonča. Tu je kaj kmalu napravil napako. Zavil je v gozd, padel in komaj se je na cilju priključil osta- lim. V tej etapi so dobro vozili vsi Savčani, saj so bili na cilju v strjeni skupini, ki so prišli med prvimi v cilj. Rezultati šeste etape 175 km, povprečna hitrost 41,235 km — 1. Pagon (Sava 4 ; 15 :13, 2. Šebe-nik (Krka), 3. Rnjakovčič (Rog), 12. Tahmajster, 13. Polanc, 21. T. Žumer (vsi Sava) v času zmagovalca, 59. B. Žumer, 77. Kalan (oba Sava), končni vrstni red — 1. Pianik (SZ) 19 ;15 : 28, 2. Penko (Rog) - 0,1, 3. Czopek (Poljska) — o,3, 16. Pagon — 1,26, 20. Polanc — 1,29, 28. Tahmajster 29 T. Žumer - oba - 3,43, 69. B Žumer — 24,52, 79. Kalan (vsi Sava) — 35,31, ekipno 1. Rog, 2. SZ, 3. Avstrija, 4. Krka, 5. Sava. Savčan Polanc tretji v Kotschachu Kotschach, 8. maja —Peto etapo od Borovelj do Kotschacha je v sprintu po ulicah tega mesta pripadla reprezentantu SZ Sergeju Čiriavskemu, ki je bil le za nekaj centimetrov hitrejši od rojaka Pianika in Sav-čana Marka Polanca. To je bilo že drugo tretje mesto Savčana. V Borovljah je bil tretji Pagon, Aleš Pagon je bil petnajsti, Tadej Žumer pa šestnajsti. Benjamin Žumer je bil v tej razgibani in dokaj hitri etapi devetnajsti Alep Tahmajster petindvajseti, Aleš Kalan pa dvainsedemdese-ti. Končni vrsti red — posamezniki - 1. Penko (Rog) 15 ;0 16, 2. Pianik (SZ) — 0,2, 3. Čopek (Poljska - 0,2, 17. Polanec, 18-Pagon oba — 1,28, 30. T. Žumer, 33. Tahmajster oba — 3,42, ekipno — 1. Rog, 2. SZ, 3. Avstrija, 4. Krka, 5. Sava. D. Humer Košarka Mladinci Triglava upajo na finale Kranj, 10. maja - Mladinci Košarkarskega kluba Triglav iz Kranja so odšli na polfinale državnega prvenstva v Virovitice), ki bo trajalo do 14. maja. Igrali bodo v skupini skupaj s Cibono iz Zagreba, Dubravo iz Zagreba in Sarajevom. Kranjčani upajo na uspeh in na uvrstitev v finale. Konec preteklega tedna pa je Košarkarski klub Triglav iz Kranja organiziral vikend priprave državne kadetske reprezentance, ki se pod vodstvom Janeza Drvariča pripravlja na evropsko prvenstvo, ki bo med 19. in 25. avgustom v Španiji. V igri za reprezentanco je 18 mladih košarkarjev, med njimi dva iz Smelta Olimpije iz Ljubljane: Peterlin in Vi-rant. Odigrana je bila trening tekma med Triglavom in kadetsko reprezentanco SFRJ. Slednja je zmagala s 83 : 80. Kakovostno tekmo je gledalo okrog 600 gledalcev, sodila sta Kovačič iz Kranja in Geltar iz Radovljice, koše za Triglav pa so dosegli Ferjančič 4, Horvat 19, Jolič 6, Samar 4, Lučev 29, Nerat 10, Jeras 6 in Mali 2. J. K. V Kranju Slovensko prvenstvo v mnogoboju Kranj, 10. maja - V soboto in nedeljo, 13. in 14. maja bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju odprto republiško prvenstvo v atletskem mnogoboju. Prvenstvo ima značaj odprtega zato, da bi se ga udeležilo čim več mnogobojcev, ne le iz Slovenije, ampak tudi iz drugih republik. Člani in starejši mladinci bodo tekmovali v deseteroboju, članice in starejše mladinke pa v sedmeroboju. Prvenstvo organizira Atletski klub Triglav iz Kranja. J. K. Vaterpolo Odločilna tekma Triglava doma Kranj, 10. maja - Marsikdo je upal, da bodo vaterpolisti kranjskega Triglava že v kolu konec preteklega tedna, sicer v igri z vodilnim Med-veščakom iz Zagreba, iztržili ugodnejši izid in si tako že kolo pred koncem zagotovili v prihodnji sezoni igranje v I. A zvezni vaterpolski ligi. Vendar so bili poraženi, zato se odločitev prenaša v zadnje kolo. Odločilna tekma Triglava z Bijelo za vstop med najboljša vaterpolska moštva v državi bo v soboto, 13. maja, ob 19.30 na letnem kopališču v Kranju. V poštev prihaja samo zmaga, zato vabilo prijateljem vaterpola in športa nasploh: v soboto zvečer vas pričakujejo kranjski vaterpolisti, da jim boste pomagali k uresničitvi za kranjski vaterpolo pomembnega cilja! J. K. OD TEKME DO TEKME Kolesarji okrog Blejskega jezera - Kolesarski klub Bled je priredil tradicionalno dirko okrog Blejskega jezera. Z izjemo najboljših, ki so tekmovali na dirki Alpe Jadran so nastopili mnogi naši znani kolesarji. Rezultati - rekrea-tivci: 1. Janez Zakotnik (KD Rog), 2. Silvo Jakofčič (KD Rog), 3. Dušan Ha-mun (KK Janez Peternel); pionirji A: 1. Jernej Zajdela (KD Rog), 2. Uroš Kosmač (KK Sava), 3. Zlatko Cajič (KK Ptuj); pionirji B: 1. Sašo Berce (KK Sava), 2. Miran Kelner (KK Ptuj), 3. Tadej Valjavec (KK Sava}; veterani A: 1. Lojze Oblak (KK Janez Peternel), 2. Stanislav Jeraj (Integral), 3. Janez Krek (KK Janez Peternel); veterani BC: 1. Franko Kreševec (KK Soča), 2. Brane Dežman (KS Kokrical, 3. Roman Ščurk (KD Grosuplje); veterani DEF: 1. Zvone Omerzel (KD Rog), 2. Vladimir makuc (KK Rog Franek), 3. Marjan Gale (KD Grosuplje); ženske A: 1. Dunja Trebižan (KK Soča), 2. Melita Podgornik (KK Soča), 3. Jasna Kovač (KK Dol); ženske B: 1. Vida Uršič (KS Dol); člani: 1. Roman Judež (KK Krka), 2. Franci Ahačič (KK Sava), 3. Matjaž Leskovar (KK Astra); starejši mladinci: 1. Simon Poljanec (KD Sloga Idrija), 2. Andrej Dolinar (KK Astra), 3. Matjaž Petek (KK Rog); mlajši mladinci: 1. Aldo Komar (KK Sava), 2. Tomaž Ožbolt (KK Astra), 3. Thomas Pasti (Arbo Coca cola Beljak). Vabila, obvestila Tek po Triglavskem narodnem parku - Tekaška sekcija Športnega društva Dovje Mojstrana prireja v nedeljo, 14. maja, peti tradicionalni tek po Triglavskem narodnem parku. Glavna organizatorja sta znana tekača iz Mojstrane Franci in Mirko Te-raž. Start in cilj teka, začel se bo ob 10. uri, dolg pa bo 14 kilometrov, bo pri Teražu na Triglavski cesti 67 v Mojstrani. Pionirke in pionirji, stari do 15 let, bodo tekli na 8 kilometrov dolgi progi. L. Kerštan Delovna akcija v Sebenjah - Športno društvo Sebenje vabi na delovno akcijo na rekreacijskem centru v Ziganji vasi. Akcija bo jutri ob 16. uri in sodi k pripravam na bližnji tradicionalni kros Ziganje vasi. Vabljeni ljubitelji športa in rekreacije. Na akcijo prinesite s seboj orodje. J. Kikel Balinarsko tekmovanje v Tržiču - Znani nekdanji tržiški smučar in olimpijec je na svojem dvorišču uredil balinarsko stezo, na kateri je bilo že veliko različnih tekmovanj, med drugim tudi znani rekordni 72 urni balinarski maraton. V spomin nanj prireja Štefe v nedeljo, 14. maja, med 10. in 17. uro tekmovanje posameznikov v bližanju za pokal maratona. Vabljeni ljubitelji balinanja. J. Kikel Tržiško nagradno kegljaško tekmovanje - Kegljaški klub Ljubelj iz Tržiča prireja med 15. in 19. majem nagradno tekmovanje v kegljanju na kegljišču pod avtobusno postajo. Vsak udeleženec bo imel na voljo tri mete na polno, za nastop pa je treba plačati 10.000 dinarjev. Tekmovanje se bo začelo vsak dan ob 16. uri in bo trajalo do pol desetih zvečer. V petek bo tekmovanje končano ob 19. uri, ko bo na sporedu finale za bogate nagrade (smuči, planinski čevlji, telečja koža itd.). J. Kikel Planinci Poljanske doline na Gori - Planinsko društvo Gorenja vas vabi na vsakoletno srečanje planincev iz Poljanske doline na Gori. Srečanje se bo začelo v nedeljo, 14. maja, ob 10. uri. Za jedačo, pijačo in zabavo bo poskrbljeno, srečanje pa bo popestreno s šaljivimi tekmovanju in vlečenju vrvi. J. K. Ustanovitev Konjeniškega kluba Visoko - Konjeniški klub Visoko iz Škofje Loke vabi na ustanovni občni zbor, ki bo v soboto, 13. maja, ob 19. uri v mali sejni dvorani hotela Transturist v Škofji Loki. Iniciativni odbor vabi na občni zbor vse ljubitelje ko-njeništva. J. K. Nogometni spored - V nadaljevanju tekmovanja v II. slovenski nogometni ligi igrata v nedeljo ob 16.30 doma Triglav z Belo Krajino, Sava pa z Elanom. Naklo gostuje v Biljah, Jesenice pa v Dekanih. Mladinci Save gostujejo pri Iliriji, mladinci Britofa pa na Vrhniki. V gorenjski nogometni ligi bodo v soboto ob 17.30 igrali Tržič : LTH, Bitnje : Alpina, Kokrica : Zarica, Britof : Lesce, Primskovo : Polet in Visoko : Mavčiče, v B ligi pa so pari naslednji: Podgorje : Alples, Grintavec : Hrastje, Trboje : Velesovo, Bohinj : Podbrezje in Preddvor : Kondor. Kadeti igrajo v soboto ob 10. uri, pionirji popoldne ob 16. uri, mladinci pa igrajo v nedeljo dopoldne. Mlajši pionirji pa se bodo v soboto ob 9. uri zbrali na prvem spomladanskem turnirju, ki bo pri osnovni šoli Simon Jenko pri Vodovodnem stolpu. D. Jošt Radovljiško sindikalno prvenstvo v streljanju - ZTKO Radovljica in radovljiški občinski sindikalni svet prirejata 20. in 21. maja na strelišču v Kulturnem domu v Mošnjah občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Prijave sprejema ZTKO Radovljica, Gorenjska 26, telefon 75 - 350, do ponedeljka, 15. maja. J-K. Na Godešiču turnir v malem nogometu - Nogometni klub Kondor z Godešiča prireja tradicionalni turnir v malem nogometu, ki se bo začel danes in končal v nedeljo. Prijavnina je 100.000 dinarjev. Prijave sprejema po telefonu (064) 631 - 318 Marko Hafner. Prvak bo prejel pokal in komplet dresov, drugouvrščeni žogo, tretji pa zaboj piva. J. Starman TEMA TEDNAT Ko bi ruska satirika Ilf in Petrov živela v današnji Jugoslaviji in v naše novodobne razmere locirala velikega in nesmrtnega kombina-torja Ostapa Benderja, ne bi spisala le eno samo Zlato tele, ampak najmanj pettisočpetsto nadaljevank na neusahljivo temo nase politične, gospodarske in partijske prenove. Na smrt bi se zabavala; a le ob predpostavki, da ne bi bila državljana te nesrečne dežele na senčni strani Alp in bi totalno politično zmedo in anarhijo, gospodarski kaos s tisoč odstotno inflacijo avgusta in nacionalistično histerijo opazovala iz neprizadete in nevtralne distance. Če pa si notri in doživljaš takšne ali drugačne usodne in tragične okupacije, ti postane lastna vsakodnevna preokupacija čisto drugačna in niti malo ne v hu-mornem stilu Ostapa Benderja. Denimo: komajda da je kje na tem planetu kakšna država, kjer bi odsluženi politiki izdali toliko spominov in bi ta silna memoarska produkcija dvignila toliko prahu kot pri nas. Vsi se čutijo poklicane, da o vsem in o vsakomur po svoje sodijo in upajo, da si bodo tako pri zgodovini izprosili vsaj nekaj odpustkov. Med njimi je svetla izjema Koča Popovič, ki se je umaknil že leta 1972 in zdaj komaj komaj pristal na daljši pogovor. Inteligentni Koča še danes noče povedati več kot je treba, v prepričanju, da lopovščino naše povojne politike tako ali tako že sluti vsak povprečni in polpismeni Jugoslovan. In elegantno se izogne vsem pastem, ki bi tako ali drugače lahko hudo kompromitirale katerokoli znano politično ime. Ko odložiš knjigo Aleksandra Nenadoviča Razgovori s Kočom, ti sicer res da misliti, a za opra-vljivo družabno rubriko ti ne ostane kaj dosti. A da boste vsaj malce vedeli: Koča Popovič je na vprašanje, če je bil s Titom sam tedaj, ko mu je sporočil svojo nepreklicno odločitev, da se za vedno umika, odgovoril: »Da. Razgovarali smo u četiri oka, to je bila i moja želja. Doduše, kad sam stigao u Beli dvor gde je taj susret održan, u kabinetu Titovog sekretara čekao me je Stane Do-lanc (tada sekretar IK CK SKJ). Saopštio mi je svoju želju da i on učestvuje u razgovoru. Upozorio sam ga da to ne dolazi u obzir. Rekao sam mu, da bi bio »potpuno suvišan« jer ja Tita znam mnogo duže od njega, sam ću razgovarati s njim. Dolanc se nije mogao supro-staviti...« In še drugi odlomek iz v hipu razprodane knjige. Pravi Koča: ...»Sa Titom nisam imao više nikakvih susreta. Jedino sam mu, dok je, neizlečivo bolestan, sa već odsečenom nogom, ležao na Klinici u Ljubljani, poslao telegram. U nekoliko toplih reči izrazio sam Lopovi, združite se! svoje saosećanje in nadu, da će dobiti i ovu bitku... Posredno su do mene dolazile informacije, da je onako teško bolestan, pročitavši moj telegram, čak i zaplakao... Čuo sam, takode, da je kasnije, predoseća-jući neumitni kraj, pred najbližim suradnicama izgovorio i ovu navodnu oporuku: »Nemojte mi dirati ni Koču ni Jovanku...« Tito je slutil, kakšni kadri se sučejo okoli njega in kaj se utegne zgoditi, a v še tako mračnjaških sanjah si ne bi mogel predstavljati, da bo najvišji partijski šef Stipe Šuvar leta 1989 naštel in ta teden tudi javno razglasil, da je samo Politika objavila 700 sestavkov, ki so Suvarja napadali, žalili in sumničili! Daleč smo od tega, da bi ga branili, ampak 700 napadov je pa res veličasten rekord! Kakšnih 300 bi mu jih kot domnevnemu avtorju hrvaškega usmerjenega izobraževanja in bele knjige in še česa morda še privoščili, ostalih štiristo pa kaže, da se danes vsak bebec in tepec lahko spravi na kogarkoli. In sleherni, ki se ne strinja z drugačno politiko od lastne pravoverne, lahko bruha žolč in gnev na drugačemisleče. Omejitev ni, dovoljena so vsa sredstva, vključno z nedvoumnimi poniglavimi vzkliki: Lopov! Baraba! +■ Pravi lopovi pa so vedno anonimni in skriti za izvrstnimi maskami, kar je vedel že premeteni Ostap Bender in jih pod bojnim geslom »Ideje naše - denar vaš« tudi s pridom izkoriščal. Pri nas bi komajda kaj opravil; v tem vsesplošnem psovanju nihče namreč nič več ne ve, kdo je in kdo ni kriv, kdo kaj skriva in kdo iz lastne koristi koga blati. Civilizacijsko nezrela in nekulturna družba, ki ji nikoli ne umanj-ka grozljivih gospodarskih afer in političnih poniglavosti! Kaj si pri tem mislijo državljani, je druga stvar. Beda in siromaštvo, ki se nezadržno širi po vsej državi, jih bosta prej ali slej prisilila k popolni ravnodušnosti. Lačnim želodcem ne bo več mar, kaj piše v svoji memoarski evforiji ta ali oni politik ali govori ta ali oni državnik. Nikomur več ne bodo verjeli, vsi, krivi ali ne, bodo zanje zares navadni lopovi. In znabiti, da nihče niti ne bo več reagiral, če bo kdo tudi pri nas z velikimi črkami in na javnem mestu povzel za nas seveda nesramni, žaljivi in seveda ničemur podobni grafit, ki se je pojavil v Buenos Airesu: »Lopovi, združite se - država ne trpi konkurence!« D. Sedej GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI 3 « o« O CD O) tO _J Z Lestvico lahko poslušate na Radiu Žlri v sredo, 17. maja, od 16. do 19 Ur». Gost oddaje naj tokrat ostane skrivnost. Domača lestvica !• Don Juan - Rdeča roža |> Neda Ukraden - Ponoč je Bojan Rakovec - Justina *• Veter - Bela nevesta *• pop design - Ljubim te r Jasna Zlokić - Sve ove duge godine '■ Big ben - Hvala ti, mama °- vlado Kalember - Suzana Romeo - Bela zobna ščetka 10. Sank rock - Metulj Novi predlog: Riva - Rock me T"Ja lestvica Mare Almond and Gene Pitnev - Somethings gotten old of my heart ?■ Bross - When will I be famous Julio Iglesias - Love is on our side again £• Yazz - The onlv way is up |- Madonna - Like a prayer r Kylie Minoque - Got to be certain '• Tanita Tinkaran - Twist in my sobriety I- Patrick Swayze - She's like the wind C.C.Catch - Only it's a hearteack 10- Robin Back - Jelefus harts /O ljubljanska banka G0RENJC FORMU NAŠIM KOMITENTOM NUDIMO RAZNOVRSTNEJŠO KREDITNO PONUDBO OSNOVNI POGOJI: — občan mora biti varčevalec LB TBG, — kreditira se le nove proizvode (razen avtomobilov), — višina kredita ne more biti večja od predračunske vrednosti, - maksimalna doba varčevanja kreditov je od 24 mesecev ne glede na namen varčevanja, - Za kredite na podlagi prodaje deviz veljajo nekatere specifičnosti: • kredit se pridobi na podlagi prodaje deviznih sredstev banki, • maksimalna doba varčevanja je 12 mesecev, • sredstva dinarske protivrednosti in sredstva odobrenega kredita se nakažejo na račun občana. Temeljna banka Gorenjske Dahnili so da: Novi predlog: Thomas Forstner - Nur ein lied Med vašimi dopisnicami smo izžrebali Majo Draksler, Zasavska 36/b iz Kranja. Nagrado bo dobila v Kozmetičnem salonu Barbare Weber v (LnJftftT^ z Jesenic, Sabina Malkoč ,n Škofji Loki. Čestitamo! Tudi današnje kupončke čimprej izpolnite in pošlji- gajim Čarutz Jesenic, Mateja Kel.h in Egon Kepic z Jesenic; Veronika fe na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1 64226 Žiri. Glasovalce čaka lepa JgJJ inT Pf;r. P*™? \ Jesenic; Ana Horvat m Neven Selič z Jesenic; nagrada v Frizerskem salonu Meta v škofji Loki. Pohitite s kupončki. JJj^gJjeeenfe. ^ KUPON V ^kofi' Loki: Rozalija Rupnik in Pavel Bogataj iz Žirov; Metka Dolinar in Valentin Končan iz Škofje Loke; Anita Mohorič in Mitja Mihelič iz Želez- Ime in priimek ....................................................................................... nikov; Milena Likar in Jernej Čemažar iz Davče; Ivica Božnar in Anton Bur- M , jek iz Gorenje vasi; Mojca šubic in Pavel Benedičič iz Dolenjega brda-INasiovMetka Platiša in Danilo Slabe iz Podjelovega brda. Glasujem za.......................................................................................... Čestitamo! ANEKDOTA NAGRADNA KRIŽANKA Strogi sodnik Mazarin, kardinal in francoski državnik italijanskega rodu, je dejal o zelo strogem predsedniku sodišča Le Coigneuxu: »Ta človek je tako prežet s svojo sodno vsemogočnostjo, da mu je pri razpravah vedno hudo, ker ne more obsoditi obeh strank!« Za današnjo nagradno križanko razpisujemo naslednje nagrade- 1. nagrada: 100.000 dinarjev 2. nagrada: 50.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 30.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 17. maja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). DOMNEVNI PREBIVALEC MESECA VRSTA AMINO KISLIN KUNI PO DOBNA Zl VAL, N0RKA [KRZNO] SPOJINA S KISIKOM. 0KIS LADO TR0HA IT RENE SANČNA PESNICA IN KURTIZANA KROGLICE IZ BISER NE MATICE GLINASTA PISČAL ZVEZNI SINDIK ČASOPIS LJ TRGOVI NA ZA ME DICINSKE PRIPOMOČKE VRSTA ENERGIJE DOMAČE ŽEN IME AM KEMIK ONSAGEfl OTOK BLIZU SUMATRE SIRSKI DRŽAVNIK L0ND0NS KAUMETN GALERIJA STARO GRŠKI KIPAR OBSEŽNA INSTRU MENTALNA SKLADBA PRIPADNIK ALAR0D0V IT. GENERAL (UMBERT0) POPEVKAR K0VAČIČ STEP JEZE R0VSZ VULKANSKA KAMNINA. TONALIT NAJEMNI NA ZA STA N0VANJE MEJNA RE KA MED SZ IN IRANOM MESTO V ROMUNIJI SISTEM PR0IZV OD NOSOV NA PREHODU V FEVDALIZEM TEHN NA PRAVA ZA ZAGON ARABSKI ŽREBEC LETOS NAJ BOLJŠI JAP. ALPSKI SMUČAR AVTOR R NOČ REKA IN DEPARTMA V JUŽNI FRANCIJI KOVAN DENAR MIT0L PRVI LETALEC DEL REKE Z NOGOMET NIM STA DI0N0M ŠPANIJA GL MESTO FRANCIJE BANČNI PREDAL, IT MESTO VT0SKANI (MARMOR] NA KOVINO NAKNADNO D0LITA KOVINA KORALNI OTOK SL GRAD8E NIS0ZD (KRATICA) FR PISA TEU (P0 NJEM SADIZEM) OREL IZ GERM Ml T0L0GIJE VRTILNI MOMENT S TRAVO PO RA SLA TR0 PSKARAVAN GORA V ŠVICI SL N0TR MINISTER (TOMAŽI SOD, SLOV PESNICA (MAJDA) ANTON DERM0TA MORSKI SESALEC REKA NA ME JI MEHIKA ZDA( DEL N0RTE) GL MESTO GANE VOJVOD PISATELJ (FERENCl ureja DARINKA SEDI kovinOtehna blagovnica FUŽINAR Jesenice Na zalogi imamo veliko izbiro NERJAVEČE POSODE (uvoz iz Italije) 6 mesečni brezobrestni kredit 20% popust, pri plačilu z gotovino NEMOGOČE JE MOGOČE, NEMOGOČE JE MOGOČE, V salonu Lesnine v Kranju so pripravili izredno prodajo toplih podov z manjšimi tovarniškimi napakami. Nakup je zeio ugoden, sa je cena za kvadratni meter samo 29.616 din. Zaloge so omejene, zato v Lesnini svetujejo, seveda če potrebujete topli pod, da jih takoj obiščete. Vabi vas salon pohištva na Primskovem. STARO ZA NOVO ocenjevanje starih vozil v LESCAH od 15. do 18. ure RENAULT Bogata izbira najnovejših modelov ženskih čevljev iz spomladanske in poletne kolekcije, različne barvne kombinacije, nizke, srednje in visoke pete v prodajalnah ALPINE NE ZAMUDITE POSEBNE UGODNOSTI -možnost nakupa na tri obroke brez obresti IZDELOVANJE IGRAČ OLGA BREZAR BRITOF 112/0, Kranj tel.: 064/36-092 VIDEOTEKA KLJUČAVNIČARSTVO Gorenjska c. 19/a 64240 RADOVLJICA Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJA pOGOJI: končana ekonomska srednja šola (V. zahtevnostna stopnja), 4 leta delovnih izkušenj v stroki in 60 - dnevno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. 20 % POPUST za gotovinsko plačilo 6 mesečni KREDIT BREZPLAČNI PREVOZ za večje nakupe — okna TERMOTON in JELOBOR SU — notranja, vhodna in garažna vrata — pblkna, rolete, žaluzije — montažne stene — lesene obloge — vrtne garniture — dopolnilni program O JELOVICA Lesna industrija, Škofja Loka, tel.. 064/631-241 telex: 34579 yu lijel, telefax: 064/632-261 GC KUPUJETE V CELOVCU Z DOBIČKOM? POVRNITE SI NAPRIMER POTNE STROŠKE! ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAŠ BON ZA DOBIČEK, KI VAM OMOGOČI ŠE DODATEN POPUST! NASLOV: Fa. B. Ankerst, 64243 Brezje, P. P. 2 VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA 64240 RADOVLJICA Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica obvešča vse starše na območju občine Radovljica, da bo vpis otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1989/90 15. in 16. maja v času od 7. do 16. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled, Boh. Bela, Boh. Bistrica, Gorje, Kamna gorica, Kropa, Lesce, Radovljica in Srednja vas. Vpis v vrtec na Posavcu bo v popoldanskem času od 13. od 16. ure. Vpisani bodo predšolski otroci v starosti od 2. do 7. leta in otroci, rojeni leta 1983 in 1984 (do meseca marca in pogojno do meseca septembra), ki bodo v šolskem letu 1989/90 obiskovali malo šolo. O dokončnem sprejemu bo odločala komisija. Iskra ISKRA UniTEL Podjetje telekomunikacij, računalništva in elektronike, p.o. 64273 Blejska Dobrava 124 V skladu s sklepom delavskega sveta podjetja ISKRA UniTEL, z dne 26. 4. 1989, razpisna komisija za imenovanje direktorja podjetja objavlja: RAZPIS ZA IMENOVANJE DIREKTORJA PODJETJA Za direktorja podjetja ISKRA UniTEL mora kandidat poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: L da ima visoko izobrazbo 2. da ima najmanj pet let delovnih izkušenj 3. da aktivno obvlada angleški ali nemški jezik 4. da predloži program dela za 4-letno obdobje. Kandidati so dolžni predložiti dokaze, da izpolnjujejo pogoje določene z razpisom. Prijave na razpis sipotrebnimi dokazili kandidati lahko vložijo v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: ISKRA UniTEL, Podjetje telekomunikacij, računalništva in elektronike, p.o., 64273 Blejska Dobrava 124, z oznako »Razpis za direktorja Podjetja«. MURKA SPOROČA SVOJIM KUPCEM: Vaše okno v svet za 2.067.170 din ceneje ob TAKOJŠNJEM PLAČILU, to je barvni TV ITT NOKIA. Možnost nakupa tudi na trimesečno brezobrestno posojilo. Murka vabi v poslovalnico Supermarket Jesenice in Elgo Lesce. KOVINSKA BLED Bled Seliška c. 4/b °bjavlja prosta dela in naloge: L STROJNI INŽENIR na področju razvoja in organizacije Poslovanja t' £V REZKALEC * KV KLJUČAVNIČAR - 2 delavca Poleg splošnih pogojev se za sprejem zahteva še: P°d L: VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe, nekaj let delovnih izkušenj na zahtevanih delih. P°d 2.: primerna strokovna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj, Pod 3.:primerna strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v J5 dneh od dneva objave na naslov KOVINSKA BLED, Seh-Sk» c. 4/b, Bled. RAZPISI OSNOVNIH ŠOL OBČINE KRANJ Komisije za delovna razmerja osnovnih šol občine Kranj razpisujejo prosta dela in naloge, naštete v nadaljevanju razpisa. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, za učitelja morajo imeti visoko ali višjo izobrazbo ustrezne pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole, v kateri želijo skleniti delovno razmerje, z oznako — za razpis. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. I. OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN, KRANJ, Kidričeva 49 1. Za nedoločen čas, od 1.9.1989 dalje — 1 učitelja glasbene vzgoje — 1 učitelja fizike in matematike 2. Za določen čas, od 1.9.1989 do 31. 8.1990 — 1 učitelja gospodinjstva — 1 učitelja glasbene vzgoje s polovičnim delov- nim časom II. OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ, Ul. XXXI. divizije 7/a 1. Za nedoločen čas, od 1.9.1989 dalje — 1 učitelja glasbene vzgoje 2. Za določen čas, od 1.9.1989 do 31. 8.1990 — 1 učitelja telesne vzgoje — 1 učitelja matematike in fizike s polovičnim delovnim časom, 10 ur tedensko III. OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR, KRANJ, C. 1. maja 10/a 1. Za določen čas — 1 učitelja likovne vzgoje od 1.9.1989 do aprila 1990 — 1 učitelja zemljepisa in zgodovine od 1. 9. 1989 do maja 1990 — 1 učitelja razrednega pouka od 1. 9. 1989 do oktobra 1989 IV. OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ, Tončka Dežmana 1 1. Za nedoločen čas, od 1.9.1989 dalje — 1 učitelja matematike in tehnične vzgoje — 1 učitelja tehnične vzgoje in likovne vzgoje 2. Za določen čas, od 1.9.1989 do 31.8.1990 — 2 učitelja razrednega pouka V. OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE, Krvavška cesta 4 1. Za določen čas — 2 učitelja razrednega pouka od 1.9.1989 do 31. 8.1990 — 1 učitelja biologije in gospodinjstva od 1.9. 1989 do 31. 8. 1990 — 1 učitelja telesne vzgoje s skrajšanim delovnim časom od 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990 — 1 učitelja razrednega pouka od 1.9.1989 do 12. 8. 1990 — 1 učitelja razrednega pouka od 1. 9. 1989 do 15.1. 1990 2. Za nedoločen čas, od 1.9.1989 dalje — 1 snažilke s končano osnovno šolo. Poskusno delo traja 1 mesec. VI. OSNOVNA ŠOLA MATIJA ČOP KRANJ, Tuga Vidmarja 1 1. Za nedoločen čas od 1. 9.1989 dalje — 1 učitelja tehnične vzgoje in fizike VIL OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK KRANJ, Šolska ulica 3 1. Za nedoločen čas od 1. 9.1989 dalje — 1 učitelja likovne vzgoje 2. Za določen čas — 2 učitelja razrednega pouka od 1. 9.1989 do 31.8.1990 ' — 1 učitelja matematike in fizike od 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990 — 1 učitelja matematike in fizike od 1.9. 1989 do 19. 1. 1990 — 1 učitelja slovenskega jezika s polovičnim delovnim časom od 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990 — 1 učitelja telesne vzgoje od 1.9.1989 do 31. 8. 1990. VIII. OSNOVNA ŠOLA MATIJA VALJAVEC PREDDVOR, Preddvor 95 1. Za določen čas od 1. 9.1989 do 31. 8.1990 — 1 učitelja nemškega jezika — 1 učitelja tehnične in likovne vzgoje s skrajšanim delovnim časom Svet šole Matija Valjavec razpisuje dela in naloge - RAVNATELJA in - POMOČNIKA RAVNATELJA oba za mandatno obdobje 4 let. Kandidati morajo imeti ustrezno pedagoško izobrazbo, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževal-nem delu ter ustrezne organizacijske sposobnosti. Izpolnjevati mora še druge pogoje iz Zakona o osnovni šoli in Družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Kranj. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo«. O izidu izbire bodo vsi prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. KOMPAS JUGOSLAVIJA POČITNICE '89 - DOMOVINA KOMPASOV KATALOG POČITNICE '89 - DOMOVINA SKUPAJ S CENIKOM IN URICO VAŠEGA ČASA JE PRAVI RECEPT, PO KATEREM BOSTE PRIŠLI DO PRAVEGA ODGOVORA NA VPRAŠANJE, KI SI GA ZASTAVLJATE: kam na počitnice v letu 1989? S KOMPASOM NA KONCERTE MUNCHEN: • 14.5.89 - LINTON KWESI JOHNSON, 1 dan, 165.000 din • 16.5.89 - skupina SIMPLY RED, 1 dan, 165.000 din • 21.5.89 - BEE GEES, 1 dan, 165.000 din • 21.5.89 - TOM JONES, 2 dni, 185.000 din • 21.5.89 - THE TUBES, 1 dan, 165.000 din STUTTGART: • 25.6.89 - PINK FLOYD - open air 89 POSEBNA PONUDBA IZLETOV ZA SINDIKALNE SKUPINE: KORNATI, 3 dni; MEDJIMURJE, 2 dni; GRADEC-RADENCI, 2 dni; HRVATSKO ZAGORJE, 1 in 2 dni; MAKEDONIJA -OHRID, 4 in 5 dni; VIS, 3 in 4 dni; HVAR, 3 dni; ČRNA GORA, 3 dni; SARAJEVO-MOSTAR-DUBROVNIK, 3 dni; IZLETI K SODEDOM (Avstrijska Koroška, Italija), 1 dan; VIPAVSKA DOLINA in GORIŠKA BRDA, 1 dan; VIPAVSKA DOLINA IN REZIJA, 2 dni; MUNCHEN, 1 dan; VOJVODINA - gurmanska tura, 3 dni; PLITVIČKA JEZERA, 2 dni; KOPAČKI RIT, 3 dni; BRIONI, 1 in 2 dni; S KATAMARANOM V BENETKE, 3 diii; MINI KRIŽARJENJE - ISTRA, 3 dni; S ČOLNI PO KANJONU TARE, 4 dni; DUBROVNIK, 3 dni; DUBROVNIK-BUDVA, 3 dni; PESTRA IZBIRA IZLETOV ZA MATURANTE ZA VSE LJUBITELJE TENISA. POČITNICE '89 - TUJINA KOMPA^OVE CENE SO NAJNIŽJE1 • GRČIJA • ŠPANIJA • VSAK PONEDELJEK Z ADRIO AIRWAYS UGODNI PLAČILNI POGOJI - POPUSTI1 PRIMERJAJTE CENE IN PRIHRANITE DENAR' POTOVANJA V TUJINO • BENETKE, 1 dan, 13.5. • LONDON, poslovna potovanja, 3-8 dni, IZREDNO UGODNO! • PARIZ, 4 dni, 20.5., 27.5., 3.6. • MOSKVA-LENINGRAD, 8 dni, 26.5. • SAMARKAND-BUHARA, 10 dni, 17.8. • SIBIRIJA, 9 dni, 14.7., 18.8. • SINGAPUR, 11 dni, 25.5., 29.6., 3.8. • BANGKOK-SINGAPUR, 11 dni, 4.6. • TAJSKA-MALEZIJA-SINGAPUR, 11 dni, 4.6. • PEKING, 8 dni, 15.6., 13.7. • VELIKI KITAJSKI ZID, 10 dni, 11.6., 24.7 • EGIPT, 9 dni, 21.5., 25.6. • TUNIZIJA IN NJENE OAZE, 8 dni, 19.5. • JORDANIJA-JERUZALEM, 23.6 • KENIJA-SEJŠELI, 12 dni, 22.5. • ZDA - KRIŽARJENJE PO KARIBIH, 14 dni, 7.6 • ZDA - NEW YORK - SAN FRANCISCO - LOS ANGELES -LAS VEAS - SAN DIEGO, 11 dni, 29.5., 26.6., 24.7. • ZDA - NEW YORK - VVASHINGTON - MIAMI, 14 dni 7 6 • ZDA - MEHIKA, 14 dni, 7.6. STROKOVNA POTOVANJA • GRADEC - POMLADANSKI GRAŠKI VELESEJEM 1 dan 2., 4., 5. in 6.5. • STUTTGART - INTERVITIS in INTERFRUCTA, 4 dni, 23.5. • FRANKFURT - IFFA - mesnopredelovalna industrija 4 dni, 23.5. • KOBENHAVN, skandinavski sejem pohištva, 4 dni, 2.5. in 4.5. • PARIZ - MEDNARODNI KONGRES PEDIATROV, 7 dni 23.7. • PARIZ - GRAPHITEC, 4 dni, 19.5 • PARIZ - KNJIŽNI SEJEM, 4 dni, 19.5. PRIPOROČAMO • ŠVEDSKA - FINSKA, 8 dni, 30.5., posebno letalo - ZELO UGODNO! • NORDKAP, 13 dni, v juliju in avgustu • ZA ZAKLJUČENE SKUPINE - eno in večdnevne izlete na - MADŽARSKO - ČEŠKOSLOVAŠKO - POLJSKO Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: škofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.: 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora — tel.: 88-162 SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, objavlja razpis za vpis izobraževanja ob delu v VIP DELOVODJA V GRADBENIŠTVU NAD SMER: DELOVODJA ZAKLJUČNIH DEJAVNOSTI - V. zaht. stopnja Pogoji za vpis: uspešno končan VIP zaključna gradbena dela SR ali poklicna šola z zaključnim izpitom Stroške šolanja krije Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije. Prijave za vpis zbiramo do 15. 6. 1989. Pričetek predavanj je predviden v mesecu oktobru. Informacije po telefonu 064 21-162 od 8. do 13. ure. MALI OGLASI @ 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam KOSILNICO bucher z obračalnikom in grebenom. « 50-554 7087 Prodam barvni prenosni TV orion, ekran 35 cm. «34-328 7100 Malo rabljen PRALNI STROJ 804, ugodno prodam. « 34-489 7105 Prodam rabljen ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) iskra corona. Cena 3 mio. « 620-362_7116 Ugodno prodam rabljen PRALNI STROJ. « 23-939_7125 Prodam barvni TV gorenje color za 150 SM. «65-128_7128 Prodam VIDEOREKORDER philips. Cena 900 DEM. Jakič, Tovarniška 16/a, Lesce 7133 Prodam RAČUNALNIK comodore 64, novejši model, « 67-294_7135 Prodam barvni TV gorenje. Zupan, Linhartov trg 5, Radovljica 7141 Barvni TV iskra, ekran 56 cm, star 3 leta, dobro ohranjen, prodam, « 25-990 _7161 Prodam 210-litrsko zamrzovalno SKRINJO gorenje kerting. Oman, M. Pijade 17, Kranj_7167 Prodam TROSILEC umetnega gnoja in dvobrazdni PLUG. Čirče 29, Kranj 7178 Prodam KOSILNICO za traktor tomo vinkovič. Zalog 63, Cerklje 7185 Prodam barvni TV iskra. « 38-953 7202 Prodam KOSILNICO BCS. Globočnik, Pšata 9, Cerklje, « 42-371 7424 OVERLOK industrijski šivalni dvoigelni, prodam. « 21 -980 stroj, 7439 GRADBENI MATERIAL Prodam rabljeno zamrzovalno OMA-RO gorenje, g 28-330_7205 Prodam KROŽNO ŽAGO (cirkular) za robljenje desk, motor 5,5 kW. Mizarstvo Alojz Ovsenik 7206 CISTERNO, 2.000-litrsko, za kurilno olje, prodam. Predoslje 60/a, Kranj J_7210 Barvni TV gorenje kerting, star 4 leta, prodam. Bajrić, Podlubnik 158, škofja Loka_7227 Prodam TRAKTOR tomo vinkovič 420, brako PRIKOLICO in ŠIVALNI STROJ. Ljubno 87, Podnart_7241 VIDEOREKORDER hitachi, star 8 me-secev, prodam za 400 SM. Dušan Kogoj, Tomšičeva 98/a, Jesenice 7250 VITLO iglan, dvobobenska, ohranjena, prodam. « 50-006, zvečer 7261 Barvni TV philips, 55 cm, vrhunski VIDEOREKORDER sharp, RADIORE-KORDER sharp in ZVOČNIKE fischer, prodam. * 22-586 7270 Ugodno prodam HLADILNIK. Urh, Šolska 4/a. Kranj - Stražišče 7292 Prodam MOTO KULTI VATO R hondaT 600, s kosilnico in dodatnimi kolesi. Jama 32, Mavčiče, «40-156 7298 Prodam PRIKOLICO za manjši traktor. Virnik, Rupa 25, Kranj 7302 * Ugodno prodam rotacijsko KOSILNICO 135. Jože Kuralt, Zg. Senica 4/a, Medvode, « 061/611-132_7315 Prodam 170-litrski HLADILNIK gore-nje. Gros, Štefetova 8, Kranj - Mlaka, « 27-107_7329 Prodam enobrazdni obračalni PLUG in AVTO PRIKOLICO. Prevc, Dražgoše 6, Železniki, g? 66-931_7330 Ugodno prodam PRALNI STROJ. Se-nične 7, Tržič, « 57-874, popoldne _7331^ Prodam novo REZIRKO Black « Decker, 2.000 W, 8.000 obratov na minuto, 60 SM ceneje. Beleharjeva 47, Šenčur _7336 Prodam KOSILNICO gorenje muta. Informacije na g 66-414, po 19. uri 7339 GRAMOFON lenco L 500, zelo ugodno prodam, g 51-586_7354 Prodam 1 leto star HLADILNIK in ŠTE-DILNIK. « 24-363, dopoldne ali 21-709, popoldne_7365 Prodam OBRAČALNIK za seno favorit 220. Breg ob Kokri 16, Preddvor 7375 Prodam dve barvni TV, ena nova z deklaracijo, ekran 51, druga stara dve leti, ekran 56. Šrimpf, Deteljica 5, Tržič, g 51-251_7376 Prodam PUHALNIK eola (z noži) in SLAMOREZNICO tempo s puhalni-kom. Vse v dobrem stanju. Šenturška gora 8, Cerklje_7384 Ugodno prodam VIDEOREKORDER toshiba. Bohinc, Podbrezje 32, Duplje 7416 Zelo poceni prodam RABLJENE SALONITKE 60 x 40 cm. Podlubnik 86, Škofja Loka_7030 Prodam dve OKNI inles ino 14 - 12, z roletama. Trboje 9, * 49-152 7018 Prodam borovo stropno OBLOGO, primerno za kmečko sobo. « 64-256 _7027 Portugalsko plastificirano PLUTO, 9 kvad. m. in 10 kvad. m. PLOŠČIC, dim. 20 x 20, vse novo, prodam 30 odstotkov ceneje. Zupane, M. Pijade 8, Kranj,« 26-903 7107 Prodam 900 kosov POROLITA, deb. 12 cm. Černivec 19, Brezje, « 79-919 _7109 Prodam suhe smrekove PLOHE, deb. 5 cm, COLARICE in smrekov OPAŽ. « 83-944_ 7114 Prodam nov betonski M EŠALEC, 25 odstotkov ceneje, 200 kosov betonskih KVADROV, dim. 20 x 30 x 40, 700 kosov dim. 20 x 20 x 40 in 8.000 kosov rabljenih zidnih OPEK ter gradbeni LES (lege, deske, plohe). Perger, Savska c. 2, Lesce_7129 Prodam CEMENT, APNO v vrečah in hrastova DRVA. Luže 38, Šenčur 7156 Prodam 2 kub. m. COLARIC in PLOHOV. Boh. Bela 6_7164 Prodam 2.000 kosov nove strešne cementne OPEKE. Zg. Brnik 26, Cerklje _7200 Prodam 100 kvad. m. smrekovega OPAŽA, šir. 5 cm in OKNO Jelovica, dim. 100 x 120. Robert Rajgelj, Vodo-pivčeva 16, Kranj 7217 po ugodnih pogojih na štiri obroke, brez obresti ali 20 % popust za gotovino se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah DISKON SE PRIPOROČAMO! Ugodno prodam ekspanzijsko POSODO, 40-litrsko. « 622-614_7252 Prodam leseno LOPO, 8 x 6 m. Pokrita za opeko, primerna za drvarnico. Ah- lin, Log 15, Škofja Loka_7271 Poceni prodam rabljeno OPEKO kikin-da in cementno folc. Britof 26, Kranj _7275 Ugodno prodam 30 kvad. m. MARMORJA - obloge za cokel, bel, make- donski sivec. g 81-302_7277 600 kosov rabljene SALONITKE (60 x 40), poceni prodam. « 25-258, od po- nedeljka dalje_ 7300 Prodam 16 m pocinkanih ŽLEBOV, ra-bljenih. « 45-376 ali 23-201 7307 Prodam 2.000 kosov starejše strešne OPEKE po ugodni ceni. « 633-480 _7310 Poceni prodam 1.000 kosov rabljene cementne strešne OPEKE. « 632-511 _7333 Prodam MARMOR plavi tok - PARKET, cca 30 kvad. m. Pretnar, Poljšica 6, Zg. Gorje_7351 Prodam nov HIDROFOR. Cena 320 SM. ■» 44-155_7362 Prodam 2,5 kub. m. fasadnega PESKA teranova, bele barve, od 0 do 0,3 mm. Prevodnik, Brode 10, Škofja Loka 7369 Prodam jesenov PARKET - klasični. Informacije na « 79-930, od 20. do 21. ure_7374 Ugodno prodam 4 kose rabljenih dvo-krilnih OKEN, dim. 120 x 140, z roleto. g 061/621-126_7407 DESKE colarice, 7 kub. m., prodam. Bojan Ropret, Hotemaže 47/b, Pred-dvor, « 45-352_7410 Prodam nova vhodna VRATA. Slavko Ušlakar. Čadovlie 8. Golnik 7413 GARAŽO oddam v najem v Šorlijevi ulici v Kranju. Šifra: NAJBOLJŠI PO-NUDNIK_ 7350 Prodam zazidljivo PARCELO v Čirčah. Šifra: ZAZIDLJIVO _ 7367 Lastniki starejših, manjših, enostano-vanjskih, lahko kmečkih hiš na Gorenjskem, če vas zanima PRODAJA, pokličite: Marketing agencijo CLM, Bled, « 78-356_7387 GARAŽO v Kranju, ob kurilnici na Planini, prodam, « 33-801 7396 4-sobno STANOVANJE (centralna, te-lefon) na Planini, prodam. Šifra: VSE-LJIVO AVGUSTA_7397 Prodam HIŠO z vrtom v bližini Kranja. Informacije na « 37-130 7404 RAZNO PRODAM Prodam ŠOTOR za 4 osebe « 39-175 Prodam jedilni KROMPIR igor. Breg ob Savi 3, tel: 40-308 6873 Prodam gradbeno DVIGALO in Z 750. « 35-949 _7102 Prodam rabljen ŠTEDILNIK (3 plin, 2 elektrika) in profesionalno KOLO jupi- ter king. g 25-575 _7103 Ugodno prodam tomos avtomatik MS, star 1 leto, skoraj nevozen, PEČ za etažno centralno, novo, 14 ccal in termoakumulacijsko PEČ. Jože Kožar, Jeprca 1/c, Medvode 7112 Otroško POHIŠTVO igor G - 04 (novo), prodam. Prodam tudi tri FOTELJE, AV-TOSEDEŽ, kombiniran VOZIČEK in JOGI za otroško posteljico, « 21 -073 _7122 COMMODORE 128, disketar, barvni monitor, kasetar, diskete, kasete, literaturo, PRALNI STROJ gorenje ter 300 novih cementnih STREŠNIKOV, prodam. «82-973_7159 Prodam suha bukova DRVA in dobro ohranjeno motorno ŽAGO stihi 045. Preddvor 10 7169 Barvni TV riz Zagreb, garantirano brezhiben, star 5 let in avtomatik, opremljen, kot nov, prodam. « 28-055 _7181^ Prodam MIZO, FOTELJA ter otroško KOLO, g 35-713_7184 Rabljeno PEČ za centralno ogrevanje, 78.000 ccal, prodam in oddam HIŠO v rušenje. Ivan Ropret, Hotemaže 47, Preddvor, g 45-352_7186 Prodamo SENO, NAVEZE za 12 glav, 400 betonskih malih KVADROV, 300-li-trsko SKRINJO Ith, neregistriran R 4, letnik 1983. Prodaja v petek, 12. 5. 1989 od 16. ure dalje. Sp. Brnik 46, Cerklje __7190 Prodam malo rabljen MEŠALEC za be-ton in globok otroški VOZIČEK. g 58-361_7243 Prodam SPALNICO, PRALNI STROJ gorenje, kiperbuseh in tomos avtomatik. « 24-204 7306 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem, STAJICO ter otroško KOLO ke-kec. Likozar, Dorfarje 42 (Šutna) 7328 Prodam "SONCE" za seno in rabljeno OKNO, dim. 140 x 110 cm. Jože Stare, Dragočajna 9, Smlednik 7343 Prodam RAČUNALNIK atari 130 XE, črno-bel TV s senzorji, MIZO s šestimi STOLI, ŠTEDILNIK na trda goriva ca-lorex 81, 280-litrsko zamrzovalno OMARO in 120-litrski HLADILNIK. « 21 -488, v petek po 14. uri 7386 SEDEŽNO GARNITURO, OKNO 80~x 140, POLKNO 80 x 140, VRATA 80 x 200, kningips PLOŠČE, prodam. g 22-974, od 15. ure dalje_7393 PIANINO petroff, električni PISALNI STROJ, trimlet in termoakumulacijsko PEČ, prodam. « 33-801_7398 Prodam prevozni MOLZNI STROJ Virovitica in BIKCA za nadaljno rejo. Za- log 34, Cerklje, « 42-661_7403 Prodam SURF veplast 375 fun in VI-DEOREKORDER grundig. Jakob Šolar, Ljubno 70, Podnart 7438 POSESTI Stanovanjsko hišo dajem v NAJEM za mirno OBRT v okolici Kranja. Informa-cije na g 064/49-259_ Oddam PARCELO za kampiranje z možnostjo uporabe prikolice, v Peroju pri Fazani, g 81-249_6989 MARKETING AGENCIJA CLM Bled vam nudi STROKOVNO POMOČ pri prodaji, nakupu, zamenjavi hiš, posesti, parcel, vikendov. Kupcem storitve ne zaračunavamo, « 78-356 7Q34 Prodam GARAŽO v Bistrici pri Tržiču. g 51-891, po 19. uri_7123 Za daljšo dobo najamem zapuščeno, srednje veliko KMETIJO. Trikotnik: Polhov Gra dec - Medvode - Gorenje. Šifra: NARAVA_ 7130 Poceni prodam leseno HIŠICO 2 x 3,5 m, primerno za gradbeno barako ali čebelnjak. Gasilska 13, Šenčur 7132 Prodam gospodarsko POSLOPJE 9 x 20 m, na parceli 600 kvad. m. Šifra: BLIŽINA KRANJA_7179 Prodam zazidljivo PARCELO v okolici Cerkeklj. « 42-866 7281 Mlada uslužbenka išče SOBO z vodo in elektriko. Nudim predplačilo in pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 7157 Prodam konfortno opremljeno GARSONJERO v lepem delu Škofje Loke, 24 kvad. m. Informacije na «24-053 od 7. do 15. ure (v službi) 7215 Prodam 3-sobno STANOVANJE s ka-binetom, 88 kvad. m., poleg trgovine Grintovec. Cena zelo ugodna. « 39-362_7337 Oddam 2-sobno opremljeno STANOVANJE. Družine izključene. « 39-075 _7340 1-sobno STANOVANJE v okolici Ble da oddam zakoncema brez otrok, ši-fra: DALJŠE PREDPLAČILO 7427 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, v Tržiški Bistrici, oddam za 1 leto, najboljšemu ponudbniku, z možnostjo kasnejšega odkupa. « 22-006 7432 VOZILA Prodam R-4 TL, letnik 1980. Križe 68 A Prodam H 4 GTL, « 51 -558 popoldan letnik 1986. STAN. O PREMA Zaradi selitve prodam starejšo dobro ohranjeno SPALNICO, OMARE za dnevno sobo - nizke in dve PEČI na olje. « 24-634 7244 Prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA, g 37-480, Primožič_7265 Ugodno prodam novo MIZO in štiri STOLE za jedilnico. «45-116 7341 Prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. « 36-828_ 7355 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (raz-tegljiv kavč, 2 fotelja, tabure). Cena 100 SM. « 28-653_7435 Ugodno prodam 2 rabljena, vendar dobro ohranjena JOGIJA, dim. 190 x 90 cm. Naslov v oglasnem oddelku. _7436 Ugodno prodam KUHINJO marles s hladilnikom. «27-414 7441 STANOVANJA 2-sobno STANOVANJE s kabinetom, 54 kvad. m., najboljšemu ponudniku prodam. Informacije na «35-166 _7144 Uslužbenka s hčerko nujno potrebuje 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO Šifra: REDNA PLAČNICA 7150 JESENICE - ŠKOFJA LOKA! 2-sobno družbeno STANOVANJE, 59 kvad. m., zamenjam za enakovredno. «620-734 _7364 STANOVANJE, 80 kvad. m., v Bistrici pri Tržiču, prodam. « 51 -575, zvečer _7383 V Kranju najamem manjše STANOVANJE ali SOBO. « 35-304, do 16. ure _7390 Prodam 1-sobno STANOVANJE, na Titovi 45, na Jesenicah. Informacije pri Roth na «068/51-155, vsak dan od 9. do 11. ure 7417 Prodam karamboliran R 4, letnik 1987. « 46-030_ Prodam terenski avto ARO 104, šest mesecev star. Preddvor 45 Prodam AUDI 60, registriran celo leto. «51-439, po 14. uri_6715 Ugodno prodam VVARTBURG, starejši letnik, lepo ohranjen. Križe 149 1036 Za BMW, serija 3, letnik 1976 - 1983, prodam originalno VLEČNO KLJUKO. « 38-202_7052 Prodam ŠKODO 110 L. Franc Grosar, Kidričeva 41, Kranj 7058 KOMBI Z 850, letnik 1979, vozen, nere-gistriran, prodam. Orehovlje 14, Kranj __7061 Prodam DACIO TLX berlina, stara 3 mesece, 10 odstotkov ceneje kot nova. «77-325_ 7096 Prodam LADO 1500 SL, letnik 1976. Na griču 7, Mlaka, «26-959 7099 Prodam Z KOMBI, letnik «35-637 1980. 7108 GOLF diesel, letnik 12/1983, prodam. «065/62-179, zvečer_7VI0 Prodam JUGO 55 L, letnik 1985, registriran do aprila 1990. Ogled v torek in četrtek, popoldne. Robert Marin, Slap 6, Tržič_7111 Prodam TAM 2001, vozen in registriran, prva registracija 1976. Drago Jen-kole, Prebačevo 32/a, Kranj 7118 Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1984, prevoženih 24.000 km, prvi lastnik in GOLF diesel, letnik 1984. « 74-097 _7119 Prodam Z 101, letnik oktober 1981, prevoženih 57.000 km. « 37-638 7124 Ukrojimo in sešijemo vam ZAVESE V maju šivamo 20 % ceneje iz blaga kupljenega pri nas Inf. tel.: 064/34-156 R 14, letnik 1980, zadnji model, registriran do aprila 1990, ugodno prodam. Kopač, Dobračevska 28, Žiri 7173 Ugodno prodam karambolirano Z 750 LC, registrirana do novembra. Boris Leban, Kropa 3/b 7175 Tovorno PRIKOLICO za osebni avto, lepo ohranjeno, prodam. « 57-350 _7177 Prodam FIAT 125 P, v voznem stanju, letnik 1977, neregistriran. Pohleven, Dašnica 15, Železniki 7183 Ohranjen SPAČEK furgon, letnik 1975, registriran, prodam. Cater, Sr. Bitnje 106, Žabnica 7187 Prodam R 4 TL, letnik 1983. Mošnje 9/c, Radovljica_7191 Prodam Z 101 GTL 55, letnik december 1983. Mareš, Rožna dolina 13, Lesce _7192 Prodam kamp PRIKOLICO 390, letnik 1985. «21-884_7193 Poceni prodam Z 101, letnik 1987. Sav- ska c. 56, Kranj_7197 Prodam R 4 TL, letnik december 1980. Trampuš Andrej, «061/611-349 7201 PIZZERI3A ..POD GRABOM' TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta - 200 m od cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. ® 23-893 (pri Prešernovem gaju) Športno dirkalno KOLO prodam. Iztok Tomšič, Zl. polje 3/c, Kranj_7153 Ugodno prodam FIAT 126, star 5 let, registriran do februarja, 30.000 km, dobro ohranjen, oranžne barve. Ogled v petek in soboto popoldne. Reševa 5, Kranj - Primskovo 7154 Prodam Z 101 GTL, rdeče barve, letnik 1987 Repina, «22-967_7155 Prodam R 18 TLJ, letnik 1983. Dobni-kar, Tomšičeva 13, Kranj 7158 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. Ogled v soboto in neejeljo. Mikič, Zl. polje 3/c, Kranj_7160 Z 101, letnik julij 1984, prodam. «633-618, po 17. uri 7163 Ugodno prodam «26-911 ŠKODO 12a 7165 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. «42-871_7170 Prodam dele za Z 101. «49-154 7172 Prodam tomos 15 sprint in ČELADO nava 2. «620-266_7126 Dve leti star JUGO 45 prodam. Janez Justin, Puštal 75, Škofja Loka, «622-354__7127 Prodam Z 101, letnik 10/1984, garažira- na. «74-215_7134 Prodam Z 101, letnik 1982. C. JLA 56, Kranj, «25-197, popoldne_7138 Prodam 125 PZ, neregistrirana, v voznem stanju, celega ali po delih. Marjan Šibilja, Racovnik 30, Železniki 7139 Prodam JUGO 45 A, dodatno opremljen. Irena Mežnar, Zadraga 8, Duplje 7140 FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Legat, Begunje 60/b_7145 Prodam Z 101 konfort, letnik 1981. Ogled popoldne. Ninić, J. Platiše 3, Kranj_7146 Garažirano LADO 1200 S, letnik 1986, prodam. Tomšičeva 109, Jesenice, « 83-435_7147 Z 850, letnik 1985, prodam. Britof 382, Kranj_7149 Prodam LADO 1300 S, letnik 1985. Bri-tof 83, Kranj, «35-920_7152 Prodam Z 750, letnik 1982. « 42-659 _7223 Prodam DIANO, letnik 1980 in ZMAJA, primernega za začetnike. «68-718 _7225 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Ra-honc, Dolenja vas 43, Selca, « 64-066 _7226 Z 101, letnik 1976, registriran do oktobra 1989, prodam ali zamenjam za Z 750. «44-618_7228 Prodam AUDI 60 za 600 SM. « 83-966 _7229 Prodam JUGO 45, letnik oktober 1986, sivo modre barve. Pirman, Podlubnik 156, Škofja Loka_7230 Prodam MERCEDES 200 diesel, letnik 1968, dobro ohranjen in obnovljen. « 39-384_7231 Prodam Z 750, letnik 1984, prevoženih 45.000 km, z dodatno opremo. «42-384_7232 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, obnovljena. Božič, Ribno 127, Bled 7234 Avto TALBOT solara LS, 1. registracija 1983, prodam. « 24-436 7235 Prodam GOLF JL, letnik « 26-731 1980. 7236 Ugodno prodam JETTO diesel, letnik 1984. Betonova 56, Kranj, « 25-754 _ 7203 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985, prevčv ženih 28.000 km. « 42-795 7204 Prodam nov AVTOMATIK s smeroka- zalci. Predoslje 60/a, Kranj__7209 Z 128, letnik 10/1983, 4 leta nevožena, prevoženih 36.500 km, ugodno prodam. «33-751___72J2 Ugodno prodam HUSOARNO 250 ccm. «42-805__7214 Ugodno prodam FIAT 132 2.000, letnik oktober 1979 in FORD granada 1 700, letnik 1974. Možna menjava za 126 P_ Pohar, Zgoša 34/a, Begunje_72JJ5 Prodam VW 1300, nemški, letnik 1972, ohranjen. Britof 101, Kranj__7220 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1983, registriran do leta 1990. «48-703 7222 Prodam REZERVNE DELE za 126 PW komplet nove GUME. « 37-239 7269 Prodam 126 P, letnik 1980. Ljubno Podnart 7272 Ugodno prodam 126 P, letnik 1979, dobro ohranjen. Grajska c. 7, Bled 7274 Prodam odlično ohranjen VW 1200, letnik 1975 in MOTOR suzuki 750 GSXU letnik 1980/81. «633-574, popoldne _7276 Prodam Z 101, starejši letnik. «42-013_7278 Prodam Z 750, letnik 1976, na novo po-lakirana, neregistrirana. Cena 350 SM-Jože Gričar, Blaževa ul. 10, Škofja Loka_7280 Prodam Z 101 konfort, letnik 1980. «45-606, popoldne 7282 Prodam moped APN 6. « 82-476 7283 Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. KoriT no 15, Bled, «77-068_7285 Poceni prodam Z 101, 1. registracija 1976. Ogled od 15. do 17. ure. Trivun-čevič, Novi svet 17, Škofja Loka 7286 Prodam TOVORNJAK FAP 13-14, klju-naš, s cerado, nosilnosti 8 t, letnik 1976. «062/691-271_7287 Prodam 126 P, letnik oktober 1978 in Z 101, letnik 1981. Finžgar, Mlaška c. 50, Kranj - Mlaka, « 28-202_7289 Prodam Z 101, letnik 1975, brezhibna. Ogled v petek in soboto popoldne. Jože Končič, Prešernova 5, Radovljica _7290 Ugodno prodam Z 101, letnik 1984. «28-911_7293 Prodam JUGO 45, letnik 1987, registriran do marca 1990, prevoženih 19.000 km, dobro ohranjen, garažiran. Ivo Ba-lukčič, Bečanova 12, Tržič 7294 Prodam Z 101 GTL 55, letnik november 1986. Miro Pavrevič, Ravne 12, Tržič _7295 Prodam Z 750. Ogled popoldne. Britof 99, Kranj_7297 Prodam Z 750 LE, letnik 1984. ZaloglfT Cerklje 7299 MZ ITZ v okvari, dodatno opremljen, prodam za 500 DEM. «51-236 7238 Prodam TOYOTO corolla 1300 DX, letnik 1987, 24.000 km. «82-102, od 17. ure dalje 7239 Ugodno prodam dobro ohranjeno moško športno KOLO. «40-358, popoldne_7240 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. Kusič, Ljubljanska c. 6, Kranj 7245 Prodam Z 850, letnik oktober 1984. Milan Žan, Pševo 16, Kranj, «22-221, int. 22-37_7246 Prodam VISO club B, letnik 1982, dobro ohranjen. Ogled od 18. ure dalje. Gabrijel Eržen, Češnjica 3, Železniki _7247 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985, rdeča, garažirana, 47.000 km. Ogled popoldne. Terzin, J. Platiše 9, Kranj 7248 TORI mini prodam. « 70-082 7251 Prodam Z 101, letnik 1977. «79-007 _ 7253 R 18, letnik december 1982, prevoženih 60.000 km, dobro ohranjen, ugod-no prodam. « 83-703, popoldne 7254 Nujno prodam LADO rivo, staro 2 leti in JUGO skala, star 4 mesece. « 50-331_7255 VISO RE 11, letnik 1986, garažirana, prodam. «632-275_7256 Pocei prodam novo moško KOLO. Podljubelj 18, Tržič_7259 Prodam R 4 GTL, star dve leti in pol. «51-223 ali 061/488-055_7262 Prodam 126 P, letnik 1984, prevoženih 50.000 km. «89-064_7263 Prodam neregistrirano Z 101, letnik 1977. Cena 400 SM. « 83-151 7264 Prodam z 101 GT 55, letnik december 1985. Suha 9, Kranj_7267 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, rdeče barve. Tone Javornik, Pangeršica 5, Golnik 7268 nudi: po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje. samo 87.320 din velika izbira vrtnega pohištva, tudi za gostince. Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah Zaradu preusmeritve dejavnosti prodam dobro ohranjen TOVORNI AVTO Z 640. « 40-069_730J Prodam LADO 1200 in SPAČKA, oba-dobro ohranjena, Kern, Sr. vas 95-Šenčur_7304 Prodam italijansko žensko KOLO iride- « 75-857, popoldne_7308 Prodam R 4 TLS, letnik 1978. Božnar, Zg. Gorje 98_7309 Ugodno prodam lepo ohranjeno LADO 1200 karavan, letnik 9/1982, 33.000 km. « 36-530_7312 Prodam JUGO 55 E, star 2 leti. «84-465_73J3 Prodam LADO 1500, letnik 1978, refl'; strirana.« 25-734_7314, Ugodno prodam MOTOR, MENJALNIK in druge DELE za Z 750. Aleksander Dobrave, Grad nikova 137, Radovljica_7316 Prodam Z 101, letnik 1981, registrirana, trenutno nevozna. Valentin Rezar> Hraše 6, Lesce_J3J7 Prodam dobro ohranjeno Z 101 S, 'e' tnik 1979, rumene barve, Voglje 58 731J Ugodno prodam Z 101, letnik 10/1987' prevoženih 27.000 km. « 44-041 J73JJ? Prodam obe polovici DNA za Z 750' «50-966 7323 Aluminijasta PLATIŠČA in digitalni AVTORADIO, prodam, « 51 -057 7324 Prodam FIAT 126 PGL, letnik 1988, star 10 mesecev. «39-657_7326 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1970, vo-zen, celega ali po delih. Dašnica 93, Železniki, «67-068_7327 Prodam Z 101, letnik 1984. Duško Sto-jakovič, J. Gabrovška 30, Kranj - Planina 7332 Prodam nov 126 P. Dorfarje 31, Žabni-ca__7334 Prodam zelo dobro ohranjeno Z 1300 'n otroško POSTEUICO. « 26-326 __7335 Prodam sprednje vetrobransko STEKLO in sedežne prevleke za Lado 1500. Grohar, Vincarje 16, Škofja Loka _7338 Prodam LADO 1300 karavan, letnik avgust 1986, prevoženih 37.000 km. Pod-narUI_7342 Prodam OPEL KADETT tip D, letnik .1981. «68-640 7345 >stiLrxi s^.ier r) KRANJ, tel.: 21-890 Cenjene goste obveščamo, da zopet strežemo TOPLE MALICE vsak dan med tednom od 9. do 11.30 Dnevno vam nudimo morske jedi, divjačino in ostale dobrote. Pripravljamo poročna kosila in večerje, obletnice, svečana kosila, ipd. Ob sobotah nudimo DRUŽINSKA KOSILA Z10 % popustom (min. 3 os.) Gostilna je odprta med tednom od 9. do 22. ure, ob sobotah od H. do 14. in od 19. do 23. ure ter ob nedeljah od 7. do 12. ure. SE PRIPOROČAMO! Nujno prodam AVTOPRIKOLICO, popolnoma nova, močnejša izvedba. »68-266_7346 Prodam Z 128, letnik 1985, registrirana g°_rnaia 1990. «35-624_7347 R 4TLS, letnik 1978, prenovljen, ugodno prodam. Anton Gaber, C. na Svetje Ig^Medvode_ 7348 2elo ugodno prodam Z 101 mediteran, 'etnik april 1981. Oglede v petek, po J6. uri in soboto. Rovšek, Otoče 28, Podnart _7352 Nujno prodam GOLF. letnik 1982, Z (50, letnik 1981 in motor MZ 250. letnik 1988. « 723-475, od 14. do 17. ure ,___7357 u9odno prodam R 4 GTL, letnik 1987. * 28-861, int. 27-45 ali 45-194, popoldne _ 7358 Prodam VVARTBURG, letnik 1978, ne-^gistriran. Cena 14 mio in KOMBI IMv. letnik 1981, neregistriran. Cena P^o dogovoru. Rajko Andrejašič, Ko- 15. STRAN «5MlSSo5J©)I 58-257, popoldne 7258 Če ste mlajši upokojenec-ka, vam LOKALI omogočimo zaslužek z dostojnim in dinamičnim delom. «27-190 Šifra. LEP HONORAR _7174 173-745 7395 'odam Z 128, letnik 1985. Dvorska vas •Iggflunle,« 73-503 7399 Prodam Pri honorarni prodaji Vodnika naravne medicine z našo strokovno pomočjo in vašim odnosom do dela, garantirano pridete do željenih finančnih rezultatov. Vredno poskusiti! «73-349, po 20. uri 7182 Gostilna zaposli GOSPODINJSKO POMOČNICO. «42-735_7189 Mlajša upokojenka išče dopoldansko ZAPOSLITEV, od 6 do 10. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 7199 ŠIVANJE otroške konfekcije za večje in manjše serije iščem. Šifra: OTROŠKO__7216 Frizersko POMOČNICO zaposlim. Na-slov v oglasnem oddelku. 7273 Potrebujem PRODAJALCE za prodajo kvalitetnega izdelka po Sloveniji. Tedensko izplačilo. «42-271, vsak de-, lavnikod 18. do 20. ure_7361 Na voljo imamo še nekaj prostih mest za prodajo domačih zdravil. «33-135, od 18. do 20. ure_7391 Iščem zidarsko«skupino za notranji omet hiše. Sp. Brnik 40, Cerklje, —■42-751 7405 4 km iz centra Kranja oddamo v najem PROSTOR v izmeri 13 x 7 x 4,5 m, z vodo, elektriko, telefonom in asfaltiranim dvoriščem. Možnost dovoza s tovornimi vozili. Šifra: MIRNA OBRT -SKLADIŠČE 7219 OBVESTILA_ Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. « 39-998, popoldne 7035 POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na «39-886, od 9. do 16. ure 7120 SADIKE bršljink prodam po ugodni ceni - 5.000 din. Konc, Mošnje 37, Ra-dovljica, « 79-943_7266 Prodam SENO. Ogled popoldne. Faj-far, Zabukovje 13, Zg Besnica 7291 Iščem VARSTVO za 10-mesečnega fantka na domu, vsak drugi teden. Na- ■ slov v oglasnem oddelku. 7320 Iščem skrbno VARSTVO za 2-letnega otroka, Kranj - Stražišče. « 26-760 _7321 Prodam otroški VOZIČEK roky. « 49-200_7322 Prodam ŠOTOR za dve osebi z dvojno streho. «23-115_7349 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, induplati. « 74-643_7370 Lepo, veliko GOVEJO KOŽO, ugodno prodam. «36-525_7372 Ugodno prodam nemški športni VOZIČEK. «35-907_7377 Prodam KROMPIR za krmo. Pirih, Pod- brezje 129, Duplje_7380 Prodam rože, polviseče PELARGONI-JE in avstrijske BRŠLJINKE. Cena 6.000 din za kos. Irena Pintar, Šmidova 12, Kranj_7385 Prodam 1 tono SENA. Velesovo 10, Cerklje_7388 SURF veplas 230 alpha, izvozni - jadro riggi standard, še zapakirano, ugodno prodam. Dušan Audič, Veličkova 26, Hrastnik, «0601/41-971, popoldne 1978. R 4 TLS, Samo še 2 meseca predstavljamo kvalitetne KREME po celotni Sloveniji. Pokličite, pomagali vam bomo da s, j-^-j^^_boste popravili osebni standard. Leta **0. letnik december 1985, prevoze- niso pomembna, zato se nam pr'druzi^ 25.000 km, izredno ohranjena, te. «061/721-097, po 14. uri 7440 godno prodam. « 51 -624, po 14. uri » 50-343 letnik december 7400 Nepričakovano nas je v 22. letu starosti zapustil sin, brat in stric JANEZ PLEVEL ml. iz Milj Od njega se bomo poslovili na pokopališču v Šenčurju, v soboto, 13. maja 1989, ob 16. uri. Žalujoči: ati, mami, brat Klemen, sestra Vida in sestra Tanja z družino. Milje, 11. maja 1989 »°R kot te poznamo in kateri dogo-r£? da partija obvladuje kadrovsko politiko vse do ribiških dru-sk/ e' pa sem' da se fi mehanizmi razgalijo. Če sem malo ne-ornen, lahko rečem, da mi je to uspelo in tega mi marsikdo iz te-pT^iQ, m sedanje politične garniture ni pozabil. Ob vsem tem sem skih tUd' do lastrun spoznanj, natančno poznam delovanje partij-Pol -m?nan'zmov, pa tudi ZSMS se je takrat otresla iluzij o svojem 1^. 0zaJU v družbi, kar ji je omogočilo oblikovanje novih konceptov, so prisu do izraza na Krškem kongresu. 0£&: kaj te je pripeualo v sdz? Polite ?rep"čan sem bil, da bo slovenske pomladi hitro konec, če se bljan k prostor' ^ ga je razširilo predvsem gibanje javnosti ob lju-Jekti procesu' ne bo napolnil z organiziranimi političnimi sub-zetj " ^dbor za varstvo človekovih pravic ni ne mogel ne hotel prevzem v!°ge. Poleg tega pa do trenutka, ko bodo stranke in parla-difir ■ Sistem realnost> ne visim smisla v izrazitejšem političnem lcijučenciranJu demokratičnega loka. Zato se popolnoma strinjam s banjen° pr°gramsko osnovo SDZ, ki je izražena v opredelitvi za »gi-va y*a^Postavitev parlamentarnega sistema«. To je ključna zahte-da je f demokratičnih sil, vse raziskave javnega mnenja pa kažejo, rnnenj tl\di večinska politična težnja v Sloveniji. To je po mojem Je tud a edlna sprejemljiva varianta političnega razvoja in v tem bili £\°d8°vor na vaše vprašanje. SDZ bo v trenutku, ko bomo do-Tahk u to''k° normalen politični sistem, svojo nalogo opravila. Ije več sPremenila program, se prelevila v klasično stranko ali boda t ik tingi za izredne ukrepe in za zapi; ranje ljudi, o čemer priča zaporni nalog, ki ga je na beograjskem mitingu zoper VTiasija odposlal Slobodan Milošević. 4. Danes predstavlja slovenska alternativa, v kateri ima SDZ pomemben položaj, glavno nevarnost omenjenemu monopolu. Enako velja za naš časopis Demokracija-Uradna politika ovira oboje: alternativo in časopis. Povejmo naravnost: tudi ko bi dovolila časopis, bi ji ostalo toliko monopolov, da jih še prešteti ne bi znala. Naj opozorim, da je povsem negotova usoda našega časopisa Demokracija-Pri kranjskem Glasu so začeli s pO; litično ofenzivo zoper redakcijo, ki nam je dala prostor; in nihče rnc ne bo prepričal, da stvar ni koordinirana s samega vrha in da ne spada med najnovejše dosežke »sestopanja z oblasti«! Slovenski politik1 so vajeni govoriti molčečemu avditoriju, zato nenavadno alergično in brutalno reagirajo na sleherni ugovor. Pri tem bi seveda želeli, da bi jih ljudje spoštovali in da bi J,n imeli radi, kar se jim je do neke mere celo posrečilo. Treba je PaC priznati, da je sedanja politič°a garnitura prijaznejša od tiste prejšnje in da obvlada bolj rafinirane načine vladanja. Naj počasi končam: že Osvobodil; na fronta je pokazala, da se glavni politični boji dobijo samo s podporo naivnih, prostodušnih, pošte; nih in moralnih ljudi. Na neki načn je odsotnost ali nezadostna navzočnost takšnih ljudi v naši politiki kriva, da je oblast dobila vtis, kot da se lahko bojuje sama, in da je politika nekakšno trgovanje vodilnih elit. Po drugi strani pa je.^a' vno zaradi tega slovenska politika tudi šibka in ranljiva: zadnje čase se vse bolj umika. Nalogo SDZ in alternative vidim v tem, da se s svojim glasom in navsezadnje tudi s svojo številnostjo uveljavita kot nepopustljiv in - ^e je treba - tudi neprijeten partner slovenske uradne politike. To pO"" tiko lahko med drugim - neprij^' no - spomnimo na Temeljne tocW OF: 8. V skladu s slovesnimi izjava^ Churchilla, Roosevelta in Stalina W po svoji narodni osvoboditvi o noW nji ureditvi Združene Slovenije in 0 svojih zunanjih odnosih odločil sW' venski narod sam. OFbo to elentčij' tarno pravico slovenskega narod* uveljavila in branila z vsemi sre<*' stvi. 9. Narodna vojska na slovenske1** ozemlju raste iz Slovenskih nato1*' no-osvobodilnih partizanskih čet Narodne zaščite, kamor se poziva)0 vsi zavedni Slovenci. ry