• e vplivajo na učinkovitost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Ob dveh sintetičnih družbeno-gospodarskih indikatorjih lastninske in posestne sestave zasebn ih gozdov, to sta razdrobljenost posesti in socialno-ekonomska sestava gospodinjstev lastnikov gozdov, je pokazal in analiziral še gozdnogospodarske in socialno-ekonomske indikatorje, ki opozarjajo na gozdnogospodarske posledice posestne sestave naših gozdov. Posestna sestava slovenskih zasebnih gozdov je neugodna, kar se kaže v veliki razdrobljenosti posesti, njenih neprimernih obli.kah in majhni povprečni posesti. To ima pomembne gozdnogospodarske posledice. Gozdovi na majhni razdrobljeni posesti so slabše ohranjeni in imajo nižjo hektarsko lesno zalogo. Proučil je, kako se posestna sestava odraža v pripravljenosti za gospodatjenje z gozdom, pripravljcttnsti za lastno delo v gozdu, usposobljenosti za gospodarjenje ter posledično v opremljenosti z delovnimi sredstvi za delo v gozdu pa tudi v ekonomski navezanosti na gozd. Pri vseh kazalcih se je pokazala visoka stopnja povezanosti z velikostjo gozdne posesti, karvodi v sklepno ugotovitev, daje tudi za gospodatjenje z zasebnimi gozdovi primernejša večja posest primernih naravnih oblik. Uspešnejše gospodarjenje z gozdovi poleg tega zagotavljajo tudi kmečki lastniki gozdov, ki so bolj pripravljeni, usposobljeni in bolje opremljeni za gozdno delo. Ker ni pričakovati korenitih sprememb v posestni sestavi zasebnih gozdov, opozarja in analizira tudi možnosti in interes za povezovanje malih lastnikov gozdov v razl ične oblike povezovanja, zlasti v zadruge in strojne k.rožke. V spomin Tonetu Simoniču Prijatelju Franetu z željo, da bi spoznal in razumel tudi divjad. Snežnik Il. 6. 79 Tone Simonič To posvetilo mi je napisal v svojo knj igo Smjad, biologija in gospodarjenje. S temi željami se je obračal na gozda~e, lovcem pa je dopovedoval, da so poleg "koristne rastlinojede divjadi" pomembni tudi rastlin- stvo in mesojedi. Hvalevredno pa je, da so njegove ideje o celovitosti gozda prodrle v nov zakon o goz- dovih. Široko razmišljajočega eko loga ni vzelo za svojega ne gozdarstvo ne lovstvo. Enkrat so se mu odpove- dovalj eni, drugi pa so ga imeli za svojega, nedolgo zatem je bilo ravno obratno, prepogosto pa je bi l v svoj ih razmišljanjib osamljen. Bil ni nikogaršnji, bilje ekološko usmerjen gozdar, ki je videl gozd kot celoto, z vsemi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki vanj sodijo. S Tonetom Simoničem sem se srečal konec šest- desetih let. Leta 1968 je izdelal za Gojitveno lovišče "Jelen" Snežnik načrt, in to prav v obdobju, ko so se pričele v gozdovih snežniška-javorniškega masiva pojavljati vse večje škode zaradi rastlinojede divjadi. Načrt je predvideval, da bi morali preko kontrolnih plo- skev ugotavljati škode in z naraščanjem te tudi pove- čevati odstrel. Hkrati pa je bi lo z odstrel om predvideno 286 lztok Winkler tudi uravnavanje strukture, saj je škoda odvisna tudi od strukture populacije. Obenem paje načrt predvidel, da se mora izboljšati tudi okolje, v katerem živi jele- njad. Rezultat tega je bilo med drugim to, da je Gozdno gospodarstvo Postojna v sodelovanju z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo leta 1969 položilo 64 parov ploskev velikosti 7 x 7 m (ena ograjena, ena neograjena). Razmere so se zaostrile, škode so bile vse večje, močno otežena, praktično onemogočena je bila obnova starihjelovih sestojev. Vse to je 15.junija 1973 pripe- ljalo do posvetovanja o škodah, ki jo je povzročala jelenjad v gozdovih postoj nskega gozdnogospodar- skega območja. Ogleda nekaterih ograjenih kontrol- nib ploskev v revitj ih Leskova dolina, Jurjeva dolina in Mašun so se udeleži li predstavniki ministrstva za kmetijstvo i11 gozdarstvo, nekaj republiških poslan- cev, predstavniki Lovske zveze Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Inštituta za gozdno in lesno gospodar- stvo, Biotehniške fakultete, območne lesne industrije, Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij ter kmetov in gozdarjev iz območja. Ti negativni pojavi so že leta 1969 napotili napredne !ovce in gozdatje k iskanju rešitve iz nastalega polo- žaja. Kmalu je postalo jasno, da ne bo mogoče doseči izboljšanja ločeno po posameznih loviščih , brez jasno postavljerub ciljev za širše ekološko zaokroženo obmo- Gozd V 59 (2001) 5-6 čje in njegovo enotno populacijo jelenjadi. Tako je dogovarjanje o potrebnih ukrepih in usklajevanje razli- čnih gledišč za dosego skupnih ciljev leta 1973 končno privedlo do oblikovanja obsežnega notranjskega lov- skogojitvenega območja. Poleg Zavoda za gojitev div- jadi "Jelen" Snežnik s 27.585 ha površine se je v obmo- čje zdmžilo še 18 lovskih družin s skupno površino 78.633 ha. Tako je, še preden je to zahteval Zakon o gojitvi, varstvu in lovu divjadi in gospodarjenju z lovišči (leta 1976), nastalo 106.220 ha obsežno notranjsko lovskogojitveno območje, ki je pokrilo snežniško-javorniško pogmje z okoljem. Na tem območju se je že leta 1974 pričelo enotno načrtova­ nje posegov v populacijo jelenjadi, ne glede na meje posameznih lovišč, ki so si delili površino enotnega, naravno zaokroženega območja. Podpisan je bil Dru- žbeni dogovor o skupnih in enotnih ukrepih za ohra- nitev in gojitev jelenjadi ter ohranitev njenega živ- ljenjskega prostora, ki so ga podpisale lovske dru- žine v okviru postojnske (tisti del LD, ki je gravitiral na snežniška-javorniški masiv) in notranjske lovske zveze, Zavod za gojitev divjadi "Jelen" Snežnik, Gozdno gospodarstvo Postojna, samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, kmetijskozemljiške skupnosti občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna ter skup- ščine občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna. Na osnovi družbenega dogovora se je pripravil vsakoletni Samoupravni sporazum o ukrepih za ohranitev in goji- tev jelenjadi ter izboljšanje njenega življenjskega pro- stora in vzpostavitve naravnega ravnotežja med rastlin- skim in živalskim svetom, kjer so bile konkretizirane vsakoletne obveze tako za odstrel, opredeljen po spolni in starostni strukturi, kot ukrepi v okolju. Idejni oče in vodja ter motor tega projekta je bil Tone Simonič, strokovni svetovalec komisije za gojitev jelenjadi na območju Notranjske, ki je leta 1976, po priključitvi Zavoda za gojitev divjadi "Jelen" Snežnik h Gozdnemu gospodarstvu Postojna, postal njegov vodja. Tako je bil v središču dogajanja in je lažje (čeprav ne prav lahko) nadaljeval že pred leti začeto delo na področju usklajevanja divjadi in njenega življenjskega okolja. V skici programa obravnavanja divjadi in nje- nega življenjskega okolja v lovišču TOZD-a "Jelen", ki ga je v začetku leta 1976 poslal Gozdnemu gospo- darstvu Postojna, je med drugim zapisal: "Na podlagi mnogih ne ljubih izkušenj sta lovska in gozdno gospo- darska dejavnost spoznali brezizhodnost poti, ki staj ih doslej, z namenom izpolniti svoje naloge, ločeno ubi- rati. Zato sta pričeli iskati skupna izhodišča za uskladi- tev svojih končnih ciljev in vseh ukrepov, ki so po tre- Gozd V 59 (2001) 5-6 bni za njihovo izpolnitev v skupnem ekološkem kom- pleksu, kjer delujeta. Skupna izhodišča pa sta lahko našli samo v ekološkem pojmovanju življenja v naravi kot med seboj neločljivo povezane celote, ki je ni mogoče poljubno deliti in zatem po posameznih delih mcd seboj neodvisno obravnavati" (SIMONIČ 1976). Na idejni osnovi kontrolne metode v gozdarstvu in kontrolnih metod, ki so jih razvijali znani biologi divjadi (Aldous, Peterson, Bubenik in drugi), je Tone Simonič razvil in uveljavil kontrolno metodo tudi na področju usklajevanja med rastlinstvom in divjadjo. Takole jo je utemeljil na gozdarskih študijskih dnevih Gozd- divjad leta 1980: "Ker so vsi sestavni deli eko- sistema med seboj tesno odvisni in drug na drugega nenehno učinkujejo, izzivajo ti medsebojni učinki na sestavnih delih tudi določene spremembe, ki so vidni odraz in posledica dogajanja med sestavnimi deli eko- sistema in razločno govorijo o relativnih razmerjih med njimi. Zato je tudi odnose med divjadjo in okoljem mogoče razbrati v vsakem ekosistemu posebej iz spre- memb in kazalcev, ki so posledica medsebojnega učin­ kovanja. Spremembe, ki nastanejo kot posledica rela- tivnega razmerja med divjadjo in okoljem, pa na osnovi doslej znanih ekoloških zakonitosti že poznamo. Potre- bno jih je le objektivno meriti, zabeležiti, nato pa stro- kovno analizirati- torej sproti kontrolirati- da dobimo informacijo o dejanskem stanju odnosov med divjadjo in okoljem, v katerem koli konkretnem ekosistemu v živi naravi. Infommcija o trenutnem dejanskem stanju odnosov omogoča ustrezno ravnanje z divjadjo in v okolju, zasledovanje sprememb na izbranih kazalcih pa omogoča zasledovanje razvoja odnosov po storjenih ukrepih. Kontrolna metoda torej preverja učinkovanje naših ukrepov na odnose in omogoča s tem tudi kore~ kture in sprotno prilagajanje ukrepanja dejanskemu stanju v naravi, ki se nenehno dinamično spreminja. Stanje usklajenosti divjadi in okolja v posameznem ekosistemu se odraža na divjadi v njenem razvoju (tele- sna teža, rogovje), deležu oplojenih samic v populaciji, višini letnega prirastka, zdravstvenem stanju in sto~ pnji umrljivosti, na okolju pa pri rastlinojedi divjadi v stopnji izkoriščenosti in poškodovanosti rastlinskih vrst s pašo in objedanjem. Te kazalce je torej potrebno objektivno meriti, jih dosledno evidentirati, nato pa analizirati" (SIMONIČ 1982). Ne da bi torej morali poznati absolutne značilnosti ekosistema in populacije divjadi (številčnost, sestava itd.), do katerih je neredko zelo težko ali nemogoče priti, ugotavlja kontrolna metoda na podlagi razme- 287 roma lahko dostopnih, zlasti pa objektivno in točno merljivih kazalcev v živi naravi relativen odnos med divjadjo in okoljem. Iz analize v naravi merjenih kazal- cev na divjadi in v okolju je mogoče v vsakem trenutku zaključiti, alije divjad usklajena z okoljem ali ni. Teoretično sprejemljiva izhodišča gospodarjenja z divjadjo in okoljem v notranjskem lovskogojitvenem območju, kije bilo po sprejetju Zakona o gojitvi, var- stvu in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (1976) uza- konjena in razširjeno še na območje Nanosa in Hrušice, pa so bila v praksi mnogokrat, zlasti v lovskih vrstah, težko razumljiva in izvedljiva. Po neprikritem in pri- kritem lobiranju se je lovstvo hotelo Simoniča zne- biti in to jim je konec osemdesetih let vsaj deloma tudi uspelo, saj je moral zapustiti Gojitveno lovišče "Jelen" Snežnik, začeto pot usklajevanja pa je v še težjih razmerah nekaj let še nadaljeval na upravi Goz- dnega gospodarstva Postojna. Odrinjen od neposrednih dogajanj v notranjskem lovskogojitvenem območju si je poiskal nove izzive v semenarstvu in drevesni- čarstvu. Upokojitev je pozneje le dočakal na svojem področju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, žal pa, vsaj zunanjim opazovalcem se je tako zdelo, ni mogel uveljaviti vseh svojih ambicij, znanja in bogatih izkušenj. Žal. Gozdarski vestnik, LETNIK 59- LETO 2001 • ŠTEVILKA 5-6 Gozdarski vestnik, VOLUME 59 • YEAR 2001 • NUMBER 5-6 Glavni urednik 1 Edilor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamič, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Livan Veselič, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetličič Tehnični urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektorica 1 Lectar Vita Novak Dokumentacijska obdelava 1 lndexing and classificalion mag. Teja Cvetka Koler- Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Večna pot2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domača stran: http://WWVv'.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Liro račun 1 Cur. acc. 50101-678-48407 Franc Perko lisk in izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk /10 issues per year Mala podlasica (Muste/a niva/is) Posamezna številka 1.000 SIT. Letna individualna naročnina 7.000 SIT, za dijake in študente 4.000 SIT. Letna naročnina za inozemstvo 100 DEM. Letna naročnina za Avtor fotografije: Mil;m Vogrin podjelja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Ministrstvo za okolje ln prostor RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAS Abstract, TREE CD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti ured- niškega odbora./ Opinions expressed by authors do not necessari!y reflect the policy of the pub!isher nor the editorial board. 23!3 Naslednja številka izide v zadnji dekadi oktobra 200 l. GozdV 59 (2001) 5-6