Al Al Ceneno napako odpravi W0RD 7.0 AbAk ^icKisoft u- Mikija Kuzmiča 4, M. Sobota, tel.: 22 162 ISSN 0351-6407 M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780 CERTIFIED PROFESSIONAL [ Murska Sobota, 28. marca 1996, leto XLVIIL št-13, cena 150 SIT CREDrtANSTALT Banka uspešnih KmETUSKR PANORAmA kmetovanje je moto ^stniLl0^e, načete v tej številki lka na straneh od 13 do 28. e^aj naslovov: ' ^metn^Sa' zaktevamo zdravo hrano ' - n ° ekonomiko in ekologijo ' Pr,iviin^ravi ^J^en način kmetovanja ^bicia Upora^a travne ruše je najboljši '^loš^T^ kltegrirnPrOb ?mi v kmetijstvu s°n kakršne vsebuje voda iz globin ®ZENSKI KORBEL / 6. od 28 • marca VRAT, brez kosti, 1 z‘vili Vi V vseh Prodajalnah Pomurka 1.115,00 siT/kg 'Uetr 1.115,00 SIT/kg KOSI ŠUNKE, brez kosti, POMURKA 1.115,00 SIT/kg KMEČKA ŠUNKA, cela, POMURKA 869,00 SIT/kg KMEČKA ŠUNKA, sekana, POMURKA 945,00 SIT/kg Rovirie"^^^ PIRHI - Agromerkur HREN VUZENSKI KRUH - Mlinopek Od 1. do 6. aprila prodaja viizenskih dobrot pred samopostrežnicami BLAGOVNICA, ŠOPING in PARK v Murski Soboti. sem želimo prijetne viizenske praznike! S Microsoft QU ALIFIED DEALER Odslej med nami tudi CERTIFIED PROFESSIONAL Podjetje z najvišjim MICROSOFT-ovim statusom v Pomurju! 6 let tradicije —____________ Zaradi tožb dolgovaška opekarna še vedno neprodana Franc Gajšek hkrati upnik in kupec BB sij 3 03 Pregovor April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi. Preden se lotim tega pisanja, ne škoduje malo sa- mohvale, pa ne v smislu poudarjanja samega sebe, am- pak Vestnikove publicistične Evropske, priloge, kije prišla v vaše roke, spoštovani bralci, minuli teden. Dejstvo namreč je, da je Vestniku uspelo spravili na svetlo projekt, kije naletel na izredno ugodne odzive predvsem v strokovni javnosti. Na predstavitvi priloge v metropoli nam je eden od uglednih univerzitetnih profesorjev navrgel, da smo po vsebinski širini in kakovosti projekta pripravili prilogo, za katero dvomi, da bi jo bita sposobna pripraviti katera koli od hiš iz metropole z bistvno boljšo kadrovsko infrastrukturo in brez dvoma bolj od- . prto državno in drugimi sponzorskimi malhami. Očitno je, da smo se s publikacijo pojavili ob pravem času na pravem me Tako od daleč! stu, še posebno, ker se problem Evrope aktualizira znotraj našega političnega prostora kot tudi znotraj vse Evrope. Končno smo zmogli toliko poguma in Italijane zavrnili s svojimi protiargumenti in dokumentacijo o vojnih zločinih ter genocidu, ki so ga le-ti prizadejali našemu narodu. Skorajda hkrati z objavo dokumentov se je včeraj začela parlamentrna razprava o našem odnosu do Evrope in interesu do povezovanja v to »združbo«. Kot smo lahko razbrali iz poročil, je dejstvo, da v parlamentu ni bistvenega odstopanja v razmišljanju Evropa da ali ne. Postavilo se je le vprašanje cene in tudi moči v boju z največjo nasprotnico našega priključevanja - Italijo. Še posebno je k temu prilil olja na ogenj sam nastop zunanjega ministra, ki Je s svojim vzvišenim in VREME Ob koncu tedna bo delno jasno in razmeroma hladno vreme. Vestnikov koledar 28. marec, četrtek, Ivanka 29. marec, petek, Ciril 30. marec, sobota, Branko 31. marec, nedelja, Benjamin 1. april, ponedeljek, Hugo 2. april, torek, Frančišek 3. april, sreda, Helena na trenutke morda celo arogantnim nastopom poskušal dati v nič zahtevo parlamentarcev, da o zunanjepolitični strategiji in priključevanju k Evropi sploh razpravljajo, kaj šele, da sprejmejo kako strategijo. Morda pa je tako poskušal prikriti svoje neuspehe ali celo diplomatsko nesposobnost, ki so mu Jih nekateri očitali. Ne glede na to Evropa ostaja cilj, in to s tem ali brez tega ministra, kajti ob tej zgodbi ne kaže prezreti še razprave o interpelaciji zoper zunanjega ministra. Da pa Evropa ni hiša sreče ali hiša sonca in je potreben tehten premislek, dokazujajo dogodki zadnjih dni, vse preveč je namreč problemov, ki Evropo najedajo tudi od znotraj, eden od teh pokazateljev je bolezen norih krav, ki je ob prvih človeških žrtvah planila na površje z vso silovitostjo in nam je pokazala, da kljub vsemu vse, kar je »evropsko«, ni nujno tudi »sveto«. Tako se tudi v senci tega kaže, da Evropa ne pomeni uspeha že sama po sebi, saj se ravno država, ki nam politično, še bolj pa gospodarsko največ pomeni (Nemčija), srečuje z močno recesijo. In za konec se nekoliko odmaknimo od Evrope, Ne bi bilo napak, če bi si ob italijanski dokumentaciji pridobili še madžarsko, kajti očitno pod italijanskim vplivom se že slišijo, seveda najprej na moralni ravni, podobne zahteve, ne sicer s strani sosednje države, ampak njene tu živeče manjšine. In ni daleč čas, ko se bomo srečali s tu živečimi »madžarskimi optanti«. Zato ne kaže-tolči po mizi, ampak vztrajati pri pragmatični drži pri zagovarjanju lastnih interesov. J. VO TEK 2 vestnik, 28. marcaj^ 'ktualno okoli nas Bodo strina lahko samo trikrat jedli makove rezance Konopljo so že ogrdili, zdaj je na vrsti mak - Bo dovoljeno brez najave policiji zasejati samo gredico maka, ki ne bo večja od desetih kvadratnih metrov, ali pa še te ne? - Jedrtinje (god svetega Jedrta), ko se po ljudskem izročilu lahko začneta sejati lan in konoplja, je že mimo, makovo seme tudi mora čim prej v zemljo, oblast pa ti dve lepotici daje na seznam mamil! Kot kaže, bodo letos po poljih plameni požirali skrotovičena betva rastlin! In nad njivami se bo vil kisel zelenkast dim! O ne, to ne bodo plameni sodobnih alternativnih odstranjevalcev plevelov, ki na mnogih ekološko negovanih njivah po svetu že nadomeščajo »kemično motiko«! To bodo plameni ognjev, ki jih bodo prižgali policaji, da bi v njih scvrli mak in konopljo. Policajem bo tako naložila zakonodajna oblast, če bo sprejet Zakon o mamilih in psihotropnih snoveh, o katerega predlogu so v začetku marca razpravljali v Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora. opijskega maka, khata ter pridobivanje opija z zarezovanjem makovih glavic. / Za promet z mamili se po tem zakonu štejejo uvoz, izvoz, tranzit, prodaja in vsak drug način dajanja mamil v promet.« Opijski mak je seveda vsak mak, najbrž tudi okrasen! Ni maka, ki bi bil brez opija! Enakost pred zakonom Po predlogu zakona je maku in konoplji zagotovljena enakost pred njim - skupaj z drugimi mamili. Mak in konopljo obravnava predlog zakona kot prvovrstni mamili. V prilogi k obrazložitvi zakona je »kanabis«, kar je latinsko ime za konopljo, vpisan v prvo skupino, kot recimo heroin. Prepovedano je tako njuno gojenje kot lastništvo in promet z njima. Drugi in tretji odstavek 4. člena predloga zakona sta nedvoumna: »Gojenje mamil po prejšnjem odstavku obsega gojenje rastline kanabisa, rastline koke, Na poti k vožarju Strogo po za zdaj še predlogu zakona in lepo po ljudskem izkustvu sije torej mogoče zamisliti naslednjo zgodbo. Nekdo je doma na podstrešju za tramom našel kodilo konoplje, ko jo je, v starih neprosvetljenih časih, strla in izčesala še babica. Vzame ti nesrečni državljan to Kanabis je konoplja in konoplja je kanabis, ne vekov veke amen!... Deset kvadratnih metrov makove gredice je strini trikrat ta rezance! kodilo in jo nese vožarju, da mu splete vrv. Ali pa kaki tkalji, da mu stke prtiček. Opazi ga budno oko poučenega policaja, ki pozna »derivate« kanabisa in ve, daje za dimom ogenj. Od kje ti, državljan, vlakna konoplje, kaj si naredil z vršički te zločeste rastline, sijih kadil, a, komu sijih prodajal? In sproži se preiskava, kajti corpus delicti je očiten! Na poti k strini Ali pa takole zgodbo. Strina so zadnjič rekli, da bi zelo radi jedli makove rezance, in hvaležna nečakinja je neko popoldne nasula v vrečko par prgišč maka, da razveseli strino. Pelje se z avtom, mak je v prozorni polivinilasti vrečki na sedežu ob njej, ustavi jo policaj, ki zagleda posivelo zrnje in nečakinjo prijavi, kajti prvi odstavek 5. člena predloga zakona pravi: »Proizvodnja in promet mamil sta prepovedana. Prepovedana je posest mamil ...« Razveseljeni policaj se lahko zanese še na zgoraj navedeni tretji odstavek 4. člena, ki govori o prepovedi »vsakega drugega dajanja mamil v promet«! Če to ni dajanje mamil v promet! Beseda zakonodajalca se sicer v 5. členu nadaljuje tako: »Ne glede na drugi odstavek tega člena, poseben zakon lahko določi pogoje, pod katerimi posest mamil ni prepovedana«. Pa to za zaloteno nečakinjo ni nikaka tolažba, ker 7. člen, »nedvoumno«, kot se reče, določa, kako so izbrani pogoji: ko gre za »medicinske, veterinarske, učne in znanstvene namene«, se »proizvodnja in promet z mamili lahko opravlja«. Mak med zobmi Znano je, da uživanje makovih rezancev ali potic pušča med zobmi sledi, zato si je mogoče v siloviti gonji proti »naraščajoči narkomaniji« zamisliti tudi osveščene policiste, ki bi ljudem veleli, naj pokažejo zobe. Eeeeee! Vse po zakonu! Priznavamo, šli smo v skrajnosti. Toda skrajnosti, ki jo predlog zakona dopušča!.Če naj bi šlo »vse po zakonu«, kakor je nekdaj rekel naš državnik, in če bi bil tak predlog zakona sprejet, bi se smele dogajati tudi zgoraj napisane zgode! Ko namreč enkrat pade nate senca zakonodajalčevega dvoma, se zlepa ne izvlečeš iz nje. Glejte, 9. člen predloga zakona sicer pravi: »Opijski mak in kana-bis se lahko na podlagi dovoljenja ministra, pristojnega za zdravstvo gojita samo za prehrambene in industrijske namene s tem, da mora gojitelj zasejane površine prijaviti Ime je opsovano! Predlog zakona je kratko malo sovražen obema rastlinama, kakor je na zasedanju odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ugotovila tudi njegova najbolj alternativna članica poslanka gospa Marija Požonec. Povzeto po magnetogramu razprave je dejala: »Sem daleč od tega, da bi podpirala zlorabo konoplje in maka, vendar mislim, da se godi območni enoti upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve v 30 dneh po setvi ter ministrstvu pristojnemu za kmetijstva.« Toda naslov poglavja, v katerem stoji ta člen, je »II. Proizvodnja mamil«. To pomeni, da ti zakon v načelu dovoljuje nedovoljeno! Zakaj se močnemu in nagajivemu varuhu zakonov lahko ne bi zazdelo in te bo malo preveril, izmeril površino posejanega maka, če si ga res vsega prijavil, in preveril vsebnost psihotropnih snovi v konoplji, če res ni indijska! Videli smo že, kaj se lahko zgodi. Malo se razbohoti sonce, in je v konoplji več smole, kakor je običajno v industrijski konoplji! In policija požiga! Malo vas bo zanesla roka in bo zasejana večja greda maka, kakor ste jo prijavili - vaš mak bo gorel! konoplji kot industrijski rastlini, mak doslej ni bil izpostavljen, krivica.« Kulturološko in evropsko gledano je to sicer še vedno puritansko stališče. Kulturološko zato, ker sta to preprosto tradicionalni poljski in vrtni kulturi, ki nista nič bolj primerni za zlorabo kakor vinska trta. V neprimerno bolj evropski državi, kot je naša,,na Nizozemskem, v samem glavnem mestu Amsterdamu imajo vsako leto poskušanje hašiša, tako kakor pri nas poskušanje vin! Člani odbora za kmetijstvo in gozdarstvo so celo zaslutili, da je v predlogu zakona spisana nepremostljiva neumnost, ki jo želijo obiti tako, da predlagajo, naj se »v vseh členih zakona besedo ‘kanabis’ nadomesti z bese- r Iz^agreba piše do ‘konoplja’«, glede mM1 naj bi bilo 10 kvadratnih te kulture dovoljeno sejati^ prijavljanja »pristojni obmo® enoti upravnega organa« bis je konoplja in konoplja?^ nabis, ne vekov veke am® Sam še nisem videl grede n"1 na Polju, ki bi bila velika sa* toliko, samo recimo dva pet metrov. Saj to je strini komaj , za rezance! Za četrtič N51 Ponj v Lenti? Sejmo rastline nesrečnega imena! Poslanec Geza Džuban uvodničar na seji odbora®1. etijstvo in gozdarstvo. da ne ve, kako naj bi bM' zakon o mamilih in ps,b° j nih snoveh, da ne bi bil fk neumen in krivičen za konopljo. . „. Naj pa ljudstvo r^jšo generacijo, ki je j dobrega vina kakordan^ 1 slovenski in prekmursko-P' svet in je sejala maki” , Pijo, pa se vendar ni dro& njima! Vprašali ga bodo,ce Evrope. / Ravnati je potrebno? no, kakor nekoč Indijec 1 tma Gandhi, ko je last njegovemu narodu P p vedala pridobivati sol iz1,1 vode. Pa je še! naf^o 1 morja, zajel vodo in sonce, daje izhlapela, op bila sol! jjjli Potrebno je vzeti sem na polje sejat! Z nopljo. Predvsem pn‘"‘m te druge rastlineje P°,n tov. Nemci jo bodo pravi zakona o pf«P° obilo sejali. Naj konoplja raste k° -dfj Plja! Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan —ž Cigut. Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder. Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. VESTNIK Folklorni festival Občine Ljutomer »Toliko sreče in denarja, kot je makovih zrnic!« so zaželili obiskovalcem na folklornem festivalu na Pristavi, ko so obiskovalce posipali z makom. Letos so revijo otroških in odraslih folklornih skupin Občine Ljutomer pripravili ZKO Ljutomer v sodelovanju s turističnim društvom Mak v Pristavi. Program so začeli s prleško himno Dere sen jas mali bija. V uvodu je spregovorila Katja Pevec - Stajnko, predsednica tamkajšnjega turističnega društva, nastopili pa so ljudski godci Mak Pristava. Program so začeli z najmlajšo otroško folklorno skupfno TD Mak, svoj nastop z rajalnimi igricami in izštevankami sta pripravila vrtca iz Ljutomera in Veržeja, predstavile so se tudi OŠ Razkrižje s skladbo Moj očka ima konjička dva, z ljudskimi plesi in otroško igro se je predstavila OŠ Razkrižje, osnovnošolci križevske šole so zaplesali ob harmoniki Branka Vrbančiča, nastopili pa so tudi tamburaši OŠ Veržej. Nastopili sta tudi tamburaški skupini Društva upokojencev Ljutomer in TD Razkrižje. Zaplesale so tudi štiri folklorne skupine: Prlek TD Ljutomer, Kud Razkrižje. Kud Križevci in DU Ljutomer. Revijo so sklenili Domači muzikantje DU Ljutomer in ljudske pevke iz Pristave. Gostiteljica letošnje folklorne revije je bila Pristava in prav letos mineva šestdeset let od prve evidentirane folklorne skupine v tej vasi. Prvo fotografijo folklorne skupine so namreč posneli leta 1936, še edina živeča plesalka iz tiste skupine pa se je udeležila letošnje revije. ANR Štirje asi in pikova da^ •J •/ Legalno izvoljeni glavar mesta Zagreba in župan ni edina neumnost, ki se sprošča iz polit'"1 Legalno izvoljeni glavar mesta Zagreba in župan zagrebške županije (Zagreb z okolico) je donedavni vodja hrvaških liberalcev Dražen Budiša. Nelegalno imenovana mestna glavarka in županja je Marina Matulovič - Dropulič, ki pa jo centralna, hade-zejevska oblast obravnava kot edino veljavno prvo funkcionarko hrvaškega glavnega mesta. Dražen Budiša je že četrti legalno izvoljeni župan Zagreba po volitvah minulega oktobra, toda politična kriza med volilnimi zmagovalci, ki jih predstavlja sedem opozicijskih strank, in vladajočo HDZ se bo poglabljala tudi, če bi hrvaški predsednik dr. Franjo Tud-man Budišo vendarle potrdil za župana. Mestna skupščina, ki Jo vodi trenutno najpopularnejši opozicijski politik prof. dr. Zdravko Tomac, je pred tremi tedni znižala mestni davek z 22,5 na 18 odstotkov, temu pa se je zoperstavila Tudmanova glavarka in županja Marina Matulovič - Dropulič, češ da ž zmanjšanjem mestnega proračuna ne bo mogoče izpeljati njenega socialnega programa, ki je težak 814 milijonov kun (227 milijonov nemških mark). To pa je obilnejša kost za glodanje, kot je ponavljajoče se vprašanje, kdo je (ali naj bi bil) glavar in župan Zagreba. Vojne in polvojne razmere, predvsem pa hade-zejevska gospodarska in socialna politika so nekdanji srednji razred spravile na beraško palico. Država upokojencem dolguje že blizu 25 pokojnin, med 900.000 upokojenci je kakih 600.000 takih, ki prejemajo mesečno okoli 200 nemških mark pokojnine. Po zadnjih raziskavah v okviru najmočnejšega sindikalnega združenja SSSH (samostojni sindikati) je kakih 5 odstotkov prebivalstva bogatih, vsi drugi pa naj bi tolkli večjo ali manjšo revščino, ki jo najbolj občutijo prebivalci največjih hrvaških mest. Tudi v Zagrebu rastejo ilegalni bordeli kot gobe po dežju, da omenimo enega od kolikor toliko prikritih, vendar še zmeraj najbolj oprijemljivih pojavov gmotnih in socialnih razmer določene skupnosti. Najstarejša obrt, ki se zlasti na Balkanu pogosto enači s politiko in narobe, pa je v zagrebškem in hrvaškem okolju, ki se ima za tradicionalno katoliško, zelo tvegana zadeva. Mladi desničarji celo napovedujejo lov na mestne pse z rodovnikom, da bi tudi tako prisilili hrvaške družine k dvigu natalitete. To pa In kaj zdaj? Če bo opozicijska mestna skupščina,v sedem strank 65 odstotkov glasov, zaVI!!iwiilFj program Tudmanove županje, jo bo HDZ0 povečanje socialne bede med mest"'$11 valstvom, če pa bi mestni svetniki taJni, da bLnaVljanje<<’ kar Skrpali i,.? do Ponekod zg->i celo 5aj metrov cest-^^obili®^11^ obeh ob-^atiooa ®® zad°voljni d>'avnikomaV°nOV Z dvema n ?lrekcije za 11 "a niin bodo vseeno pri- S>are8evaniaPredJO8e umi’ d h akobramProb'ematike. b°d0 Vpr.hoZP'163 dnJe cestni st- rokovnjaki podprli nujnost del na odseku od Murske Sobote do Gornje Radgone, najprej pa seveda na odseku Tropovci-Mele, predvsem pa, da bodo poskrbeli za hitrejše odpravljanje nevzdržnih razmer. Kakor je povedal župan občine Cankova - Tišina Alojz Flegar, bo potrebno najti kratkoročne in dolgoročne rešitve za mostove in cesto, saj ni želja domačinov, da bi zapirali ceste, ampak da bi skupaj rešili probleme in uredili življenjske razmere ob cesti, ki je bila prvotno grajena za njihove potrebe. Pri tem si želijo več razumevanja in pomoči ne le Direkcije, temveč tudi Ministrstva za promet in zveze ter poslancev Državnega zbora. Če je ta cesta najpomembnejša tranzitna povezava, ki jo je Slovenija obljubila in dovolila s transportnim sporazumom z Evropsko unijo, bi morali najti sredstva za njeno popolno rekonstrukcijo, gradnjo pločnikov in fr • —-i^— t ornja Lendava) na Goričkem Sj^ni treh dežel za en park priQ>>—-—_______________________ * < mllllnn .. . ,. dediščine, nato pa še določiti Goričkem so se prvič srečali ven zaščite - to, kar imenuje °bcin V SORpHniib sosedje »naravni park« je v Slo- • V sosednjih madžarskih, nastal + 'n sl°Venskih deželah, kjer naj kOgorp?.113 Goričk ®a’ S°.?e v P°P0,danskih urah pred gradom v << arja । P županj pryR srečali madžarski, avstrijski in sloven-. 0''etiijj jpfej z Zan- °s9e so s’ P°d vodstvom gostitelja Ludvika tav]eL’ > pa So panjem ogledali največjo graščinsko poslopje v U tr|st v Pozne več* Zbra*' v dvorani gostišča Klement. Pogovor se >tva ra,lskega nakrne Ure? sai so s' 'meH kaj povedati. Ker so pre-Potrehi a,spreieB v Bruslju in mu namenili določena 9 ’ aa čet a°Sebna »sr° . dvoriti in uskladiti nadaljnji razvoj. Za to Sic. f^atem sPt*U|,!na čezmejnega sodelovanja«, ki so jo imeno-» čžka e, anku- Min ^aboC^cnijoše ve-na Malu lasitve nt8/’raven raz- ; fiVAvtriji medtem ko so Avstrijci tik pred razglasitvijo parka, bo morala Slovenija narediti najprej »inventarizacijo in valorizacijo« naravne in kulturne '^Ai/e ?>ev- - P SOC fAlMA X BOHRA PR/ N M4S ? M l/ A/ozv kajuti J kolesarskih poti, pa čeprav z interventnimi sredstvi iz integralnega proračuna, kamor se stekajo vsa sredstva, zbrana tudi s cestninami. Bogomir Mlinarič, Viktor Zamuda, Slavica Gomboc, Viktor Vrečič, Jože Farič, Jože Flegar. Zdenko Lazar in drugi so skoraj tri ure dokazovali, da odnos države do lokalne problematike, ki je posledica mednarodnega transporta, ni pravšnji. Zaradi načrtov za avtocesto, ki bo (če bo) šele čez sedem ali več let, ne morejo pristati na krpanje lukenj na tej tranzitni cesti; prepričani so, da cesta zaradi neprimerne gradnje v preteklosti in nenormalnega tovornega prometa v zadnjih petih letih avtoceste ne bo dočakala. Kljub temu (če bo avtocesta) bodo še vedno potrebovali cesto, da bodo do te nove ceste sploh lahko prišli. Ne strinjajo se, da bi morali sami poskrbeti za pločnike in kolesarske poti: mednarodni tovorni promet jim je »priskrbela« država, torej naj poskrbi še za varnost državljanov. Odsek magistralne ceste M 10-1 skozi kraje Šratovci, Radenci, Gornji, Srednji in Dolnji Petanjci in Tišina je namreč nekaj posebnega, saj zaradi tipičnih panonskih obcestnih vasi ves čas poteka skozi strnjeno naselje. Na torkovem pogovoru so dediščine, nato pa še določiti ra- - to, kar imenujejo sosedje »naravni park«, je v Slove niji definirano kot krajinski park, torej območje, kjer ni stroge zaščite. Toda gre zgolj za imenovanja, ki ne bi smela ovirati nadaljnjega Gostje, župani iz sosednje Madžarske in Avstrije, so bili presenečeni nad mogočnostjo pa tudi zanemarjenostjo takšnega kulturno-zgodo-vinskega bisera, kakršen je gorički grad. dela. Res pa je, da odgovorni v Ljubljani komajda dohitevajo ideje, predloge in želje, ki prihajajo iz lokalnih okolij, zato bi bilo treba več kot nujno razmišljati o ustanovitvi regije ali vsaj nekakšnega povezovalnega organa občin, ki bodo sodelovale v tem mednarodnem projektu. Vse bi potekalo hitreje, če bi bil v Prekmurju že ustanovljen zavod za varstvo kulturne dediščine (pa tudi za varstvo naravne dediščine, za prostorsko planiranje in podobno, kar spada k regiji), ne pa da so gostje iz Ljubljane govorili o »nepoznavanju terena, naravnega bogastva« in podobno. Ideja o krajinskem parku, ki ne bi motila nadaljnjega razvoja, in sodelovanju s sosednjimi deželami za čim boljše izkoriščanje obmej-nosti. ki naj bi postala »odprtost«, je zrasla na lokalni ravni. Na vprašanje, zakaj v te načrte že sedaj ne vključijo sprememb prostorskih načrtov občin (večina prekmur- ogroženi občani pripravili pisne zahteve, ki jih bodo skupaj s strokovnjaki DDC-ja še enkrat proučili ter določili roke in druge pogoje za rešitev problemov. Njihove zahteve so bile, da se takoj začne z obnovo najbolj kritičnih odsekov in se zagotovi prevoznost ceste; v čim krajšem času morajo izdelati dokumentacijo za celostno rekonstrukcijo ceste skupaj z gradnjo pločnikov in kolesarskih poti; strokovnjaki morajo natančno pregledati mostove čez reko Muro in izdelati idejni projekt njihove sanacije (zaenkrat fizični posegi menda nis-o mogoči zaradi neprevoznosti mostov v Veržeju in Razkrižju); več kot 40 lastnikom stanovanjskih hiš ob cesti bo potrebno povrniti škodo, povzročeno na objektih zaradi tovornega prometa; na Ministrstvu za promet in zveze bo potrebno zagotoviti, da pridejo vsa omenjena dela v prednostni program ter da se zanje namenijo proračunska sredstva. Občina bo poskrbela, da se bodo lahko projekti nemoteno pripravljali, in poiskala pravočasno rešitev za ureditev drugih komunalnih zadev, za katere je odgovorna, npr. kanalizacijo in razsvetljavo. Kljub vabilu se torkovega sestanka ni udeležil nihče z ministrstva za promet, niti nobeden od poslancev! Sicer pa en sestanek problemov ne bo rešil. Kaj lahko se zgodi, da se bodo »usklajevanja preveč zavlekla« in bo uporaba prisile ali legalne državljanske neposlušnosti edini možni način za rešitev problemov. BERNARDA B. PEČEK skih občin ima na Ministrstvu za okolje in prostor prijavljene spremembe), saj bi tako lahko do raz--glasitve krajinskega parka vsaj delno. obvarovali pokrajino pred velikim uničenjem, je Miran Gajšek z Urada za prostorsko planiranje MOP-a odgovoril, da je tb vseeno državna zadeva in mora biti za vsako spremembo prostorskih načrtov tehtna strokovna utemeljitev; ker to območje še ni raziskano, pa država v tem trenutku ne more enoglasno povedati, da bo tukaj krajinski park! Dodal je tudi, da se s tem morajo strinjati vsi župani, in pri tem verjetno pozabil, da so pobudo enotno podali vsi župani na srečanju pred enim letom, ki se ga je prav tako udeležil tudi M. Gajšek. Pokrajina bo pač morala vzeti usodo v svoje roke in spodbuditi razvoj, če ne z ustanovitvijo regije, pa z ustanovitvijo vsaj medobčinske organizacije, sklada, centra ali drugačnega načina povezovanja, pri tem pa ne izključevati povezanosti z drugimi, ki imajo podobne interese (npr. SEG). Najprej je potrebno izdelati strokovne predloge (kakor je povedala Alma Vičar), ki bodo nato osnova za nadaljnje delo, projekte, zakon in tudi za pridobitev subvencij za to pokrajino; predloge in zahteve pa bi bili-sposobni z malce dobre volje in sodelovanja izdelati tudi domači strokovnjaki. BERNARDA B. PEČEK Seja vlade Po hitrem postopku Puconci-Hodoš Vlada (zaenkrat) še nasprotuje takojšnjemu povišanju plač zdravnikov za količnik 1,5 - Odkupna cena mleka od 1. aprila višja za 9 odstotkov -V Tamu ohraniti le perspektivne programe - Poškodovanih je 16 odstotkov gozdov Na svoji zadnji seji pretekli četrtek slovenska vlada ni soglašala z zahtevami sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides po zvišanju plač za količnik 1,5, ker bi takojšnje povišanje porušilo makroekonomsko politiko vlade in povzročilo veliko inflacijo, za seboj pa potegnilo še druge podobne zahteve. Vlada je zdravnikom ponudila dolgoročno reševanje ugleda in plačevanja poklica zdravnik; v pripravi naj bi bil tudi zakon o zdravnikih, ki bo kmalu prišel v državni zbor. Vlada je z uredbo o načinu oblikovanja odkupne cene kravjega mleka določila, da bo od 1. aprila povprečna odkupna cena litra mleka višja za 9 odstotkov. Oblikovanje odkupne cene mleka bo odvisno od vsebnosti maščob, beljakovin, skupnega števila mikroorganizmov in števila somatskih celic. Za koliko se bo cena mleka povečala v drobnoprodaji, ni jasno; vse je odvisno od mlekarn, vendar se cene ne smejo povečati za več kot 9 odstotkov. Drobnoprodajne cene mleka se niso povečale že več kot leto dni. Vlada je sprejela tudi sklep o dokapitalizaciji novomeškega Revoza; znesek bo 1.2 milijarde tolarjev, ki ga bo država nakazala v treh tranšah. Prvo so vplačali že v teh dneh, preostali dve pa do konca leta. Sredstva bodo zagotovili iz privatizacijskih sredstev. Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je na tiskovni konferenci povedal, da se je vlada tudi seznanila z dogajanji ob stavki v koprskem Cimosu; v poslovanju Cimosa je vrsta nerešenih vprašanj, ki izvirajo iz-koncepta lastninjenja Cimosa, dodatne težave pa povzročajo težke gospodarske razmere. Vladaje mnenja, da je potrebna intervencija od zunaj, zato bo oblikovala posebno skupino, v kateri bodo predstavniki Cimo- Pomurje zanimivo za VB Veleposlanik Velike Britanije v Republiki Sloveniji Gordon Johnston s soprogo se je sredi minulega tedna mudil na obisku v Pomurju. V Murski Soboti gaje sprejel župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, ki ga je podrobneje seznanil s poličnim in gospodarskim položajem našega območja, predvsem pa z razvojnimi načrti mesta in okolice. Visoki gost je pokazal veliko zanimanje za razmere pri nas, kar dokazuje tudi obisk v tovarni Mura. Sestal se je tudi s predstavniki Območne gospodarske zbornice za Pomurje, ki so veleposlaniku Gordonu Johnstonu predstavili gospodarsko sodelovanje Pomurja z Veliko Britanijo. Tako je znašal lanski izvoz v Veliko Britanijo 3,3 milijona ameriških dolarjev, pri čemer je bil delež soboške občine kar 2,8 milijona dolarjev. Po drugi strani pa je uvoz blaga v Pomurje višji, saj je v letu 1995 znašal okrog 3,8 milijona ameriških dolarjev, kar je 1,1 odstotka celotnega slovenskega uvoza iz Velike Britanije. sa, bank in vlade, ki bodo francoskemu Cimosu ponudili nova pogajanja, saj je nastale motnje mogoče odpraviti in nadaljevati proizvodnjo. Težje bo v Tamu, saj po besedah ministra Metoda Dragonje ni pravega upanja za rešitev podjetja kot celote. Vlada je sprejela sklep o poroštvu za nova posojila, vendar le za perspektivne programe. Vlada se še ni odločila o stečaju Tama, vendar bodo najverjetneje skušali ohraniti samo perspektivne programe, s tem pa (le) okoli 1300 delovnih mest. Glavne težave vidi Metod Dragonja v tem. da so v pretekosti skušali ohraniti Tam kot celoto, kar pa je bilo po njegovih besedah »preveč optimistično«. Za sanacijo posledic snega in žleda v slovenskih gozdovih bo vlada namenila 600 milijonov tolarjev; poškodovanih je okoli 16 odstotkov gozdov oz. 460 tisoč kubičnih metrov drevja.Vlada bo državnemu zboru predlagala, da po hitrem postopku sprejme zakon o ureditvi gradnje železniške proge Puconci-Hodoš-državna meja in drugega tira proge Koper-Divača, saj sta ti prometni poti opredeljeni v nacionalnem programu razvoja slovenske infrastrukture in bosta razbremenili prometne povezave. Marjan Horvat Kot je v- pogovoru poudaril veleposlanik Gordon Johnston, je Velika Britanija zelo zainteresirana za vlaganja v Sloveniji. To velja predvsem za Radensko, Nafto, Muro in turistično področje, zanimivo pa je, da so Angleži pripravljen celo odkupiti celotno Mesno industrijo Pomurka. M. JERŠE SOS S telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ali 97 82, od 18. do 23. ure. vestnik, 28. marc£ ospodarstvo Rafinerija Lendava - sanacijski ukrepi Za tolar in pol Rafinerijski del proizvodnje v lendavski Nafti je samo januarja ustvaril negativni poslovni izid v višini 90 milijonov tolarjev ali izguba, ki jo bo treba pokriti, znaša že milijardo in 400 milijonov tolarjev. »Zaradi naraščajoče izgube je proizvodnja ogrožena, dodatno pa jo otežujejo zunanji procesi. Ustavitev proizvodnje torej grozi, saj so razmere za poslovanje neugodne,« je povedal direktor Nafte Jože Hozjan. Dodal je še: »Ustavitev pa seveda ni naš cilj, to ni naša naloga. Naš predlog je, da rafinerija obratuje.« Vodstvo podjetja, kot smo razumeli direktorja, kljub neugodnim razmeram za poslovanje rafinerije vendarle še ni dvignilo rok. Zavračajo torej tudi govorice, po katerih naj bi jim pripisovali napoved o ustavitvi rafinerije kot njihov cilj. Ukrepi v dveh poglavjih »Smo v fazi, da maksimalno pripravimo vse potrebno.za odpravo izgube ter da organom družbe predstavimo načrtovane ukrepe,« je povedal sogovornik. Ukrepi zajemajo dve poglavji, prvo govori o notranjih ukrepih za raconalizacijo, drugo pa o razliki ali delu izgube, ki je z notranjimi ukrepi ne bodo mogli pokriti in za katero bo potrebno spremeniti nabavno oziroma proizvodno ceno naftnih derivatov. Notranji ukrepi se nanašajo na jri proizvodne sektorje, na rafinerijo, petrokemijo in strojegradnjo. Na področju raziskovanja namreč, po oceni vodstva, večje racionalizacije ni mogoče doseči. V rafineriji bi z ukrepi lahko napraskali največ 140 milijonov tolarjev, če jim seveda ukrepe varčevanja ne bodo izničili zunanji dejavniki. Varčevali bodo tam, kjer na to poslovodsko lahko vplivajo, in sicer pri stroških nabave surovin, normativih ter storitvah. Računajo pa tudi na to, da bi z nekaj vlaganji enota energetike lahko pomembno vplivala na sanacijo rafinerije. Po sklepu nadzornega sveta tudi masa stroškov za delo ne sme preseči lanskoletne ravni. Tudi o tem se bodo v podjetju še morali pogovarjati. Poslovanje čez mejo vse bolj bremeni Morda je še najbolj pomembno, kako zmanjšati stroške pri storitvah. Rafinerija namreč sodeluje z zunanjima rafinerijama. »Ampak tu smo zelo omejeni, saj smo pod vplivom zunanjih dejavnikov, to sta železnica in poslovanje s tujimi parnerji. Težave pa imamo tudi zaradi carine, saj nam je nova carinska zakonodaja skorajda onemogočila sodelovanje z avstrijskim partnerjem in smo vezani na madžarsko rafinerijo MOL, kjer pa zadeve tudi ne tečejo gladko, saj imamo na tem področju pomembne zastoje. To dodatno otežuje naš položaj in lahko se zgodi, da bomo morali zaradi tega proizvodnjo zmanjšati. Sodelovanje z zunanjimi partnerji se zapleta čedalje bolj, kar je dodatni razlog, da se posodobitev rafinerije izvede v predlaganem obsegu,« je povedal direktor. Združenje mineralcev Slovenije ogorčeno Lažne »mineralne vodi Vsaka voda pač ne more biti naravna mineralne voda, pa čeprav ji dodajo skoraj vse sestavine, kakršne vsebuje voda iz globin Ko bi bil Pravilnik o mineralni vodi in izvirski vodi že sprejet, takšnih nesoglasij ali dvoumnosti ne bi bilo. Ker pa je omenjeni pravilnik še vedno »v obravnavi«, stari pa je še iz rajnke Jugoslavije in pomanjkljiv, je združenje mineralcev Slovenije nemočno: nelojalna konkurenca, ki pri prodaji vode v plastenkah spretno izkorišča besede, kot so »osvežujoča«, »čista«, »mineralizirana« in podobno, uporablja vse znane lastnosti prvotne naravne mineralne in izvirske vode iz globin za povečanje prodaje svoje vode, ki bi lahko bila tudi navadna »obdelana« voda iz vodovodnih pip. V sedanjih razmerah, ko zaradi onesnaženosti pitne vode vse več ljudi v trgovinah posega tudi po navadni pitni vodi, se jim je prodaja močno povečala - če bi bili zlobni, bi dejali, da jim »nitratna in pesticidna« afera na moč koristi. In kako naj v tej vse večji poplavi pitnih vod v trgovinah ohranita svoj posebni status edina polnilca zares prave mineralne vode Radenska in Rogaška Slatina, ki sta tudi edini članici združenja? Generalni direktor Franc Premk je v Sarajevu podpisal pogodbo o sodelovanju s podjetjema Energoinvest in Energopetrol. Slovenska naftna družba naj bi obnovila 15 v vojni uničenih bencinskih črpalk in Bosno oskrbovala z gorivom. Za lendavsko rafinerijo pa je zanimiva vest, da se je Franc Premk pogovarjal tudi o možnosti, da bi Energoinvest prevzel dela pri posodabljanju rafinerije. Ta projekk naj bi stal 40 milijonov dolarjev. Energoinvest je bilo pred vojno podjetje svetovnega ranga, tudi po strokovni usposobljenosti kadrov. Precej njihove opreme je montirane tudi v lendavski rafineriji. Lendavska rafinerija s svojo proizvodnjo primarnega bencina namreč ne more doseči visokooktanskih komponent in ga zato prevaža na dodelavo v rafinerije čez-mejo. S sprejetjem carinskega zakona in uredbe o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom pa carinski organi zahtevajo dokazovanje istovetnosti blaga, to pa v tem primeru zaradi narave blaga ni izvedljivo. Dokazati bi namreč morali, daje motorni bencin res iz primarnega bencina, ki ga je proizvedla lendavska rafinerija. Zaradi tega in še nedokončanih pogovorov s tujimi carinskimi organi lendavska rafinerija plačuje carine kot za redni uvoz, čeprav gre za blago, ki so ga dali na tuje le v predelavo. Varčevalne ukrepe za sanacijo izgube v rafineriji pripravljajo tudi za sektor petrokemije. Tudi tu bodo preverili nabavo materialov, storitve, stroške dela in pogledali, kaj se da privarčevati pri energijskih virih. Z notranjimi ukrepi lahko pokrili le četrtino izgube »Z notranjimi ukrepi lahko vplivamo na zmanjšanje izgube v višini ene četrtine, drugo pa je zunaj našega dosega. Če pa se nam zgodi, da se zadeve še bolj zapletejo, na primer zaradi carine, železnice, potem je ta delež lahko še manjši,« je povedal sogovornik. In prav zaradi tega se lendavska Nafta skupaj s Petrolom obrača na vlado z novo vlogo za povišanje nabavnih ali proizvodnih cen naftnih derivatov. V njej so temeljito pojasnili nastale razmere, ki so posledica rasti cen surovine, naraščanja dolarja in zadrževanja rafinerijske cene naftnih derivatov pa tudi novih carinskih predpisov. »Mi ne govorimo o drobnoprodajni ceni, saj je ta stvar države. Z davki marsikaj regulirajo tudi druge države. Ampak kar se nas tiče, kot proizvajalca, je jasno, da je cena surovine enormno porasla, tečaj ravno tako, in da smo skupaj s prometno maržo pod evropskimi cenami,« je povedal Jože Hozjan. To, da.so rafinerijske cene naftnih derivatov in prometna marža pri nas v primerjavi s primerljivimi cenami iz evropskih držav toliko pod evropskimi cenami, pomeni tudi, da država ne spoštuje v parlamentu sprejete strategije učinkovite rabe energijskih virov, ki pravi, da marajo biti primerljive s cenami Evropske unije. In kolikšno zvišanje bi potrebovala rafinerija Za pozitivno poslovanje bi rafinerija potrebovala od 1 do 1,3 tolarja več za liter prodanega belega derivata. Vodstvo Nafte bo predlagane ukrepe pripravilo tudi za skupščino, ki bo prvega aprila. Pričakujejo torej, da bosta lastnika, to pa sta Petrol in država, o načrtovanih ukrepih tudi povedala svoje mnenje. MAJDA HORVAT Zlorabljanje označevanja mora biti kaznivo Pravilnik o naravni mineralni vodi in izvirski vodi je pripravilo Gospodarsko združenje mineralnih vod Slovenije (ustanovljeno 1. 6. 1992 in registrirano L 3. 1994) in ga 23. novembra 1995 oddalo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj se mineralna in čista izvirska voda štejeta kot prehrambeni izdelek, ker sta namenjeni zgolj pitju (ne tudi kuhanju ali drugačni uporabi), zato je ministrstvo odgovorno za predpisovanje njihovih standardov. Pravoverni mineralci si želijo, da bi že enkrat začela veljati nova, natančnejša pravila, ne pa da se vsake toliko časa s pomočjo ljudi z ministrstva in »odmikov od standardov« na trgu pojavi neka nova voda. Pravilnik so pripravljali dolgo in natačno. Usklajen je s priporočilom EEC št.80/777, z EEC št.79/112 ter s pomembnim predpisom CODEX ALIMENTA-RIUS COMMISSION 87/19, ki med drugim določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri pripravi, tehnologiji polnjenja in prometu naravne mineralne vode in izvirske vode, ki se za prodajo polni v embalažo. In kakšna je naravna mineralna voda: pritekati mora iz podzemnih, pred onesnaženjem zavarovanih vodnih virov oziroma iz enega ali več urejenih vrelcev; imeti mora prvobitno čistočo in zaradi vsebnosti mineralnih snovi, elementov v sledovih in drugih sestavin določene prehransko- fiziološke učinke', zaradi različnih količin črpanja se ne sme spremeniti sestava, niti ne smejo biti prevelika nihanja v sestavi, temperaturi in drugih lastnostih (npr. za ione, CO,); tudi druge snovi (opisane v posebni prilogi) ne smejo presegati dovoljenih koncentracij. Še posebej pomemben in nujen je 4. člen: zaščiteni pred onesnaženjem. Le takšna mineralna voda lahko ima oznako »naravna mineralna voda« ali »naravna mineralna voda, ki vsebuje lasten ogljikov dioksid« ali »naravna mineralna voda z dodanim ogljikovim dioksidom« (iz istega vrelca). Izvirska voda pa je po tem pravilniku (v obravnavi) tista voda, ki priteka iz zaščitenega podzemnega vira in se črpa na enem ali več naravnih izvirih ali črpališčih; ta voda se tehnološko ne pripravlja enako kot mineralna voda. Izvirska voda se ne bi smela dajati v promet z oznakami, podatki ali opremo, ki bi lahko povzročili zamenjavo z naravno mineralno vodo. Oznake »mineralna voda, kisla voda, vrelec« niso dovoljene. Enako velja za besedne zveze, fantazijska imena ali slike, pa četudi veljajo samo za naziv proizvajalca ali se pojavljajo v zvezi z njim. Izvirsko vodo bi lahko dajali v promet pod določenimi pogoji tudi z navedbo njene posebne namembnosti za prehrano dojenčkov. Naravno mineralno vodo je dovoljeno dajati v promet samo, če je uradno priznana. Za priznanje mora izpolnjevati vse pogoje iz 3. člena (prej našteto) pravilnika, kar mora biti preverjeno z znanstveno priznanimi postopki in upoštevanjem naslednjih vidikov: 1. geološkega in hidrogeološkega, 2. fizikalnega, fizikalno-kemijskega in kemijskega, 3. mikrobiološkega in higienskega, 4. da vsebuje najmanj 1000 mg/l raztopljenih mineralnih snovi, najmanj 250 mg lastnega CO2/1, ki je naravno raztopljen, in ima znanstveno dokazane učinke s prehransko-fiziološkega vidika... Naravno mineralno vodo je dovoljeno črpati le iz vrelcev, za katere je pristojen organ izdal uporabno dovoljenje in so z odlokom Ne mineralne vode in ne izvirske vode ni dovoljeno (niti ni potrebno) dezinficirati! Vode za osvežitev niso nujno mineralne ali izvirske Poleg uvožene francoske in italijanske vode so se v zadnjih letih na slovenskem trgu pojavile tudi vode Julijana, Zala, Zlata kaplja in pred kratkim Bonaqua. Slednje zaradi zelo učinkovite reklamne akcije v vseh možnih medijih ne morete spregledati, saj sije svetovno znani koncern za slogan izbral Tudi voda ima okus... svežine na zeleno-modri podlagi, ki prav gotovo spominja na barv«* nih mineralnih vod, kijikr mo. In kakakšna je ta som svežine? Pravzaprav)^ dobna voda, kakršno upo^ pri polnjenju pepsikole ali k le, le da je dodatno obogaten* nerali. To nikakor ni mina voda, in če ta razlika M darjena, gre za namerno®'« porabnikov z nepopoln'®1 \ macijami. Če bi na primer kdo . , niti pitno vodo, ki pritaji vodne pipe, v steklenice stenke za prodajo .Ji morali najprej kondenc^i prilagoditi; prav vse dezinfiicirane, in sicer Ji I zmehčajo, nato kloriraj0 "g spet deklarirajo. Nato te tijo še z minerali, z dodaft"j natrijevega klorida, kalifi da, magnezijevega kidr°k oj nata in kalcijevega hidftl oj nata. Karkoli dobijo iz ni mineralna voda! Če so . in te nove pitne vode e j tem bi lahko tudi rniner polnili na vsakem z malce znanja (in “e 1 vsake vodovodne P*P?j i»it( Saj ne, da bi kdo žet J čiti prodajanje taksni razločevanje mora o ‘ ^7 tako v označevanju ka davčevanju. . Zaenkrat pa še ni bo izdajatelj dovoljenj2’ i daje neka voda res pr* na voda ali prava izvt' ,^1 Bo to Ministrstvo za štor, kije odgovorno z^ koncesij za podzem2 bogastva, ali bo to ■ strstvo? In prav te ne m! so vzrok sedanjim zap' meram, ko se čedaiJ। ločnica med »naravn no« vodo. To - ožim pred tem - je mineralci niso prista > se pravilnik o pitnih v J vljal skupaj s pravim1^ ralnih vodah. Ali bo P* falsko močnejši lob! polnilcev vode in bo"1. jj|/ dva pravilnika dveh ni। ^ pa bo vendarle pre'a nljjiet^ bodo zaščitili naravne j izvirske vode? . Porabniki, ki še n' veščeni in seznanjen' r v trgovini pač pos^^M stenki, na kateri J Toda... berna^ Zaradi tožb dolgovaška opekarna še vedno neprodana Franc Gajšek hkrati upnik in kupec Dolgovaška opekarna pravnomočno še vedno ni prodana, čeprav je bila 11. marca javna dražba opekarne in čeprav je to bil že peti poskus, najti ji lastnika. Dan mi je bil nasvet, da bi se bilo bolje vzdržati komentiranja. Da, lahko tudi brez komentiranja, ampak že sama dejstva dajejo povod za razmišljanje. Javna dražba dolgovaške opekarne je bila opravljena, tako kot je bilo v javnem razpisu napovedano, enajstega marca. Začela .se je ob dvanajstih in pred začetkom dražbe sta dva udeleženca, Gradbenik iz Lendave in podjetje Miprom iz Ljubljane, plačala varščino po 2,5 milijona tolarjev ali 10 odstotkov izklicne vrednosti ter s pooblastilom stopila pred sodnika. Formalni del postopka se je začel in sodnik je začel narekovati zapisnik, ko se je na dražbi pojavilo tretje podjetje Mida iz Slovenskih Konjic. Ti so prav tako vplačali varščino in dovoljeno jim je bilo, da so kljub zamudi pristopili k dražbi. Na dražbo so prišli dvajset minut čez dvanajsto. Miprom iz Ljubljane je imel ugovor na odločitev sodnika in je te- rjal, da sodnik tretjemu kandidatu, kije na dražbo prišel prepozno, prepove licitiranje. Sodnik je ugovor zavrnil, podjetje Miprom iz Ljubljane pa potem pri licitiranju praktično ni sodelovalo. Licitirala sta, kljub trem kandidatom, le Gradbenik in Mida, katerega pravni zastopnik je bil sam Franc Gajšek. Franc Gajšek je bil namreč direktor in solastnik ljubljanskega podjetja Fa-cig, ki je dolgovaško opekarno enkrat že imelo v lasti, in to takrat, ko jo je kupilo od Sklada za razvoj. Potem ko je v opekarni prišlo do požara in ustavitve proizvodnje, je bila nakupna pogodba med Gajškom in Skladom razveljavljena, tako da je opekarna spet prišla v last Sklada. Med njima pa še vedno teče sodni postopek. Franc Gajšek, ki seje ves čas stečaja za opekarno živo zanimal, je tako prišel na njeno dražbo kot predstavnik podjetja Mida iz Slovenskih Konjic, in Franc Gajšek, ki je v stečajnem posto-ku opekarne s svojo terjatvijo nastopal kot pomemben upnik, naj bi spet posredno postal njen lastnik. Podjetje Mida iz Slovenskih Konjic je tako za 33 milijonov tolaijev kupilo dolgovaško opekarno, saj je Gradbenik verjetno prišel do dogovorjenega praga za nakup. Sam je namreč že pred dražbo stečajnemu upravitelju ponudil nakup opekarne, toda le za pol milijona tolarjev. Izklicna cena za dražbo opekarne je bila 25 milijonov tolarjev, kar ni niti desetina ocenjene vrednosti. Opekarna je bila ocenjena na 285 milijonov tolarjev. Podjetje Miprom seje zaradi postopka javne dražbe pritožilo, toda sodnik je. pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, kajti Mida iz Slovenskih Konjic seje dražbi priključila v času, ko je stečajni Gyorn pojasnjeval P°J[ prodaji, na primero0 vzema črnega pr^^Mih v razpisu ni bilo Pjefij snjeno. Samo licitira1 reč začelo šele P^^mI enih. Odvetniška P'$ Jaklina iz Ljubljane, zastopala podjetje j na zavrnjeno pritoz J enkrat. .. Toda ob prodaji °^ij^ svojo pritožbo oglasl mG vobranilec. V njej se j/ da je glinokop more biti predmet P^G upravitelj Franc država ves ta čas, k°J ni postopek v opek^ 16. decembra 94. nikom dan rok za Pd>3 ^ svoje terjatve ni Pnft n tudi prereka. no ne bo dobila l3S^„pfi,J, dokler zadeve ne no rešene. Lahkofi da bo glinokop kil ^i1^ strani stečajnega F ^4 državna last in P^^dV no na javni dražb' P 01 krat. ^stnik, 28. marrA 1996 »ociala, šolstvo, zdravstvo Stavka zdravnikov Zdravniki zoper državo Ne vem sicer zakaj, toda kot da se novinars o p - als^0 ranjem ne želi vtikati v stavko zdravnikov. Mediji p iskovnih beležijo stavko in novinarji dosledno zapisujejo, kar s konferencah povedali na eni strani predstavniki 1 e. s0 sj zdravstveni minister ali predstavniki vlade. Neka en . strjniajo izposodili tudi javnomnenjsko anketo o tem, ali sc v pr s stavko zdravnikov za povečanje plač. Vse to, samo treba opredeljevati? Ali je stavka zdravnikov res samo stavka za višje plače! V stavki zdravnikov, če je seveda ne gledamo zelo ozko, moremo videti tudi podton, to pa je upor zoper vlado in zdravstveno politiko, ki zdravnika potiska na raven državnega uradnika. To, da zdravniki za tako mizerno plačilo ne nameravajo več delati, je le prvo dejanje na poti debirokratiziranja zdravnikovega dela, zato lahko skoraj gotovo napovemo, da bo temu prvemu dejanju sledilo še 'tukaj naslednjih. Ne siovensko društvo zdravnikov in ne Zdravniška zbornica, čeprav v stavki zahtevah zdravnikov nastopata usklajeno, ampak prav sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides bo šel na to pot, Mti tako vodstvo kakor tudi članstvo sestavljajo mladi zdra-'/®iki, ki imajo voljo in ener-da začno na novo in druide, ki so pripravljeni trgati Sedanji sistem, saj jih omejuje pt' njihovem strokovnem in Ustvarjalnem delu. Stavko zdravnikov in zobozdravnikov mo-temo videti predvsem kot upor Mlajše generacije zdravnikov, “Por inteligence zoper spone, v atere jih veže sedanji zdrav-''uni sistem, čeprav v njej soli- darno sodelujejo skoraj vsi zdravniki in zobozdravniki. Država jih z njimi duši, nam davkoplačevalcem in bolnikom pa zatrjuje, kako je naše zdravstvo vrhunsko, da imamo vrhunske strokovnjake, odlično univerzo, odlično medicino. Ta strategija prepričevanja o odličnosti, ki nam jo, včasih imamo občutek, da kar načrtno, vcepljajo tako bolnikom kot zdravnikom, traja predolgo in čas je, da se enkrat vendar pove in prizna, da le ni vse tako odlično. Bolniki bi lahko razmišljali tako: kaj mi pomaga to, da imamo nekaj timov zdravnikov, ki opravljajo vrhunske posege, s katerimi se zdravstveni minister in še kdo postavlja v svetu, če sam moram na operacijo, ki je za zdravstvo rutinski poseg, zame pa nadvse pomembna. Zame kot bolnika je pomembno, da bo operacija na mojem telesu opravljena popolno, zato mi ne more biti vseeno, ali me bo operiral zdravnik, ki je preutrujen, ki bo za to svoje delo dobil tisočaka ali morda dva. Tudi zdravniki bi na to temu lahko dodali: kaj meni osebno pomeni, da imamo v državi nekaj vrhunskih ekip, če sam za vsako strokovno izpo- polnjevanje moram malodane prositi, ali mi ga bo državni zdravstveni zavod plačal ali ne. Odličnost, če je samo tam na vrhu, kaj hitro zgrmi na tla, če ji na drugo stran dodamo vse tisto, kar se dogaja tu spodaj, tako zdravnikom kot ljudem, bolnikom. Marje odličnost v zdravstvu to, da je del zdravnikovega dela »plačan« z nedelom ali prostim dnevom? Zdravniki namreč del dela, opravljenega v času dežurstva, ne dobijo plačanega z denarjem, ampak s prostim dnevom. Zdravnik pa si lahko vzame prosti dan, če seveda nima naročenih pacientov, načrtovanih operacij, če nima nujnega dela na oddelku, če nima ... Torej, lahko si ga vzame, če opravi vse delo, ki ga more opraviti, če ne, pa lahko pozabi tako na plačilo kot na prosti dan. S takim načinom plačevanja, s tem, da se zdravnika za plačilo pošlje domov, je zdravnikovo delo razvrednoteno do skrajnosti in skoraj zagotovo nobena dejavnost ne pozna za svoje strokovnjake česa takega. Država duši tudi s tem, da nad zdravniki nenehno visi z opozorili, celo grožnjami, da pri svojem delu trošijo preveč, da opravijo več pregledov, storitev, kot bo zdravstvena zavarovalnica zdravstvenemu zavodu pripravljena plačati. Enkrat, verjamem, se bodo zdravniki naveličali poslušati tudi te očitke, da je njihovo delo strošek, da s tem, ko na dan pogledajo na primer petdeset pacientov, namesto dvajset, kolikor jih je država pripravljena plačati, niso državi nič kaj všečni. In morda se bo res zgodilo to, morda bi se tudi moralo, da bo zdravnik pogledal le dvajset in ne petdeset bolnikov na dan. Pa ne samo zaradi tega, ker bi se šli vojno prek hrbtov bolnikov, ampak zato, ker pregled, ki traja namesto dvajset le pet minut, ne more biti opravljen strokovno, ker zdravniki sami s takim delom zanikajo pomembnost svojega dela. In kot rdeča nit vsega povedanega se vleča neločljiva vez med delom zdravnika in zdravljenjem bolnikov. Strezniti se moramo in opustiti razmišljanje, da je za moje zdravljenje nepomembno, ali bo zdravnik, ki me zdravi, za to ustrezno plačan ali mu bo to delo več kot opravilo, ki dobiva značaj birokratskega dela, za katerega se ob dveh predali zapro. Predolgo je namreč trajalo, da se je delo zdravnikov plačevalo mizerno, sklicujoč se na to, da so svoje delo itak dolžni vestno opraviti zaradi zaobljube in spoštovanja zdravniškega kodeksa. Položaj zdravnikov se mora v državi vzpostaviti na novo, ne samo zato, ker to terjajo zdravniki, ampak ker je to tudi moja zahteva, saj imam kot bolnik in zavarovanec vso pravico, da bom zdravljen najbolje. MAJDA HORVAT Po Soboti Sobota (II) Če mesto ne bo ustvarilo arhitekture, ki bo močnejša od spomenika in zdajšnjega trga okoli njega, bo tonilo vedno globlje, kljub najboljšim prometnim rešitvam, kajti tista komunikacija, ki kaj velja na sploh, v mestu pa še prav posebej, je komunikacija med ljudmi; to pa določa v mestnem prostoru materializirani duh spomenika s svojo statično večnostjo in oblikovno puhlostjo. In vse stavbe naokoli gledajo v njega in v nas s topim pogledom. Nikjer se ne zgodi nič kakor crescendo vznemirljivega, nikjer ni občutenega, skrbno premišljenega detajla, ki kot drobna pesem vznemiri dušo. Za duhovno obnovo mesta gre, za kar pa je seveda potrebno, da resnični duh tudi zavlada. Za razmerje (proporc) gre, za komunikacijo, za akcent, za vizijo, nikakor pa ne za spreminjanje zgodovinskih dejstev in nasilje ali za zaklinjanje in uroke. Vsekakor pa je to tudi iz popolnoma druge zgodbe kot seštevek prijaznih kotičkov, zatočišč znotraj razčlovečenega prostora. Če pravimo, silos stoji na koncu linije Kovačeve ulice, zato da nam zakriva pogled, bodo odvrnili, ne lomite ga, ne pripisujte vsepovprek zlobnih namenov, gre za objektivno nujnost, morda za nehoteno napako, na to, kar nam pripisujete, nihče niti pomislil ni. Prav zato! Lahko po nesreči padeš s stola, toda po nesreči ga ne moreš s sekiro razbiti in vreči v peč. Po nesreči lahko razbiješ okno, ne moreš pa ga po nesreči zazidati. Ko si ga zazidal, si napravil ječo. Torej po nesreči zazidano okno in ječa kot objektivna nujnost. In prav takšna hotena nezavedna nujnost uravnava celotno oblikovanje mestnega prostora. Če pa poleg silosa pogledamo še na Slovensko ulico, ki se zapre s sodiščem, na drugem koncu pa na levi in desni s pravo egiptovsko težo in popolno občo komunikacijsko nepreglednostjo, nedoslednostjo, na srečanju z Lendavsko in Grajsko potem ugledamo, da spomenik zre na nas tudi s skrajnih koncev glavne ulice (in seveda budno popazi na nas še kje vmes). In kaj drugega kot nasilje nad organskim in logičnim tokom življenja je desni breg Kovačeve ulice. Tudi dejstva, da v mestu prevladuje individualna stanovanjska gradnja, si ne moremo kar poenostaviti z razlago, da gre pač za posledico kmečkega izvora večine prebivalstva in za kmečko podobo mesta v nedavni preteklosti, temveč ga razumemo kot izolacijo zasebnega od mestnega, individualnega od tistega, kar se vsiljuje kot resnično obče. V kontekstu duhovno-antropološke strukture, ki pogojuje naštete zglede, je treba razumeti tudi sintagmo »panonska arhitektura«. Običajno vsakdo najprej pomisli na izvor, pristnost, nato pa morda še na atribute kot: odprtost, prostost, širina pogleda - duha. V zarisu prvih pomenov je seveda to popolnoma prazen pojem, neke konkretne oblike si pod tem nihče ne predstavlja; in če drugi pomeni izhajajo iz njih, stojijo na nikakršni podlagi. Zato je želja po panonski arhitekturi pravzaprav izvorna želja po prostosti, odprtosti, ustvarjalnosti, po vsem tistem, kar je v konkretnem prostoru navzoče kot odsotnost, česar tudi sedanji natečaj ni niti zahteval niti se vsaj v najosnovnejšem miselnem zarisu ne pojavi kot rezultat, a brez česar bo vse skupaj v najboljšem primeru le kopičenje z vseh vetrov napaberkovanih in nedoumljenih oblikovno-miselnih vzorcev. Iganc Meden K e občine Murska Sobota ecejšnje spodbujanje Ujetništva načrt ■jMeta 199^ Mestne občine Murska Sobota v srednjeročnem ko občina VZeillapomem,’no mesto tudi pospeševanje podjet-'Mfčje»redarstva in ' °^virn svojih možnosti skrbela za razvoj tako j^skj r . evanje j. ^^tništva kot tudi industrije. Pri tem računajo m Vni’ ^^dvsen opolnievanje državne pospeševalne politike na ii> .“je n"’Celotna n 33 ra^un uE°dnih posojil začetnikom in manjšim ^^tak b ^elovnihOS,)e^eVa'na P^*^3 ima namreč za poglavitni cilj k , glede stn.i ^3st ter vPlivanje na ravnovesje trga delovne sile, kot tudi levila zaposlenih. službH3' podietniško-^taT&info? VzPostavitvi % “No p Jac'jskega siste- ^^niku So doseglji-^tudi^ ali seJ drugi go- cUie Kuzma spodarski in negospodarski strukturi ponujajo učinkovito informacijsko podporo. V okviru pristojnosti mestne občine si bodo prizadevali, da dolgoročno dvignejo kakovost in intenzivnost gospodarjenja ter nujne teh- nološke spremembe. Tako nameravajo spodbujati uvajanje kakovostnih razvojnih programov, kjer bodo prišli do večjega izraza znanje in kreativno delo, večja uporaba sodobne tehnologije, avtomatizacija proizvodnje in višja stopnja predelave. Poleg uvajanja tehnološko intenzivnejše industrijske proizvodnje je osnovna in stalna naloga boljše izkoriščanje zmogljivosti, povečanje produktivnosti dela in izboljšanje organizacije dela, povečanje izvoza in racionalizacija porabe energije pa tudi zmanjšanje uvozne odvisnosti. Med konkretnimi nalogami velja omeniti, da bodo v živilskopredelo-valni industriji, kot so Mesna industrija Pomurka, Agromerkur, Po- ’ceste in še enkrat ceste li ^“nega^:50 sejo '"»h”*) h°dnjičJ h10™1' Sejo so nadaljevali brez graških svetnikov. Ponovno pa se je zapletlo pri naslednji točki o prijavi projektov na natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Sprejeti so hoteli sklep, katere ceste naj pošljejo na natečaj. Ker je že lani šel na natečaj Kruplivnik, je predsednica sveta Elizabeta Klement predlagala, da naj gre ta kraj tudi letos na natečaj na prvem mestu in na drugem pa cesta Kuzma-Gr- ad. Svetniki pa šo zahtevali, da naj je na prvem mestu cesta Kuz-ma-Grad. Tako je prišlo do glasovanja, sedem jih je bilo za cesto Kuzma-Grad, preostali pa so se vzdržali, župan Ludvik Kočar pa je predlagal, da dodajo še tretjo cesto, in sicer Grad-Križarka. Sejo pa so po vsem tem zapustili še svetniki Vidonec, Kovačevec in Radovec. Seja je bila potem nesklepčna in prvič jim je ni uspelo pripeljati do konca. Tako seje na seji spet pokazalo, da bi bilo še najbolje, za kar si že dolgo prizadevajo, da postaneta Grad in Kuzma samostojni občini, saj tako ne bo prihajalo do nesporazumov. Sicer pa si že v proračunu razdelijo sredstva, kijih lahko porabita Kuzma in Grad. AMR murske mlekarne in Mlinopek, namenili ustrezno pozornost novim programom in izkoriščenosti zmogljivosti. V ta namen naj bi v najkrajšem času oživili proizvodnjo v Mesni industriji Pomurka in odpravili težave, ki so vplivale na njen stečaj. Tekstilna in konfekcijska industrija, ki poleg živilskopredelo-valne industrije največ prispeva k družbenemu proizvodu industrije, pa bo svoj razvoj usmerila v ohranitev in izboljšanje konkurenčnega položaja na mednarodnih trgih. Tako bo razvijala višje oblike mednarodne menjave s kompletnim inženiringom, ki zajema prodajo organizacijskega, upravljalskega in tehnično-tehnološkega znanja. Vsekakor pa bo treba čimprej odpraviti nakopičene težave v grafični, lesarski in kovinskopredelovalni industriji, kjer marsikje zaradi pomanjkanja dela, problemov pri nabavi materialov in prodaji niso, izkoriščene proizvodne zmogljivosti. Hkrati pa mora gradbeništvo, kljub nekajletnemu nazadovanju, slediti konjunkturi ter z boljšo kakovostjo del in organiziranostjo najti svoj prostor tako na domačem kot tujem trgu. Pomembno mesto zavzemata tudi obrt in podjetništvo. Na novo je bilo ustanovljenih največ obratovalnic za gostinstvo, trgovino in druge storitve, manj pa proizvodnih obratov. Pri tem se dobro zavedajo, da je možnosti za razvoj različnih panog obrti veliko, saj je še vedno precej neizkoriščenih notranjih rezerv, zlasti glede učinkovitosti proizvodnjega procesa. Poleg tega pa je treba imeti pred očmi številna naravna bogastva in druge neizkoriščene dobrine. Razvoj teh -dejavnosti pa bo vsekakor odvisen od konkurence, ponudbe in povpraševanja, torej trga. Zaradi preu-stroja gospodarstva in stanja v večjih podjetjih je pričakovati, da se bo število obratovalnic še povečevalo. Pri tem bo soboška občina spodbujala razvoj tistih panog, ki jih najbolj primanjkuje, in v ta namen zagotavljala precejšnja gmotna sredstva. MILAN JERŠE Tiskovna konferenca predsednika vlade Zdravnikom roka Dr. Janez Drnovšek predvsem o zdravniški stavki, o izjavah direktorja Sove Draga Ferša, o zunanjem ministru Zoranu Thalerju in italijansko-slovenskih odnosih Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na tiskovni konferenci v ponedeljek dejal, da so stavkovne zahteve zdravnikov prevelike in da zdravniki oz. njihovi predstavniki v sindikatu FIDES niso niti malo pripravljeni na kompromis. Še več, da pogoje iz dneva v dan zaostrujejo. »Vlada pa ne more takoj ustreči njihovim zahtevam, ker bi to povzročilo plaz podobnih zahtev po povišanju plač, najprej v negospodarstvu, nato pa tudi v gospodarstvu.« je dejal dr. Janez Drnovšek. »Mislim, daje vladna pogajalska skupina, v kateri sta ministra dr. Božidar Voljč in Tone Rop, ponudila zadovoljive kratkoročne materialne poteze. Zdravniki pa so ponudbo kategorično zavrnili in govorijo o zaostritvi stavke.« Predsednik vlade je tudi opozoril, da bi takojšnje povišanje plač povzročilo primankljaj v proračunu in povečanje inflacije, vse to pa bi vodilo v kaos. Dr. Janez Drnovšek je dejal, da se zavzema za spremembo statusa zdravnika in za dolgoročno rešitev njihovega položaja. Možnost tega vidi v novem zakonu o zdravnikih, ki ga bo vlada obravnavala že ta teden, nato pa poslala v državni zbor s priporočilom, da se ga sprejme po hitrem postopku. Premierje pozval zdravnike »k treznemu premisleku in pravemu razumevanju položaja, v katerem smo vsi. Stopnjevanje konflikta ne bo pripeljalo nikamor.« Druga tema tiskovne konference je bil nastop direktorja Sove, slovenske obveščevalne službe, Draga Ferša v klubu Socius, ko je gospodarstvenikom govoril o delovanju tujih obveščevalnih služb pri nas in pri tem omenjal podjetja, kot so Revoz, Siemens in Creditanstalt, katerih predstavniki naj bi se ukvarjali z gospodarskim vohunjenjem. Kot prvo je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek dejal, da nastop Draga Ferša ni bil dogovorjen niti ga ni »zadela kap«, ko je slišal za Ferševe beseda na seminarju. Po njegovem tega nastopa ne smemo šteti kot negativen odnos do tujih vlaganj pri nas. Povedal je, da do njega kot predsednika vlade niso prišli nobeni konkretni podatki, da bi bilo proti tem podjetjem potrebno kaj ukreniti. Drago Ferš je pozneje obvestil dr. Janeza Drnovška o namenu njegovega predavanja; ta naj bi bil predvsem v afirmativnem pojasnjevanju delovanja Sove. Po besedah dr. Janeza Drnovška so s koalicijskim partnerjem stranko SKD uredili »vprašanja zunanje politike oz. Zorana Thalerja« in tako ni posebej komentiral izjave Lojzeta Peterleta, da bi Zoran Thaler moral odstopiti. »Mislim, da na izredni seji državnega zbora o zunanji politiki ta teden še ne bo govora o interpelaciji zoper Zorana Thalerja. Ko pa bo, mislim, da se bo zu-naji minister ubranil vseh obtožb.« Glede na italijanske pritiske zaradi fojb in italijanskih žrtev po drugi svetovni vojni in med njo pa je premier dejal, da upa, da se bo zadeva normalizirala, ker v zaostritvi teh vprašanj ne vidi nobenega smisla. »Če pa bo do zaostrovanja prišlo, bomo seveda odgovorili s pomočjo zgodovi- narjev.« Marjan HORVAT Seja Občinskega sveta Moravske Toplice Brez likvidnostnih težav in zadolževanja Čeprav je sprva kazalo, da bodo dnevni red tokratne seje Občinskega sveta Moravske Toplice skrajšali kar za nekaj točk, ker je marsikateri svetnik menil, daje preobširen, se to vendarle ni zgodilo. Sledila je obravnava zaključnega računa občinskega proračuna za leto 1995, v katerem so znašali prihodki dobrih 417 milijonov tolarjev. Potem ko so prisluhnili predsednici nadzornega odbora Dragici Letina in predsedniku odbora za proračun in finance Janezu Škaliču, ki nista imela bistvenih pripomb na nenamensko porabo denarja, se je razvila dokaj živahna razprava. V njej je sodeloval tudi župan Franc Cipot, ki je z zadovoljstvom ugotovil, daje bilo minulo leto dokaj uspešno. V tem času so sprejeli vse pomembne dokumente, kot so statut, pravilniki in proračun, dobro skupinsko delo pa je omogočilo sprotno financiranje vseh proračunskih potreb, pri čemer niso naleteli na nikakršne likvidnostne težave. Poleg tega so proračunsko leto' sklenili brez zadolževanja. Župan pa je omenil tudi nekatere manj spodbudne ugotovitve. Omenil je sklep o najemninah, o komunalnih in ekoloških taksah, ki ni bil sprejet, pa tudi zamujanje nakazil iz državnega proračuna in uvrstitev njihove občine v skupino tistih, ki so jim priznali najnižjo zagotovljeno javno porabo. Glede proračunske porabe pa velja omeniti, da delež sredstev za naložbe predstavlja več kot 60 odstotkov vse proračunske porabe, z investicijskimi sredstvi je bilo ustvarjenih veliko novih projektov, precej več denarja kot v preteklosti pa so namenili za kulturo, opremo in učno tehnologijo v šolah in vrtcih ter za šport. Poleg tega so vsi dejavniki, ki se financirajo iz proračuna, poslovali brez motenj, pomemben uspeh pa sta doživela tudi kmetijska politika in drobno gospodarstvo . Svetniki Občine Moravske Toplice pa niso mogli mimo tega, da še vedno pogrešajo strateški razvojni načrt, študijo oskrbe z zdravo pitno vodo, program čiščenja odpadnih voda, strategijo stanovanjske problematike in pravilnik o dodelitvi sredstev za drobno gospodarstvo. Zato so ob vsem znova izrazih nujnost ustanovitve javnega podjetja za komunalne zadeve, saj se pri vseh oblikah vzdrževanja, predvsem cest, kažejo veliki stroški. Tako je Dušan Klanjčar v razpravi opozoril na precejšen dolg pri izvajanju komunalnih del v KS Moravske Toplice, ki naj bi znašal okrog 9 milijonov tolarjev, vendar bi se ga dalo kmalu izničiti. V tej zvezi je Alojza Glavača najbolj zanimalo, kolikšne so obveznosti iz lanskega leta, ki se prenašajo na letos. Za Tiborja Vorbša pa je najbolj problematično, češ da se v občinskem središču Moravske Toplice želi vse zgraditi na račun drugih, ceste na Goričkem pa so v obupnem stanju. Njegovemu razmišljanju, češ da so zanič svetniki ali.krajevni veljaki, seje pridružil Janez Škalič, ki je omenil, da so v Moravskih Toplicah od avgusta lani, ko S plačami na repu V povprečju je vsak zaposlen v naši državi lani zaslužil na mesec okrog 120 tisočakov, nekaj več kot 112 tisoč tolarjev zaposleni v gospodarstvu ter 143 tisočakov zaposleni v negospodarstvu. V primerjavi z letom prej so se plače povečale za 18,4 odstotka, povprečna neto plača pa je lani znašala nekaj več kot 71 tisočakov. Toda govoriti o povprečju je tako, kot da se pogledamo v cirkuška ogledala. Podoba je zelo nejasna. Se pa nekoliko zjasni, če si pogledamo povprečno mesečno plačo na zaposlenega po občinah in če leto primerjamo s slovenskim povprečjem. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega po občinah ne republiškega povprečja ne dosega prav nobena pomurska občina,' kaj šele, da bi v kateri slovensko povprečje presegali. Primerjava tudi pove, da zaposleni turniške in kobiljanske občine lani niso zaslužili več kot dobro polovico slovenske povprečne bruto plače ter daje bila povprečna neto plača zaposlenega iz turniške občine komaj 43 tisočakov in iz kobiljanske za dva tisočaka več. To pa je že pol manj, kot so pospravili v žep zaposleni na primer v Ljubljani ali ena in pol manj, kot so slenega, kije nekaj več kot 100 tisočakov. Plače so se v državi povečevale tudi v lanskem letu, seveda spet v povprečju, v gospodarstvu za 17,5 odstotka in v nego- nih podatkih za delo vdet* bru manjše plačilo kot v n* bru, največje znižanje zaposlenih iz občine G* Petrovci. V decembru plače v primerjavi z nov* om povečale zaposlenim'2* tinske in črenšovske oW (statistično za 20 odstop Potem pa za spoznanj*2 občinah Cankova - Povprečna bruto plača na zaposlenega p je nekaj več kot sto tisočakov, to je za 11 kot zasluži v povprečju zaposleni v Sloveniji- B° pa nese v povprečju ob plačilnem dnevu vsak zaposleni naše pokrajine 65 tisoč tolarjev, kat J ■ šest tisočakov manj od slovenskega povprecjd^t spodarstvu za 19,6 odstotka. ravske Toplice, Toda zaposleni v polovici na- conci, Rogaševcn ših občin so dobili po statistič- Kuzma. MAJDA od 60 do 70 tisoč SIT od 70 do 80 « od 80 do 90 « od 90 do 100 « od 100 do 110« od 110 do 120« od 120 do 130 « » » » » » » Pogodbene obveznosti lanskih začetih naložb, ki se prenašajo v leto 1996, se nanašajo na ceste,' sanacijo plazov in kanalizacijo. Gre za cestna odseka v Sebeborcih in Prosenjakovcih do meje in za sanacijo plazov Sepove grabe v Moravskih Toplicah ter dveh plazov v Ptičji Gomili. Poleg tega bodo odplačali posojilo za kanalizacijo v Moravskih Toplicah in najeli posojilo za kanalizacijo v Martjancih. je prenehal veljati krajevni samoprispevek, krajevni veljaki preveč dolgo čakali na nove volitve. Po glasovanju (deset jih je bilo za, pet pa se jih je vzdržalo) so naposled sprejeli zaključni račun proračuna Občine Moravske Toplice za leto 1995. Podobno seje zgodilo z obravnavo zaključnega računa proračuna Občine Murska Sobota za minulo leto, saj je bil od 15 navzočih svetnikov le eden proti taki odločitvi. • Precej daljša razprava pa se je razvila pri obravnavi osnutka občinskega proračuna in njegovem odloku za leto 1996. Po besedah župana Franca Cipota bodo skupni prihodki in odhodki znašali nekaj čez 388,6 milijona tolarjev, kar je manj kot lani. To je v prvi vrsti posledica ocene dejanskih možnosti pri razporejanju zagotovljene porabe v vrednosti dobrih 257,3 milijona tolarjev, na katero ne morejo vplivati, in namenske porabe, za katero bo namenjenih 131,3 milijona tolarjev. Sicer pa naj bi letos s prodajo stavbnih zemljišč dobili 33 milijonov, s turistično takso pa 20 milijonov SIT. V imenu odbora za gospodarsko infrastrukturo je Alojz Glavač je povedal, da so vlaganja na tem območju nižja od državnih meril. Po njegovem bi potrebovali več denarja zlasti za investicijsko vzdrževanje lokalnih cest, saj se občina poudarja kot pomembno turistično in kulturno stičišče. Jožetu Vugrincu, ki vodi odbor za družbene dejavnosti, pa se je zdel delež, namenjen za delo uprave in občinskih organov, previsok, medtem ko sklad za nadarjene učence in študente sploh ni predviden. Ob turizmu in kmetijstvu je zanj.kultura prav tako velikega strateškega pomena, zato ne bi smeli zanemarjati izobraževanja. Štefan Ferencek pa je pripomnil, da se mu zdi, kot da so velika socialna ustanova, ki samo prosi za denar. Ob podatku, da so lani za naložbe porabili okrog 200 milijonov tolarjev, s čimer so naredili več kot marsikje drugje, se zdijo taka razmišljanja odveč. Posebej še zato, ker naj bi letos samo za vzdrževanje in obnovo lokalnih cest porabili za skoraj 3 odstotke več denarja, kot so sprva načrtovali v občinskem proračunu. MILAN JERŠE Do jeseni dokončan plinovod Podjetje Plinovod Koper načrtuje, da bi bila do jeseni letošnjega leta dokončana dela na plinovodnem sistemu v Lendavi in okolici. Cena priklopa plinovoda v stanovanju znaša 890 nemških mark. Podjetje Plinovod Koper ima dovoljenje za dobavo plina za lendavsko občino 29 let, cena pa ne bo smela biti višja od cene kurilnega olja. Podjetje, ki smo ga že omenili, ima .30-letne izkušnje na tem področju, zato seje tudi lendavska občina odločila, daje delo predala temu podjetju. Potrebno pa je omeniti, da ta plin ni tako eksploziven, kot je plin v jeklenkah. ROBERT T., Robert Tornar, Centiba 456, Lendava Kobilje, Turnišče Črenšovci Gornji Petrovci Beltinci, Cankova Tišina, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Puconci, Sveti Jurij Gornja Radgona, Murska Sobota, Odranci, Radenci, Rogašovci Hodoš - Šalovci Primerjava s povprečno plačo na zaposlenega v državi nam pokaže, da razen zaposlenih iz hodoške in šalovske obči- zaslužili zaposleni iz občine Cerklje na Gorenjskem. Tam je bila izračunana tudi najvišja povprečna neto plača na zapo- OBČINA LJUTOMER OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA RAZGLAS O RAZPISU REFERENDUM 1. Razpiše se referendum za ugotovitev volje o izločitvi vasi Kristanci, Šalinci, Grlava iz KS Veržej in ustanovitvi nove Krajevne skupnosti Kristanci, Šalinci, Grlava. II. - Na referendumu imajo pravico glasovati volilci, ki so vpisani v volilni imenik na območju vasi Krištanci, Šalinci, Grlava. III. Glasovanje na referendumu se izvede vnedeljo, 14. aprila 1996, za območje vasi Kristanci, Šalinci in Grlava na volišču št. 50 Krištanci - v vaškem domu Kri-štanci. - IV. Vprašanje na glasovnici, o katerem so odloča na referendumu, se glasi: »Ali ste za izločitev vasi Kristanci, Šalinci, Grlava iz KS Veržej in ustanovitev nove Krajevne skupnosti Kristanci, Šalinci, Grlava.« Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. Za izvedbo referenduma skrbi občinska volilna komisija. VI. Volilci, ki bodo na dan glasovanja, to je 14.4. 1996, odsotni iz kraja stalnega bivališča, lahko glasujejo pred dnem, določenim za glasovanje. Predčasno glasovanje bo v sredo, 10. 4. 1996, od 9. do 17. ure na sedežu Občinske volilne komisije, Vrazova 1, Ljutomer. VIL Volilci, ki služijo vojaški rok, oziroma oskrbovanci domov za starejše ali so na zdravljenju v bolnišnici, lahko glasujejo po pošti. • Volilci, ki imajo pravico glasovati po pošti, morajo poslati zahtevek Občinski volilni komisiji Ljutomer najpozneje do 7. aprila 1996. VIII. , Volilci, ki se zaradi bolezni ne morejo oglasiti na volišču, vložijo najpozneje do četrtka, 11. aprila 1996, zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. Številka: 008-1/96-436 Datum: 22. 3. 1996 Predsednik Občinske volilne komisije Ljutomer Oton NEMEC, dipl, prav., l.r. Preselitev soboškf upravne enote J Po skupnih dogovorih z vodstvom Mestne občine se je Upravna enota Murska Sobota te dni preselila 'z oS.i,e st>4 ske zgradbe v ulici Alija Kardoša v bližnji prizidek dvoriščni strani, kjer bo imela na voljo tri nadstropja' pF dstropju bodo še naprej inšpekcijske službe, dve nads pisarna borčevske organizacije. rizi^8 / Tako so v pritličju, prvem in drugem nadstropju P^jeiiilJ vci upravne enote uredili nove pisarne oddelkov za o$ štor, za gospodarstvo, ekonomske odnose in razvoj, jri in gozdarstvo, za občo upravo, druge upravne naD^pist zadeve. Edinole oddelek za notranje zadeve, sPr6J|e/ju ost,; in vložišče upravne enote je še naprej ostal v prit' J občinske stavbe, kjer je tudi najbolj dostopen občan družbene prihodke oziroma davkarija, ki je v'^Lei^C občinske hiše, pa se bo preselila šele takrat, ko bo v j^lr* ci zgrajena poslovna zgradba Sobočanke 2_. V Sobo je že preselil občinski sodnik za prekrške. Že prej ne stranke preselile v prostore nekdanjega očesnega ujorf. ške bolnišnice v Ulici arhitekta Novaka. Društvo in jevS'^ šlo prostor v Kocljevi ulici (poleg sedeža mestnih nosti), medtem ko seje podjetje za kabelsko telev,z J ji. selilo v blok v Ulici Štefana Kovača 13. Zvedeli vse pisarne mestne občine v prvem nadstropju osre ,, ra stavbe. To se je zgodilo po temeljitem sporazumu ss0 ^ilirj občino, saj so našli skupni jezik za reševanje ProS . pti^S mov in plačevanje odškodnine za uporabo Prost°r ajvišjoI,1|jj. bi upravna enota za uporabo prostorov plačevala ^ol^j odškodnino, ki jo priznava država, zato je bil in Problem plačevanja telefonskih računov pa sta ob ^ovi18 J enota rešili z namestitvijo merilcev telefonskih mT seVednUp ni telefonski centrali. Za potrebe upravne enote kupiti novo opremo in pohištvo, za kar so od v dobili dva milijona tolarjev. V prihodnje bi okrožen delovni proces upravne enote in mestne J interesu občanov. Občina Puconci i Izšlo glasilo Ob^ Na razširjeni seji odbora za informiranje in obvešč^’^ turisticm kmetiji Zelko v Pečarovcih, so sodelovali svetov krajevnih skupnosti in vaških odborov ter eh"" pen’ odbora novega glasila puconske občine Občan. N* imeli vec aktualnih zadev, predvsem glede idejnega PrOj povezave kabelskih TV-sistemov v občini ter progr^M na a’ govor pa je bil tudi o prvi številki občasnega posebnim činskega sveta rovZZ: razprav s sestan*^/ Izdali so že glasila Občan. izvodih preJ^evilrŽ dinjstvo. V PrVIf vljajo celotno o z zgodovinske® d stavnike obc,n v, dO njegovih odbo ti,jH krajevnih skup šolo Puconci k jalko vzgojiš A; procesa v °bC gradivom so P sia>fjr obnovi občin^ pozornosti Pa u jp V kulturi, kmetij V se lahko P°b mo- A vejeno deja^^ številke ObcaLkratZ priložnostno polJ.Ju k 4 zaokroJ.li- ‘jpk H ° vlOg' '".fh P0^ o dejavnostih v jevnih skupni Velja poudariti, da so v Občini Puconci zastavili zares obširen program dela, ki ga bodo člani odbora za informiranje in obveščanje pod vodstvom Vijole Bertalanič skušali karseda konkretno uresničiti. Z njim želijo predvsem prispevati k čim boljši. informiranosti občanov o dogajanjih v občinskem svetu in njegovih organih. Pri tem igra veliko vlogo kabelski TV- sistem, s katerim pa doslej še niso uspeli pokriti celotnega območja puconske občine. S kabelskim sistemom so doslej povezani v Puconcih, Gorici, Brezovcih, Predanovcih, Mačkovcih, Moščancih in Pečarovcih, trenutno pa se te zadeve urejajo na Vaneči, kjer naj bi kmalu spremljali lokalni TV-program. Za njegovo izvajanje skrbi podjetje Briili iz Moščanec. Načrtujejo, da bodo do konca marca izdelali podrobnejši načrt dela, s kabelskimi povezavami, pri čemer bo osrednja pozornost veljala ^tnik, 28, marca 1996 ultuma obzorja Osem kangel reformatorjeve vode Obisk ministra za kulturo lo. Tako je na * eSni*1 *ezavab ’n navadah se je že doslej dokaj vede-snot svojega znano_’ da Je ta nemški reformator gromogla-Pred kratkim ie °i^a up?fabjjal za odganjanje hudiča, ki ga je skušal. ackima NeumaiV em®'p iz^a knjiga berlinskega kirurga Hansa Jo-Matorjeve Mi«>c>,naZ aas'ovom Luthrovo trpljenje, v kateri so refor-V temi e ln du^evne tegobe opisane strnjeno. ka®ov Lu^ m pregledu ku-vante prek X°V0 te'eSno del°-Mige Obfavu n21Je omenjene g^^bjavtlajoje revija Spie- začelo in čl?■ ’ ko Pa seje 621«starfhnaVZ^ čmrlje Ssv°jim telesom e;ki8aje n°sil °Pisal v izjaVi ° J6 Srčneje »Ko znovafcaj^ smrtjo: ^ttenbergPkJ"1 d°mov tja v vle«intoii r/Tse v krst0 Za jesti dati« dokt°rja črvom H® ePizododiz > sl.P°gej- »O Gm ebruarja leta Vzdihovf°d’ vendar P^aj iip« 7nje in ^čanje, avguštinsk- ° aj pa se je zvijal ne- LeXi-a a Pa tudi Pr0‘ >So zalS 'n sečeP°tni ? Priteka vod" POtl’ po kate' pikate , Pon>agah n Pomagal. kn” b°’an mu je ježa. Na jahal sk°bacal na ,zd|hnil v dom kfal v želji’ da bi to|^ki Pretakal" kraju- Toda JI* razgib£a1^^ ’ da so se strdki —■■■■■■ Pevski zbor Štefana Kovača radicionalni 28. pMadni koncert k. I sorški kinodvorani tradicionalni pomladni ie bil to n ” • a zbora Štefana Kovača iz Murske Sobo-ž^Žp.Zahtevneiči!!lnindvajset’ P° vrsti. Publiki so se predstavili z letoJvMProgram9m, kot smo bili vajeni doslej. Pevski V ’ na klavirju ' ^koka Šiplič - Brulc, solistka je bila Tatjana joči Polrir Pa Jil1 je sPremljala Olga Kous. sIUg0 Uro traja-bil01 skladb, nebVrstili osem- ”‘kov !. Priredb zn?®^ pa >e Je Skladu”^ glasbe-M ElviSa pre ,a E°ve Me skladbi uleya' Iz*to-8r>av^Orja k ^ISSa Brevis Pesnii / P°leg dr ng Johna 1 tudl stiri sprostili. Po osmih dneh je Martin Luther znova lahko šel na vodo. Iz njega se je sprostilo osem kangel vode, vmes pa je ropotalo kamenje, nekateri med njimi debeli tudi kot fižol. Imenovali so ga sicer tudi »Hercules Germanicus«, vendar kaka posebna zdrava grča nikakor ni bil. Imel pa je jako močno voljo in veliko energije, omalovaževal je telesne prepreke in si tako pripravljal samouničenje. Pri branju biblije ga je včasih vrglo po tleh, toda po mnenju pisca knjige ni šlo za božjast, prej za »histerične« izbruhe skrajno napete duše. Mučilo ga je torej vsemogoče, hude prebavne težave, žolčni in ledvični napadi, omotica, imel je težave z obtokom, protinom, revmo, napade angine p-ectoris. Avtor knjige Luthrovo trpljenje ni odgovoril na vprašanje, kaj je reformatorja nagnalo, da se je začel sam samcat upirati papežu. Je bila tudi za tem kaka telesna težava? Ali pa je rudarjev sin zato pobegnil v samostan, ker je v dvoboju zabodel prijatelja? Vsekakor pa so bili njegovi samostanski začetki izredno depresivni, bil je zlomljenega duha, mučil je samega sebe, opravljal je težke vaje, se dneve dolgo postil, ponoči bedel goreče molil. To mladeniško trpinčenje mega sebe je pustilo sledi in sa-na zdravju za vse življenje. Po pričevanju očividcev je bil v tistem času smrtno resen, suh in izmozgan, odrezavih kretenj. Pri branju biblije ga je včasih kar vrglo po tleh, toda po mnenju pisca knjige ni šlo za božjast, prej za »histerične« izbruhe skrajno napete duše. Pogosto je imel halucinacije. Ko je živel v Wartburgu, mu je hodil na posteljo delat gnečo umišljen črn pes, v tramovju ostrešja in v skrinji z orehi je včasih slišal razgrajati poltergei-sta, malo pred smrtjo ga je, kot je še pripovedoval, vzelo na piko 50 Judov, ki so poskušali, da bi mu z ledenim vetrom zamrznili možgane. V pozneješih letih je začel bolje jesti, a kaj, ko pa je imel lenoben prebavni sistem, ki se je na mastnejše življenje odzival z nenehnim stavkanjem. Na stranišču se je zvijal v »bolečinah kakor otročnica«, zaradi kot kamen trdih iztrebkov. O vsem slovaške Bele Bartoka. Letos v svoj program niso uvrstili nobene prekmurske narodne, to pa nikakor ne pomeni, da prekmursko glasbo zanemarjajo. Kljub temu so prekmursko skladbo odpeli v dodatku. Šipličeva je povedala, da želi v repertoar vsako leto vnesti kako čim pestrejšo skladbo, da lahko zadovolji čim več okusov. Povedala je tudi, da si repertoar začne sestavljati že ob koncu sezone. Največ materiala ima sama, nekaj ji pomagajo prijatelji. Veliko skladb tem piše sam, tudi to je njegov stavek: »Moja ritje postala zla.« V tem času je bil star štirideset let in nalezel se je Roemheldo-vega sindroma, muke s prebavnim kanalom, ki je povzročala še srčne težave. V zadnjih letih življenja ga je že tako načelo, da so ga morali pridigat v cerkev nositi. Angini pectoris se je pridružila še huda vrtoglavica, neka bolezen, pri kateri se pacient počuti kakor na grmozansko hitro vrtečem se vrtiljaku. Avtor knjige kirurg Neuman meni, da je kričave in prizadete tone v njegovih spisih pripisati razboleli duši v razbolelem telesu. Umrl je za menedžersko boleznijo, za srčnim infarktom, tako je prepričan kirurg. pripravil: Š. SMEJ pa je dobila na evropskem gla- sbenem simpoziju, kije bil lani v Ljubljani. Seveda pa mora program pevskega zbora uskladiti s željami pevcev. Letos jih čaka še nekaj koncertov, prihodnje leto pa želijo sodelovati tudi na mariborski prireditvi Naša pesem '97, tekmovanju slovenskih pevskih zborov. Dogovarjajo se že s Slavkom Šuklerjem, da jim bo za to tekmovanje naredil priredbo prekmurske ljudske pesmi. Njihov repertoar se je odvrtel v uri in pol, redko kdo pa je pri tem pomislil, koliko trdega dela je bilo vloženega. Vaje so imeli dvakrat tedensko, poleg tega pa so imeli večkrat tridnevne intenzivne vaje, prepeli pa so tudi marsikatero soboto. Čez dve leti bodo praznovali tridesetletnico svojega delovanja in ob tej priložnosti bi radi izdali kompaktno ploščo. Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Zoltan Zauneker Premalo denaija za kulturna društva Na območju prejšnje lendavske občine se je ta konec tedna mudil novi minister za kulturo dr. Janez Dular. Odzval seje na povabilo ob materinskem dnevu, hkrati pa je izkoristil priložnost za srečanje z župani nekdanje občine Lendava, s katerimi se je pogovarjal o kulturni problematiki. Občine Lendava, Črenšovci, Turnišče, Kobilje in Odranci si morajo prizadevati za iskanje svoje identitete, svojih posebnosti, ki jih ločijo od okoliških občin. Zato morajo gojiti svojo posebno kulturno dejavnost, ali je to gledališka ali pevski zbor ali folklora ali kaj drugega. Na pogovoru pa je bilo omenjenih nekaj skupnih problemov, ti pa so predvsem prostori in financiranje delovanja društev. Ker še vedno ni izdelana delitvena bilanca nekdanjih občin, torej tudi v prejšnji lendavski občini ne, med drugim niso rešena lastninska razmerja vaških domov in kdo mora skrbeti zanje. Težave so tudi s financiranjem, saj si kulturna društva ne morejo kupiti na primer narodnih noš za folklorne skupine in druge rekvizite, ki jih potrebujejo pri svoji dejavnosti. Denarja nimajo tudi za gostovanja drugih skupin, razen če gre za izmenjavo in gostovanje kakšnih manjših društev. Poleg tega je premalo denarja za obnavljanje kulturnih spomenikov, ki jih v teh krajih ni malo, njihova restavracija pa je zelo draga. Ustavil se je tudi na gradbišču novega kulturnega doma v Lendavi, ki ga sofinancira tudi Ministrstvo za kulturo. Ugotovili so, da dela potekajo tekoče, in če bo denar, bodo v predpisanem roku gradnjo tudi končali. Lendavski kulturni dom je nekaj posebnega, je povedal, še posebno zato, ker je Lendava pomembno središče, ki do sedaj sodobnega doma ni imela, in ker leži na dvojezičnem območju. Kultrni center je zelo široko zasnovan, po mnejneju nekaterih celo preveč, je dodal. Toda če se bo v njem kaj dogajalo in bo »živ«, bodo ti dvomi gotovo odveč. Ugotovil je, da so ljudje v teh krajih zelo zagnani, v nekaterih krajevnih skupnostih je tradicija ljubiteljskih kulturnih dejavnosti zelo močna. Vendar je izrazil zaskrbljenost in povedal, da se morajo obstoječe težave čim prej rešiti, da bodo ustrezno financirani in da bodo imeli prostore, kajti v nasprotnem lahko kulturna dejavnost zamre. Financiranje kulturnih dejavnosti pa*zaenkrat še ni rešeno. Po novem naj bi se kulturne organizacije financirale iz Sklada za ljubiteljsko dejavnost, ki ga bodo ustanovili do 1. julija letos. Do takrat pa bo še vse po starem. Glede financiranja kulturnih dejavnosti pa so težave po vsej državi, še posebno v novonastalih občinah. Kajti marsikje, tudi pri nas niso izjeme, denar, kije namenjen kulturnim dejavnostim, raje namenijo drugim, za njihove pojme pomembnejšim stvarem. Kultura pa naj bi bila tako ali tako zastonj. Aleksandra Nana Rituper Srečanje lutkovnih in gledaliških skupin V Murski Soboti je bilo prejšnji teden v grajski dvorani srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin. Najprej je bilo srečanje lutkovnih skupin s selektorskim ogledom, katerega se je udeležilo osem skupin iz Prekmurja in ena iz Porabja. Dan pozneje pa so pripravili tudi gledališko srečanje, katerega so se je udeležile tri gledališke skupine. Upajo, da bo prihodnje leto zaživelo tudi gledališko srečanje in da bo prijavljenih več skupin, ki sicer delujejo na prekmurskih šolah, niso pa imele poguma, da bi prišle na srečanje. Na lutkovnem srečananju so sodelovali WE Štefana Kovača s predstavo Hišica iz kock Ele Peroci, OŠ IV s predstavo Kam letijo balončki, OŠ Gederovci s predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico, avtorja Frana Levstika, OŠ II s predstavo Jane Milčinski Papagaj in sinička, OŠ 1 s predstavo Svetlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom, lutkovna skupina soboškega ZKO-ja Grajski strahci so odigrali igrico Uganke, zanke ...? ter OŠ Dokležovje s predstavo Mesto cvetja. Sodelovala je tudi skupina z Gornjega Senika iz Porabja s predstavo Svet na pol. Na gledališkem srečanju pa so sodelovali Šaljivi kljukci z OŠ Kuzma s predstavo Pavliha in slepar, OŠ Bakovci s igrico Čepica sreče ter tišinska osnovna šola. Ker je bilo gledaliških predstav manj, selektorja niso povabili. Povabili pa so selektorja za lutkovne igrice, g. Vranca, ki je bil nad lutkovnimi igricami zelo navdušen in jih je zelo visoko ocenil. Nekaj najboljših skupin se bo udeležilo območnega srečanje lutkovnih skupin. ANR ‘vi in l0«a - k,.] - A°sebnUstVarja n > ’ ^0^08raf soboškega porekla, ki ^Uri h nagrado J!ovenski obali, je dobil pred dnevi ^alne । mu J° podelila koprski župan anJa za dpi er'-i? za njegovo dolgoletno delo in ovanje obalnih galerij. kulturni koledar PRIREDITVE: MURSKA SOBOTA: V četrtek, 28. marca, bo ob 19. uri v predprostoru grajske dvorane literarni večer z dobitnikoma letošnje Prešernove nagrade Vladom Žabotom in Venom Tauferjem. Pogovor bo vodil Milan Vincetič. Vstop je prost! MURSKA SOBOTA: Glasbena šola Murska Sobota prireja koncert ob 50-letnici ustanovitve in delovanja. Koncert bo v torek, 2! aprila, ob 19. uri v grajski dvorani. Vstopnine ni! MORAVSKE TOPLICE: V četrtek, 28. marca, bo v restavraciji hotela Termal koncert mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote.Vstopnine ni! MORAVSKE TOPLICE: V nedeljo, 31. marca, bo ob 16. uri v kavarni hotela Ajda klavirski koncert učencev Marije Rituper. MURSKA SOBOTA: V dijaškem domu si lahko ogledate razstavo na temo Velika noč, ki sojo pripravili učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol. LJUTOMER: V petek, 29. marca, bo v domu kulture zgodovinska igra Škrjanček. GORNJI SENIK: Premiera predstave Ferija Linscka Dva falata pa pou. ki jo je ob pomoči porabskih gledalcev na oder postavil Milivoj Miki Roš bo na Gornjem Seniku v nedeljo, 31. marca, ob 15. uri. Izvajajo gledališka družina Nindrik indrik. RAZSTAVE , j MURSKA SOBNOTA: V galeriji si lahko ogledate razstavo del, ki so nastala na 1. in 2. slikarskem ekstemporu v Zajčji dobravi. Ogledali si jo boste lahko do 8. aprila. MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko gledate tudi razstavo ob 40-letnici Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Predstavljajo se vrtci Pomurja. .MURSKA SOBOTA: V razstavnem prostoru Zavarovalnice Triglav razstavlja svoja likovna dela akademski slikar Vlado Potočnik. GORNJA RADGONA: V avli Kulturnega doma je na ogled likovna razstava Zdenka Krpana, ki bo odprta do 24. marca. LJUTOMER: V prenovljenih prostorih Mestne hiše je ponovno na ogled muzejska zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro, zunaj delovnega časa in ob sobotah do 12. ure si jo je mogoče ogledati ob predhodni najavi. LJUTOMER: V mestnih hiši si lahko 'ogledate razstavo del Vladimirja Potočnika ml. in slikarja Milana Hramusa. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice sta na ogled tematska razstava Prešeren na naših knjižnih policah ter stalna razstava likovnih del Anteja Trstenjaka. VERŽEJ: V avli OŠ si lahko ogledate razstavo likovnih del prekmurskega umetnika Toneta Černija. • BANOVSKE TOPLICE: Na ogled je likovna razstava ljubiteljske slikarke Silvije Kert iz Veržeja. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih nove občinske stavbe si lahko ogledate razstavo slik prekmurskega rojaka Nikolaja Bee-ra. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda je na ogled prodajna razstava likovnih del Bogdana Baroviča. Ogledate si jo lahko do 20. aprila. 8 vestnik, 28. macaj^ z naših krajev KS Partizan Vztrajajo pri svoji mestni četrti! Ob spremembah statuta Mestne občine Murska Sobota so se nakazovale tudi spremembe v organiziranosti šestih mestnih krajevnih skupnosti. Tako so v prehodnih določilih omenjega statuta opredelili, da morajo mestne krajevne skupnosti v šestih mesecih prilagoditi svojo teritorialno organiziranost. V ta namen je bila ustanovljena tudi posebna komisija, ki se je te zadeve temeljito lotila. Pripravili so nov predlog organiziranosti, novembra lani pa so bili opravljeni zbori občanov v vseh šestih mestnih krajevnih skupnostih v Murski Soboti. Na njih so bili dani tudi nekateri novi predlogi, med drugim tudi na besedilo statuta, in sicer pobuda, da bi imeli v Murski Soboti v prihodnje štiri mestne četrti: Center, Ledava, Turopoije in Park. Na tej osnovi so potem oblikovali tudi nov občinski statut. Žal pa so na seji mestnih krajevnih skupnosti oporekali taki odločitvi, zlasti še v Krajevni skupnosti Partizan, ki sojo priključili mestni četrti Turopoije. Zato so v mestni občini sprejeli sklep o vnovičnih zborih občanov v mestnih krajevnih skupnostih, kjer pa so nasprotovali taki odločitvi. Šele po temeljitem pogovoru z županom Mestne občine Murska Sobota Andrejem Gerenčerjem so pristali na ponovni zbor občanov v Krajevnih skupnosti Partizan, ki je bil prejšnji ponedeljek. Ob številnih pomislekih in navajanju podatkov o uspešnosti delovanja te krajevne skupnosti v preteklosti, kar naj bi upoštevali v novi mestni teritorialni organiziranosti, so izrazili interes po ustanovitvi svoje mestne četrti Partizan, ki bi bila ločena od Turo polja. Pri tem naj bi meja potekala po Tomšičevi ulici, o čemer se mora še opredeliti geodetska uprava, zadnjo besedo pa bo imela občinska statutarna komisija. M. JERŠE V Pečarovcih se spogledujejo s turizmom Tam, kjer žive »zgrebaši« Ime da slutiti, da so tu že v davnini živeli in delali lončarji, ki so v potu svojega obraza z ljubeznijo oblikovali težko goričko ilovico. Pod njihovimi rokami so nastajale umetnine, ki so potem romale v peči. In po teh »pečarjih« je kraj dobil svoje ime: Pečarovci. Kakšna je razglednica Pečarovec? Precej velik kraj z najvišjim vrhom Sebeščanom, na katerem kraljuje cerkev sv. Sebastijana, tam pa je tudi 45 metrov visok stolp z radijskim oddajnikom. Hrib je tudi svojevrstna razgledna točka, od koder seže pogled ne le do Murske Sobote, ampak vse tja do Pohorja in Koralp na avstrijski strani. V Pečarovcih živijo »zgrebaši«. To ni žaljivka, ampak nekoč ljudsko ime za izdelovalce domačega (»zgrebnega«) platna. Pozimi, ko oživijo bele strmine, tam prirejajo smučarska tekmo- vanja; poleti se podijo za žogo ... Počasi, a vztrajno se v vas »tihotapijo« zametki turizma z znano gostilno Zelko in soimenjakovo Zelkovo turistično kmetijo, ki sprejme do 100 obiskovalcev, v načrtu pa imajo tudi ležišča za 14 gostov. Svoje specialitete in lastni vinski pridelek ponudijo v lastni lončeni posodi. Razvilo se je tudi zgledno sodelovanje s turističnim krožkom na OŠ Puconci. Le-to je obrodilo lepe uspehe tudi v projektu, ki so ga predstavili na regijskem festivalu Go-stoljublje - nasmeh turizma. Idej za vključevanje Pečarovec v turistične tokove Hitreje jih bodo oživili p . novitvi turističnega o; društvi imajo že nekaj 1 saj je pred leti zelo usp« valo kulturno-umetmsKO« Z »zamenjavo« generacij lo. a prav ta čas so mere za nov začetem j . dročja delovanja. ■ VIDEM OB ŠČAVNICI - Podružnica Slovenske v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici ima 190 članov in je d° Nekje sredi leta bodo pripravili tekmovanje traktoristov m tudi razvili svoj strankarski prapor. Sicer pa člani SLS tesno z občinskim svetom. (F. KI.) ” ‘ ■ PUCONCI - V vzgojno-varstveni enoti Puconci je 80 P otrok. Poslopje je bilo sicer pred leti zunaj prenovil« ’. |ajii' kliče po hitrejši modernizaciji še notranjost. Nekaj so tanar posodobili eno igralnico in jo opremili s sodobnim pohištvo '^ji' tkim so prenovili kuhinjo in vanjo postavili elemente iz nerj la. Če bo denar, bodo s posodabljanjem nadaljevali. (J- ZLATOPOROČE-NCA HORVAT - 2. marca je bila na matičnem uradu Gornji Petrovci slovesno potrjena zakonska zveza, ki sta jo 28: januarja 1946. leta v Murski Soboti sklenila Ludvik in Irma Horvat iz Stanjevec 89. V zakonu se jima je rodilo četvero otrok. Usoda je hotela, da sta jima dva Za vračanje mla^ Kobilje je najmanjša pomurska občina, ki si prizadeva, .^1^ vrnili mladi, ki so v zadnjih desetletjih zapustili svoj kraj, ° otroka, stara le nekaj mesecev, umrla. Ludvik seje poleg dela na kmetiji ukvarjal še z oljarjenjem. Njuna oljarna je bila znana daleč naokrog. Jesen življenja preživljata skupaj z vnukom, v veliko veselje pa jima je tudi pravnukinja Ines. Sta skromna in srečna. Njuno srečo pa dopolnjujejo obiski hčerke Marjane z družino iz Peča-rovec in sina Štefana z družino z Bleda. - Š. Zelko Društvo upokojencev Sveta Ana v Slovenskih goricah deluje že 20 let, članov pa je 367! Društvo ima za svoje delo najete prostore in v njih tudi okrepčevalnico, koder je zlasti živo ob nedeljah. Čez čas bodo posodobili stavbo družine Merklin in potlej bodo imeli na voljo več površin. Na nedavnem občnem zboru so med drugim govorili o letošnjih načrtih, ki jih bodo uresničevale komisije za izletniško in turistično dejavnost ter kulturno propagando. Prihodnji mesec bodo organizirano spoznavali domače kraje in njihove znamenitosti, maja gredo na izlet, junija bodo poromali na Brezje, šli bodo na proslavo dneva upokojencev, obiskali Moravske Toplice in toplice v Zrečah na Pohorju, imeli bodo društveni piknik, kolesarili v neznano, priredili bodo martinovanje ....Letos bodo poskrbeli tudi za društveni prapor. Seveda pa člani ne bodo pozabljali na svoje tovariše, ki so bolni ali celo priklenjeni na posteljo, zato jih bodo večkrat obiskali. Na fotografiji so svetoanski upokojenci na enem od izletov. - A. Lipko li boljši zaslužek. V občini naj bi imeli letos v proračunu kakih 40 milijonov tolarjev, kijih bodo namenili za sofinanciranje gradnje telovadnice, vrtca in kanalizacijskega omrežja, regresiranje kmetijstva ter druge namene. Ker je ta hip najbolj pereče vprašanje stanovanj, bodo v objektu na igrišču uredili šest stanovanj, predvsem za,mlade družine. Letos naj bi odprli tudi meddržavni mejni prehod, o čemer sta se pred nedavnim pogovarjala župana obmejnih občin Kobilja in. Lani pa so asfaltih . svet ulic. V Kobilju več pozornosti se ma in ustanovili tu ^«1 štvo. Načrtujejo jifil* vinogradniškega vinske ceste in ur 8 Načrtujejo tudi ne cone, da bi ta jp s1 ■ nova delovna za dali mladim moznu tev v domači kraj- Lujzi v slovo! ZLATOPOROČENCA RENGEO IZ LIPOVEC Te dni je minilo 50 let, odkar sta se poročila Janez Rengeo in njegova izbranka Katarina Sraka, ki je potem prevzela možev priimek. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Nada, Janez in Marija. Vesela sta seveda tudi svojih sedmih vnukov. Najlepše jima je, ko vse vsa velika družina zbere ob domačem ognjišču. Nekoč sta živela v pomanjkanju, zdaj pa je vsega v izobilju. Zlatoporočna slovesnost je bila v domači lipovski cerkvi, vodil jo je upokojeni župnik Avgust Sraka, sodelovala pa sta ženski in moški pevski zbor, v katerem prepeva tudi Janez. - J. Ž. SGP POM-GRAD Murska Sobota, d. o. o. Štefana Kovača 10 MURSKA SOBOTA razpisuje prosto vodilno delovno mesto VODJE SLUŽBE ZA PRAVNO IN SPLOŠNO KADROVSKO PODROČJE Pogoji: - visoka strokovna izobrazba pravne smeri, - pet let delovnih izkušenj, - vodstvene in organizacijske sposobnosti, - znanje vsaj enega svetovnega jezika. Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: SGP POM-GRAD Murska Sobota, d. o. o. Štefana Kovača 10, Murska Sobota Dopolnjeno je ... Lujze ni več! Plamen sveče je ugasnil. Plamen - luč življenja, simbol svečnice je Lujza prinašala v naše domove. Leto za letom je hodila voščit za god, ob božiču in novem letu, za svečnico je hodila »spe-jvat« k vsaki hiši, tudi v bližnje vasi. »Hvaljen bodi Jezuš Krist-uš,« je bil njen pozdrav. »Prišla san spejvat!« Obrnila seje proti križu v hiši in začela: »O Marija, naša mati, / mij zdaj k tebi prišli smo, / mij ti ščemo slavo dati, / te za milost' prosimo...« Visoki sopran je odmeval po hiši goreče, pobožno - dobronamerno. Trenutek spokojnosti, notranjega miru, sproščenosti in zadovoljstva je napolnil naša srca. (V današnjem sodobnem času bi rekli - pozitivna energija.) Po končanem petju je malo posedela, se ogrela, pripovedovala, kje vse je že »spejvala«, se veselila prijetnih darov. »Ka si skuhala? Deni mi malo!« - Ko je odhajala, seje poslovila: »Zbogom pa bog plati! Tij si tak dobra, vojeS tebe!« senčil 23. februarja smo šovskem pokopaj(s ^0-od Lujze. Naj P°C1V Lujza je skrbe'’ stočo okrog cr® :ena P vin. Metla je b'*3 ’ te|Jica- besedi Ob ganljivih da kaplana in n ^i 0^ petju svečnisk® P s)eneifl ' rija, naša mati -> . od nas privrele so ^it I Ostala bo sj. sebnost črenšovsK<= j H ji ___________ od 18.146 DEM GARANCIJA 3 LETA AL1100.000 KM, 6 LET GARANCIJE PROTI PRERJAVENJU GL: 1.498 ccm, 80 KM, radiokasetofon s 4 zvočniki, air bag, bočne ojačitve, nastavljiv volan, zunanaja ogledala nastavljiva od znotraj, odbijači v barvi vozila, deljiva zadnja Hop, zatemnjena stekla, zadnje meglenke GLE - DODATNO K GL: servo volan, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, sprednje meglenke, pokrovi koles, nastavljiv voznikov sedež, merilec vrtljajev, cena od 20,862 DEM dalje GLX/GTX-D0DATN0 KGLE: motor 16 VD0HC, 90 KM, cena od20.974DEM dalje PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH: ATHENS062/25860- AVTO HIT 068/26 077-AVTOTEHNIKA CELJE 063/38511 BANT065/6123S' KOMPASHERTZ061/15 92 007' MEGA AVTO 061/264 087* POLIET 0601/64 687 • VAREX,G.M.C. 064/331013 estnik Murska Sobota Ustrezno skrb javni razsvetljavi Ko je govor o energetiki, je treba imeti pred oc _ ’ kar morajo Sobota razvita kot industrijsko in upravno sre 1 y izdelavi je nujno upoštevati pri dolgoročni razvojni strategij' e virih: geoter-celostni projekt energijske zasnove mesta, ki teme Ji pOpOlnoma malni energiji in zemeljskem plinu. Obe energij' s ai iivijenja, saj je sprejemljivi. Zagotavljata namreč izboljšanje ka Murska Sobota, zlasti v zimskem času, močno ones Vedeti je treba, da Mestna občina Murska Sobota leži na ter-malnem vodonosniku Termal I, to je lahko pomemben energijski Mr, kar dokazujeta tudi obe geotermalni vrtini, ki že od leta 1989 Miroma 1990 ogrevata več kot J 5 tisoč kvadratnih metrov povr-Sln- Termalna voda pa postaja tudi pomembna za razvoj turizma, saj je kopalna sezona v mestnem kopališču lahko bistveno podaljšana, zgrajen pa je tudi nov bazen v hotelu Diana. V prihodnje načrtujejo reinjekcijsko vrtino. Zemeljski plin pa je predviden za uporabo na območjih, ki z gospodarskega vidika niso zanimiva za ogrevanje z geotermalno energijo, predvsem območja z enostanovanjskimi hišami. in za pokrivanje obremenitev ob konicah. Kot realna rtožnost se nakazuje plinifikacija celotnega mesta Murska Sobota in drugih krajevnih skupnosti, kjer bi bilo zanimanje. Ker je gradnja javne razsvetljave potekala skozi daljše obdobje, sta fizično stanje objektov in kakovost javne razsvetljave dokaj različna, marsikje pa že tudi zastarela. Zato so seveda nujni ko- renitejši posegi na tem področju. Med drugim načrtujejo postopno racionalizacijo javne razsvetljave z zamenjavo visokotlačnih živo-srebrnih svetlobnih virov z visokotlačnimi natrijevimi svetilkami. Poleg tega se bodo lotili prenove in novogradnje v posameznih ulicah. V krajevnih skupnostih pa bodo v prvi vrsti poskrbeli za ureditev razsvetljave na križiščih ulic, kar bo seveda odvisno od konkretnih programov posameznih krajevnih skupnosti. M. JERŠE Zbori občanov v Lendavi 21. aprila bodo v lendavski krajevni skupnosti pa tudi v drugih v lendavski občini volitve v svete skupnosti. Na zborih občanov v Lendavi in Trimlinih so med drugim razpravljali tudi o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka in preimenovanju nekaterih lendavskih ulic. Gre za poimenovanje današnje ulice Vladimirja Nazorja v ulico Kalmana Patakyja, Kovačeve v Banffyjevo, Partizanske v Glavno, Kidričeve v Ulico Gyorgya Kultsarja, Heroja Mohorja v Potočno in Moše Pijadeja v Naftino ulico. Sicer so v Lendavi v preteklih letih že razpravljali o preimenovanju nekaterih ulic, vendar do tega ni prišlo. Med ljudmi seveda krožijo različne govorice, ki netijo nemir. Nikakor pa ne bi smeli tega poimenovanja izkoristiti za nabiranje predvolilnih točk, saj gre za davno napovedano delo, ki pa vsem seveda ne bo všeč. Preimenovanje ulic je seveda zapleten proces, vendar pa bi morali biti krajani s predlogi za nova imena bolj seznanjeni. Kdo je bil denimo Gyorgy Kultsar, večina krajanov ne ve. Kar pa se tiče krajevnega samoprispevka, je lendavski krajevni skupnosti potreben, saj se je nakopičilo toliko problemov, da jih bo s pomočjo krajanov le težko rešiti. jani Občinskega sveta Beltinci ^ločene prednostne naložbe tokratni 20 s>. • sej' Občinskega sveta Beltinci so svetniki sprejeli tonci, Gančani in Lipovci. Le k< ^^tečai j-. - P 0 določitvi n m fl w z, r-V« .. ™ — _ — J — __-_ l.a.__ L, /4 z-\ irrn rr/ACrtn/Ji ni »a n< Iz 1 tv SKlA J *vb“ oivia dciuhvi sv sauiiM apivjcu Stečaj dodel’T prednostnega vrstnega reda projektov za Rženih obmn^ **enarja za spodbujanje razvoja demografsko >ali s Klepom °CIJl Republiki Sloveniji v letu 1996. Prav tako so sogla-ast"a sredstva P° ..erem b' zagotovili v občinskem proračunu za letos Voila Beltinci-i M pr’jav,jene projekte. To so: gradnja primarnega vodo-?e!°Mno omre,",a’ rekonsMukcija lokalne ceste Lipa-Odranci, nizkona-,®ieročnega r ^e.^aneani-Graba *er 'zdelava dolgoročnega in sre-Za omenje V-°Jnega pr°Srama Občine Beltinci. Kot je bilo-rečeno, razvojni program zagotovili poiovi-.°arjev. elek^n-^rja *Z finskega proračuna v višini 34,5 milijona ?eva|o Podjetje ni"0 omrežje pa bi ob državni pomoči svoj delež pri-l/^^Za okolic •ektro' P°leg tega je vložila Občina Beltinci pri Mini-a*°vci-Melinc. -n prosl°r vlogo za sofinanciranje vodovoda Beltinci-Sicer na ' 'n Za de,a Pri dograditvi kanalizacije v Beltincih. Snr«;.,' pa SO . . tonci, Gančani in Lipovci. Le ko bodo vsa gospodinjstva priklop- SlCgr *" UstaT'' ‘^Prem nski svetniki besedB.eRinci, sai ? ga sklada Ob-Pov^^Pom^ P°sredni-4^znj^ dejavnosti. nadz0 “ ^0^'.teJ Pr>lož-k‘gab '.^or razi ' petčlanski sk>ada, tnetfa o? Prekniižh ' Soglasj® za metp Pd.stavbeJzf0 Parcel dva 2anfePlrajot^ Pri če-Beli°Vanieini^pnenje družbe VaCVs^ lo HrejCe'°ti, je kot t0' °araz£ltlnekate^^ nuj-Prjerja. era zemljiškoknjJ ka'^^^ odlo-g ^jePodlnjstev n '?U P°samez-Beziak v°Sredova?a kanal'zacijo, Janko Sl,Voa^ Bel-k st tal in2naaa je kn C‘t0 Pred NabJtn VodJ, k°ntaminir;.. Ijena na kanalizacijski sistem, bo mogoče celostno poskrbeti za zaščito tal in vodnih virov. Sklenili so, da občinska uprava v enem mesecu pripravi odlok o obveznem priklopu gospodinjstev na kanalizacijsko omrežje. V tem času pa naj bi na osnovi projektantskega predračuna proučili možnost, da krajevna skupnost kot investitor ali soinvestitor sodeluje pri naložbi in s kanalščino odplačuje svoj del posojila. M. JERŠE ZLATOPOROČENCA JENEŠ IZ LIPOVEC - Štefan se je rodil 1918. leta, žena Ana z dekliškim priimkom Mesarič pa ima rojstno letnico 1925. Poročila sta se pred 50 leti. Živela in delala sta na kmetiji. Življenje sta dala: Micki, Tilki, Štefanu, Nadi in Stanku. Srečna pa sta tudi ob svojih devetih vnukih. Zlatoporočni obred v Na seji beltinskega občinskega sveta so županu Jožefu Kavašu naložili, da v čim krajšem času predloži dodatne informacije o zaključnem računu Občine Murska Sobota za leto 1995. Županu so prepustili tudi reševanje prošnje za dodatna sredstva ob dograditvi lope za shranjevanje rekvizitov ali nakup didaktičnih sredstev enote vzgojno-varstvenega zavoda v Lipovcih. Pred občinsko upravo pa je naloga, da v dveh mesecih pripravi odlok o komunalnem redu in sankcioniranju. Dotlej pa bodo proučili tudi predlog občinskega sveta o zaraščenosti z drevjem. ZAPRTO (ne zaradi inventure) - Dandanes bi človek pričakoval, da pomembnejših cestnih povezav, kakršna je tudi tale od Malega Moravščaka oziroma Moravec (vrh) proti moravske- mu termalnega kopališču in naprej skozi Godemarce proti Ljutomeru, ne bodo kar tako zaprli, kajti nanjo bi bilo potrebno navoziti gramoz in jo utrditi. Zaporo so postavlili že pred enim mesecem in od takrat vse stoji. Domačini so prepričani, da bi se dalo ta cestni odsek hitreje usposobiti za promet, če bi se za to bolj podvizali na občini v Ljutomeru. (Fotografija: J. G.) kn cto na vrhu beltinski cerkvi je opravil župnik Jože Hozjan, slavje pa je bilo v gostilni Kovač v Melincih, kjer se je sešlo lepo število gostov. Jubilanta rada obujata spomine na težka, a tudi lepa leta svojega življenja. Še kar čila in zdrava sta in rada zapojeta. In kaj si želita? Da bi čimprej prikukal na svet njun prvi pravnuk! - Fotografija: J. Ž. v Ok^BVci \ A - V lanskem letu je dose-usPelle v civilni zaščiti, še posebej pri 0 ^esto V-Severovzl' i ?a Cezanjevec, saj je postala občinski pr-JCVske br Pan liut °dn' ^loven'ji je zasedla drugo, v državi pa ^ovalce °meFske občine Ludvik Bratuša je sprejel ce-oveljnik občinskega štaba CZ Franc Jurša pa -m w'ak - rrejop ,Pnznanja-Prejeli so jih: Neža Klemenčič zahvai S°dekP‘er- Za do, -?Ca Horvat- Majda Poštrak, Olga Šparakl \a 0 in p . ka območ ezke na tem področju je zaslužna tudi stro-'n siP'Ztlanje na -n® or§anizacije RK Manja Kuhar; posebno c'. - (^e-Za uspebe d°b',a tudi mentorica Vera Bogdan iz Lju-u in usposabljanju iz prve pranja; q y ■ MURSKA SOBOTA - Od prodaje nepremičnin v Murski Soboti in Čemelavcih bo sklad stavbnih zemljišč letos pridobil 130 milijonov tolarjev, od uporabe stavbnih zemljišč v mestu pa 80 milijonov SIT. Odkupili naj bi hiše v Slomškovi in Kocljevi ulic v M-urski Soboti, zemljišča pri Agros-ervisu, obrtni coni in Blisku. M. J. ----1 KUŠTANOVCI - Ker je lo-----I kalna cesta v tem kraju v dokaj slabem stanju, so se v Krajevni skupnosti Mačkovci odločili za asfaltiranje tega cestnega odseka. Ob izbiri najugodnejšega izvajalca bodo dela predvidoma opravili še v letošnjem aprilu in maju. M. J. ■ PORDAŠINCI - V tem kraju si prizadevajo dokončati notranjost, sanitarije in okolico vaškega doma. Prav tako se nameravajo lotiti gradnje mrliške vežice, vzdrževanja vaških in gozdnih cest ter čiščenja odtočnih jarkov. V prihodnjih letih pa naj bi dobili tudi ulično razsvetljavo, uredili vaški vodovod, komunalne odplake in kabelsko televizijo. M. J. K vašemu uspehu sodi kartica izbrancev. Izkušnje Diners Cluba, prve mednarodne plačilne kartice na svetu, se srečujejo z izkušnjami Creditanstalta, od leta 1855 ene vodilnih bank v Evropi. S kartico Diners Club lahko plačate tudi, če jo izgubite. Nadomestno dobite že v 24 urah. Le za vas so na svetovnih letališčih odprti saloni Diners Club Airport Lounges. V njih se lahko osvežite, brezplačno telefonirate in pošljete telefaks. Banka Creditanstalt d.d., Kotnikova 5, Ljubljana, tel.: 061/13211 74,faks: 061/132 52 06. Creditanstalt, banka uspešnih. Diners Club, kartica uspešnih. CREDITANSTALT Postavne enofr. Banka d. d UB4 LtuWjW Kanova S, 1» OBV 332 0« 06« >32 ’» ?«< tak« 06« >32 SP 06, 3000 Nova Geuca, M tet 28 468. W 066? 28 486.2000 ^itansKa 12. MB 082/ 224 284.06?? 224 283. taks. 062) 226 386 9000 Murska Sobota. Lendavska i f tet • 22 802 21 780 tak« 33 023 10 vestnik, 28. marca a glasbeni sceni Jazz & Blues Ray Brown Pljuni in zapjevaj moja Jugoslavijo He Is The Swing V četrtek, 4. marca 1996, se v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani obeta poleg jazz festivala v Križankah vrhunec letošnje koncertne jazzovske sezone pri nas. V okviru evropske turneje, ki se imenuje enostavno He Is The Swing, in ob praznovanju svoje sedemdesetletnice k nam ponovno prihaja velikan jazza in basist Ray Brown. Nastopil bo v triu, s katerim zadnje čase najpogosteje nastopa in v katerem sodelujeta še izvrstni mladi pianist Benny Green in njegov stari sodelavec bobnar Jaff Hamilton. Rodil seje kot Raymond Matthews Brown v Pitsburgu. Danes o svoji karieri pravi, da je bila enostavno čudovita. Začelo se je leta 1945, ko je prvič pripotoval v New York in v hipu dobil mesto basista v skupini, ki je takrat postavljala pravila v jazzu in katero so sestavljali Dizzy Gillespie, Charlie Parker, Bud Povvell in Max Roačh. Naslednje leto je začel sodelovati z. novoustanovljenim big bandom Dizzya Gillespia. Leta 1949 je ogromno snemal z Budom Powellom, vmes je postal deseti mož znane pevke Elle Fitzgerald in obenem bil tudi njen glasbeni direktor. Leta 1951 je pristal v skupini, ki jo je vodil pianist Oscar Peterson. Sama zveneča imena! Leta 1972 je Ray ustanovil svojo skupino, imenovano L.A. Four, v kateri so sodelovali bobnar Shelly Manne (katerega je po njegovi smrti leta 1984 zamenjal prav Hamilton),.saksofonist Bud Shank in kitarist Laurindo Almeida. Vmes je sodeloval še z vibrafonistom Miltoni Jacksonom. Leta 1984 je začel delati s triom, v katerem sta bila poleg Raya še pianist Gene Harris in bobnar Hamilton. Harrisa je leta 1992 za-menjalmladi Benny Green. Vsa ta leta je Ray posnel ogromno plošč za različne založbe, od katerih so najpomembnejše The Big Three, Brown’s Bag, As Good As It Gets, Montage in druge. V zadnjem času Ray snema za znano jazzovsko založbo Telarc, za katero je posnel zadnja dva albuma Don’t Get Sassy, na katerem se predstavlja z enako zasedbo, kot prihaja k nam, in pa Some Of My Best Friends Are ... The Piano Players. Na tej plošči Ray sodeluje s svojimi prijatelji oziroma pianisti, kot so Oscar Peterson, Benny Green, Dado Moroni in Geoff Keezer. Kljub svojim letom zelo delovni Ray Brown torej ponovno pri nas in ne dvomim, da Ray ne bi postregel s pravo porcijo swinga. Divlje jagode, Bjelo dugme, Riblja čorba, Prijavo kazalište, Leb i sol in druge so bile skupine, brez katerih si nekdanje jugoslovanske glasbene scene še predstavljati ne bi mogli. Nekateri od njih še nekaj »migajo«, nekateri pa so postali le blede sence tistega, kar je bilo nekoč. V Razkrižju v Picadillvju je nastopil Alen Islamovič, ki je z Divljimi jagodami naredil legendarno ploščo Motori, z Bjelim dugmetom je naredil plošči Čiribiribelela in Pljuni in zapjevaj moja Jugoslavijo. Potem je prišla vojna. Danes je njegova spremljevalna skupina - sintetizator in dve kitari. Alena sem pred koncertom našla v garderobi, na njegovem obrazu pa je bilo videti vse prej kot veselje. Med koncertom pa dobrega razpoloženja ni bilo mogoče skaliti. Vsi so bili tam, manjkali so samo bobni in bas in tisti dobri stari časi, ki se ne morejo več vrniti. V zadnjem času se glasbene založbe vse pogosteje odločajo za izdajo starih, še ne izdanih posnetkov v kompletu šestih, sedmih ali več plošč. Kljub kar zajetni zbirki plošč in s tem tudi kar obilni ceni se plošče odlično prodajajo. Najviše kotirata dve zbirki znamenitih avtorjev, in to zbirka Milesa Davisa z naslovom The Complete Live At The Plugged Nickel: 1965 (8CD) in zbirka pianista Keitha Jarreta z naslovom At The Blue Note (6CD). V 87. letuje pred kratkim umrl ustanovitelj znamenite glasbene šole Berklee Collage Of Musič v Bostonu, Lavvrence Berk. Gospod Berk je to znamenito šolo ustanovil leta 1945 in iz nje med svojim pedagoškim delovanjem naredil eno najbolj cenjenih glasbenih šol nasploh. Leta 1979 seje gospod Berk upokojil in upravljanje šole prepustil svojemu sinu Leeu. O statusu šole govori tudi spisek glasbenikov, ki so svojčas iskali znanje na tej šoli: Pat Menthenv, John Abercrombie. Gery Burton, David Murrav, Steve Coleman, Roy Hargrove, Peter Erskin. I. R. K Sloveniji dolgo nismo slišali nič o tebi. Kaj je povod za tvoj nastop v Sloveniji - nova plošča ali želja po nastopih? Alen: »Potem ko sem 1989. zapustil skupino Bjelo dugme, sem se vrnil v svoje rodno mesto ■ Bihač, kjer sem odprl veliko d-iskoteko, »kafič« in trgovino. Popolnoma sem se predal delu. ' Potem je prišla vojna in vse je začelo razpadati. Zato sem konec 1992. odšel v Zagreb in se vrnil k temu, kar imam najraje, to pa je glasba. S pomočjo svojega prijatelja Senne M sem posnel album. Leta 1993 sem dobil povabila in imel nekaj koncertov na Nizozemskem, Nemčiji in Avstriji. Nekaj koncertov sem imel tudi na Hrvaškem, sedaj pa je prišla na vrsto Slovenija. Bili smo že v Portorožu, Novi Gorici, Domžalah, v Mariboru in sedaj smo tu.« Kakšen je repertoar, ki ga sedaj izvajaš? Alen: »Moja glasbena kariera je zelo pestra. Začel sem pri Divljih jagodah, to je bilo leta 1980. Moj prvi stik z mikrofonom je bil na plošči Motori leta 1983. Divlje jagode in Bjelo dugme sta bila popolnoma različna svetova. Divje jagode so delovale v letih, ko je hard rock prehajal v heavy metal, kar je bilo v Jugoslaviji težko prodajati, dugmiči pa so imeli popolnoma drugačno glasbo in tudi politična besedila. Z jagodami sem naredil štiri albume, z dugmiči pa dva studijska albuma, izdal sem tudi tri samostojne albume, zato me mnogi sprašujejo o mojem repertoarju. Ne morem si predstavljati, da ne bi zapel nekaj pesmi jagod ali da bi ignoriral dugmiče. Tako da sem vse to združil in naredil repertoar, ki zajema vso mojo kariero.« Bolj te poznamo po Divljih jagodah, s katerimi si naredil tudi svojo glavno kariero. Zakaj potem nastopaš kot ex Bjelo dugme? Alen: »Ja, resje ... pa kako bi rekel ... mnogi, ki prihajajo, bi radi slišali predvsem skladbe skupine Bjelo dugme: Ružiča si bila, Tajna veza, Lipe cvatu, Ajmu u planine tako bi mnogi bili žalostni, če jih na mojem koncertu ne bi slišali. Zato sem v pro- me? Bregovič namreč dela filmsko in gledališko glasbo, bobnar Ipe je naredil samomor... Alen: »Obstaja več verzij, kaj se je z zgodilo z Ipetom, po nekaterih podatkih, naj bi ga ubili... mogoče bomo kdaj vedeli. Pogosto se vidim s Vladom Pravdičem, ki se ukvarja z neko ameriško telefonijo, Željko Bebek dela svojo glasbo, Zoran Redič je na Švedskem ali Danskem, kjer ima studio. Skupina Bijelo dugme bi imela perspektive za delo, vendar ni več možnosti, da bi se ponovno sestali. Če bi, sem takoj pripravljen, da gram vključil vse, koncerti pa so tudi zelo dobro sprejeti. Ponavadi je koncert težko končati, ker je toliko lepih pesmi.« In kaj bo s skupino Bjelo dug- se vključim v delo. Sicer pa se vsi nekdanji dugmiči približujejo Abrahamu, Bebek na primer praznuje že 51. rojstni dan. Tudi on je v drugih glasbenih vodah.« Predstavitev plošče The Pogues: Pogues Mahone (1995 WEA) Irski folk punk rockerji s svojim zadnjim albumom še vedno trdno vztrajajo na poti, ki so si jo začrtali v začetku 80. let, ko so se še navduševali nad punkom in irsko etno glasbo in se imenovali Pogue Mahone (v gaiščini to pomeni kiss my arse) ter oboje skupaj združili v zelo uspešen konglomerat. Spremenili so ime in kot že dozoreli glasbeniki ves svet presenetili z genialnim prvencem (1984). Vse drugo je sedaj že zgodovina. S svojo zvočno podobo, ki jo še vedno uspešno oblikujejo kombinacija harmonike, mandoline, violin, kitar ter hrapavi irski vokali, so vplivali na številne druge glasbnike ter konec koncev spet vzbudili zanimanje za'že ostarele irske godbenike, kot so MOBSKO-MOBSKrk l/SI VICi 1. Vladimir Kočiš - Zec - Ispod tvojih prozora 2. Maja Blagdan - Ja vjerujem u te 3. Davor Radolfi - Za ljubav jedne žene 4. Minea - Mrvica 5. Forum - Kada moja ne budeš Novice od tu... Nova glasbena zvezda na slovenski sceni je Sasha, poznate ga po glasbi Vrtnar, in pred kratkim je izdal kaseto It’s Not For Šale. Pomagali so mu tudi glasbeniki, kot so Janez Zmazek, Matjaž, Šemrov, Damjana Golavšek in Magnifico. Sodeloval je tudi Branko Durič -Duro. Zelo popularna skupina4 Fun je razpadla na dva dela. D. J. Bucy (Aleš Dolinar) in in Dr. Grabnar (Andrej Grabnar) sta se povezala s Romanom Jugom in Gimme 5. Posneli so skladbo Ritem mladosti, ki je v.dance flooru. ... in tam Skupina Sex Pistols bo znova pritisnila na petelina, so povedali na novinarski konferenci v Londonu. Skoraj dvajset let po tem, ko so odložili svoje pištole, so jih sedaj ponovno vzeli v roke, da jih oči- stijo. Povedali so tudi, da bo njihova postava sestavljena iz prvotnih članov: John Lydon, Steve Jones, Paoul Cook in Gien Matlock. katerega so leta 1977 odustili in zamenjali s Sidom Viciousom. Med drugim so celo izjavili, da Sid nikoli ni bil njihov pravi član??? Poleti bodo začeli koncertirati po Evropi, med drugim bodo 9. julija nastopili v Ljubljani. i" Skupina Cure bo zelo zelo kmalu izdala svoj novi album z naslovom Wild Moon Swing. Potem pa se bo odpravila na svetovno turnejo, njihova največja želja pa je, da bi si pridobili takšno popularnost, kot so jo imeli nekoč. Koncerti V soboto, 30. marca, bo v Čardi koncert Nikole, katerega bo spremljala skupina Non-Stop. Predlog: Doris Dragovih in Mladen Badalec - Baklje kranjske GLASUJEM ZA:__________._____.______________ Glasbena uganka Jan Plastenjak in nihče drug poje skladbo Pogrešal te bom. To je vedel tudi Robert di Robet Koveš - Kenny, Hodoš 9, Hotiza 34, 9220 Lendava. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi: Naštejte vsaj tri skladbe skupine Bjelo dugme! Odgovor: >4/5 s * Odgovore pošljite do 5. aprila na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka I3, 9000 Murska Sobota. s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite brati v rubriki Na glasbeni sceni. Če ne veste odgovora, nam pišite samo o svojih željah!1 CA as z Q C« Torej se stari časi ne več vrniti. p«. Alen: »Verjetno res ne. pričan sem, da je nastala praznina, ker ni več tehsM Poleg tega je ostalo vel*«d skladb .... milijon jih je, * Kaj se dogaja z dami? J Alen: »Kolikor venU0^ kratkim v tujini posneli ber album. Ne slišim v njih, vem tudi, da je Pr t)tj. nekaterih sprememb v P To pa se v rock and dogaja. Kajti ko zapusti« . si prepričan, da bos d0 - boljšega, lepšega. VeM« narediš tudi napačen Kaj pa se trenutno glasbeno sceno S Prijavim kazalištenj ^j Alen: »Veliko stik® vsemi iz Sarajeva. V #j( skupina Merlin, v Am« HariMataHari.tamsO « j()J Divlje jagode. Scena v U trenutno sploh nefunK so vsi v diaspori. Upa kmalu prišli boljši čas' i j» ljudje vrnili domov, i mo. da bo vse spet p Imam informacijo, da f: čaka, da se vrne v a drugi strani pa močno bo tako, kot je bilo t®** mer Zabranjeno rf več ne bodo sestali, Karajličje odšel v pa so v Sarajevu. Tak mov, da so skupine razP. d i vojne, je veliko. d na primer, bobnarje su je Makedonec, kitah5 Sarajevu.« Obstajajo mogooe •/ kakšne nove dobres Alen: »Zelo velik0 J d(,nji dar mediji ne Prl ® sti,i’. same pa nimajo °JoZea|iM prišle vsaj do Ljub•t pfa'r ba. Nekoč pa rajevo glasbeno sre0 vije. Žal mi je za • ■ besedil0' Fotografija m 0 AUDIO - VlDe£ 69000 Murska 43 SlomškovW telefon,?^ 069/32' Bojan Kos menjati. The Dubliners ... Pogues Mahone je album, ki mu ne morete ničesar dodati, ničesar odvzeti in ničesar za- snMv NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T 1. LOVER BE THY NAME - Haddaway 2. WHERE THE WILD ROSES GROW - Nick Cave & K. Minogue 3. MISSING - No Mercy 4. THUNDER - East 17 5. WONDERWALL - Oasis 6. SHAKALAKA - Sweetbox 7. FALLING INTO YOU - Celine Dion PREDLOGI: HEAVEN FOR EVERVONE - Oueen I LIKE IT - James Smith REMEMBERING THE FIRST TIME - Simply Red LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. JOK NA DEŽJU - Aleksander Mežek 2. NAJINA PESEM - Čuki 3. DAN NAJLEPŠIH SANJ - Regina 4. NAJ MESEC UGASNE - Irena Vrčkovnik 5. NEKDO, KI ZMORE VSE - Vili Resnik 6. VDOVE KOLONIJE - Orlek 7. SAMA PROTI VSEM - Panda PREDLOGI: OB TEBI ZASPIM - 4 FUN Tl IN JST - Sanja Mlinar MED ISKRENIMI LJUDMI - Majda Sepe LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, 1. MOJA DEŽELA - Štrk 2. RANJENO SRCE - Štajerskih 7 3. V TVOJIH OČEH - Alpski kvintet 4. Ti DOMAČA HIŠA - Ambicija 5. KOLIKOR SPREJMEŠ LJUBEZNI - Ans. Jožeta Burnika 6. PRIDI NA KAVO - Ans. Marjana Hercega 7. ROSA NA TRAVI - Rosa PREDLOGI: ŠTAJERSKA, RAD TE IMAM - Slovenskogoriški kvintet ZA PLES - Vagabundi JUTRI BOM NEVESTA - Ans, Dan in noč i.cekr«*"* ZZ Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 4. aprila ig96, na ^a„e°|estv'ce Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbe - Kupon št. 13 Glasujem za skladbo: ‘tuja: _____________ ‘domača:____________ ‘narodnozabavna:____ Ime in priimek ter naslov: ^lpik,28. marca 1996 dedkovi spomini na življenje v gradu Moj dedek mi je pripovedoval, da se je rodil v gradu v Rakičanu. Njegov oče je bil grajski vrtnar in oskrbnik. Grad so zgradili pred tremi stoletji. Njegovi gospodarji so se večkrat menjali. Zadnji je bil grof Albert Sant Julien z ženo Marijo. Graščina je imela veliko zemlje in gozdov, ki jih je obdelovala njihova služičad. Redili so veliko krav, konj in volov. V tistih časih polj še niso obdelovali s traktorji. Vso zemljo so orali s konji in voli. Delo je bilo zelo težko in šlo je počasi. Njihov trud je grof primerno plačal. Denarja niso dobili veliko, ampak plačilo v naravi: žito, pšenico, koruzo, drva, sol idr. Vsaka družina je dobila v obdelavo del zemljišča za lastno potrebo. Redili so prašiče, krave in perutnino. Ob no-vem letu so bili njihovi otroci obdarjeni z lepimi darili. Za to je Lastovica , . je da je iz gnezda Nekega dne sem prišla k babici. Pove a . pOgiedat Padla mlada lastovica in da jo je dala na s ,-e jn j0 povila v ® lastovica je bila res tam. Vzela sem jo y i ,a v kuhinjo in krpo, da ji je bilo toplo. Čez čas pa sem jo zaMedala, da ima N Položila na kavč. Ko sem jo opazovala, s kljuna sem i zlomljeno perut in opraskan kljun. Bila je ■ sem j j naredila d J' oprala kri in ji s krpo obvezala perut daia posodo z Nsko iz lesa in ji postlala s senom. Notri se _ šla pog|e. ^do. Lastovica je nekaj časa mirovala. _ ve$e od nje 1 . al njeno gnezdo. V njem so bile druge dS lastovica hotela I ln zdrave. Ko sem se vrnila v kuhinjo, je ‘ videti. če bo I ^n. Popoldne sem jo nesla na travnik- pa^ ^te, na 'OpŽ;1^ sern?7\napletenih Ze|%r>r^ Xže Z °' Ko na tUdl kadar je njena Jasmina Iti dod odšla na cesto, kjer jo je spet zadel neki avtomobil. Hudo jo je poškodoval, vendar je hitro okrevala. Da bi lahko zopet letela, sem hodil okrog hiše in jo tako silil k letu, kuhanimi in mletimi pljuči ter goltanci. Večje ribe je najprej ubila, tako da jih je nekajkrat nabodla z zaprtim kljunom, manjše pa je žive Ali veste? ss KUPON št. 29- ALI VESTE? ro _______ ar KML CELO VLJCNJE ?! kinu Ml st/klunu. navadno poskrbela grofica. Graščaki so bivali v gradu, kije imel okrog 20 sob. Vse so bile bogato opremljene. Na stenah so visele slike znanih umetnikov. Tla so bila pokrita s perzijskimi preprogami. V glavnem salonu je bilo na tleh krzno severnega medveda, ki ga je uplenil neki graščak. Poslopje ni imelo ne vodovoda ne elektrike. Ob gradu so skopali v zemljo globoko votlino, jo obokali in nad njo nasuli mnogo zemlje. Pozimi so navozili iz bližnjega jezera velike ledene plošče ter jih shranili v to jamo. Led so uporabljali za shranjevanje hrane. Ni se stopil skoraj do jeseni. Okrog gradu je velik park z različnim okrasnim drevjem in lepo speljanimi stezami. Po njih so jahali grofje in njihovi prijatelji. Nedaleč od gradu so imeli sem pripravljen za Jasmino, ki me obleče in gre v šolo. JASMINA VOK, 2. a OŠ Videm ob Ščavnici telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja petek in sobota od 20. do 23. ure. (069) 33 006 rdsevi mladosti tudi igrišče za tenis. Jeseni in pozimi so večkrat prirejali lov na divjad, ki je je bilo takrat veliko. Povabljenih je bilo mnogo gostov. Ob koncu so pripravili svečano lovsko večerjo. Življenje v gradu in okolici je bilo zelo pestro. Otroci so opazovali vsa dogajanja z radovednostjo. Največji dogodek je bil dan, ko se je grof peljal z lepim, takrat še neznanim vozilom - avtomobilom. Dolga leta je bil rakičanski grad zatočišče ostarelim ljudem. Danes je našel v njem svoje mesto jahalni klub. Tako spet rabi svojemu prvotnemu namenu. URBAN MURMAYER, 6. b OŠ III M. Sobota Skupina otrok iz Pristave, ki je skoraj vse sama pripravila za priložnostni kulturni program v počastitev materinskega dne. So pa res korajžni in ... (Fotografija: J. G.) Se bo Biba vrnila? Pravijo, da si štorklja splete gnezdo tam, kjer živijo dobri ljudje. Delček te topline je občutila tudi Biba. Če vas zanima, kaj se skriva pod tem imenom, preberite pogovor, ki je nastal ob obisku pri zakoncih Žugelj v Lutvercih. - Kaj se je zgodilo, da je štorklja, kisle jo klicali Biba, tako dolgo ostala pri vas? »Na najini parceli stoji električni drog, na katerem so si štorklje spletle gnezdo iz vej. V njem so se zvalili štirje mladički, ki so porivali drug drugega, in tako je eden od njih padel na cesto, kjer gaje zadel avtomobil, pri čemer mu je poškodoval perutnico.« - Kako ste ji pomagali? »Najprej sem jo odnesel na varno in ji poskušal ozdraviti poškodovano perutnico. Dajal sem ji hrano in jo spodbujal k letenju.« - S čim ste jo hranili? Ali ste imeli pri tem kakšne težave? »Však dan je pojedla dvajset rib, Moja mama Moji mami je ime Romana. Ima rdečkaste lase in zelenkaste oči. Je postavna in vedno nasmejana. Najlepša je takrat, ko me prebudi, objame in vsa vesela pohiti v kuhinjo pripravljat zajtrk. Če sem žalostna, si vzame zame čas, pusti delo, me objame in potolaži. Imam jo zelo rada. Če bi jo kdaj zgubila, bi bila zelo nesrečna. MATEJA SAPAČ, 4. a, OŠ Bogojina Ko se konča pouk Po končanem pouku kričimo kot srake, ker smo zelo veseli, daje konec šolskih skrbi. Tudi mene potegne val veselja za drugimi, vendar sem že v naslednjem trenutku z mislimi zunaj. Sončen dan mi da slutiti bližajočo se pomlad. Komaj čakam, da zapustim šolske prostore in stečem soncu naproti. Pospravim zvezke in knjige v torbo ter se ki sem jih nalovil; deset zjutraj in deset zvečer. Hranil sem jo tudi s pogoltnila.« - Kakšno je bilo njeno bivališče? »Na parceli sem ji naredil dovolj velik ograjen prostor. Nekega dne pa sem pozabil zapreti vrata in je Zakonca Žugelj s štorkljo Bibo. Ju bosta videla tudi letos? počasi odpravim na kosilo. Toda smola, pred mano se vije kača lačnih ust! Končno sem na vrsti. Hitro pojem in že hitim po torbo. Še zadnji pozdravi prijateljem in nato adijo šola do ponedeljka. DAVID HUMLER. 4. d OŠ Gornja Radgona Srnica nas je zapustila Lepega spomladanskega dne sva z očetom na travniku blizu gozda kosila travo. Kosilnica je težko rezala visoko travo. Naenkrat pa je v njej nekaj zacvililo. Zagledala sva mlado srnico. Ostri noži so ji skoraj odrezali prednjo nogo. Krvavela je. Nežen cvileč glas in njene svetle oči so naju skoraj spravile v jok. Nisva vedela, kaj bi storila s srnico. Če bi jo pustila tam, bi poginila. Vzela sva jo domov. Oče jo je odpeljal k živinozdravniku. da ji je prišil nogo. Ko jo je pripeljal domov, sem šla k njej. Smilila se mi je. Bila je zelo majhna in nemočna. Čez čas seje navadila na novo okolje. Po nekaj dneh je postala živahnejša. Skakljala je po treh nogah. Z domačim psom sta postala prijatelja. Najraje sta tekala po dvorišču. Srnica se človeka sploh ni bala. Od vsakega je pričakovala, dajo poboža po njeni nežni rjavi dlaki in ji da kaj zajesti. Leto je hitro minilo in srnica je odraščala. Vse bolj seje oddaljevala in opazovala, kaj se dogaja v okolici. Tudi s psom se nista več igrala in tekala po dvorišču. Nekega jutra, ko sem šla v šolo, se je pognala čez cesto, prek njiv in izginila v gozd. Že večkrat je hodila naokrog, a se je vedno vrnila. Sedaj je ni bilo. Zastonj smo jo iskali in čakali. Odšla je. Bilo mi je zelo hudo. Nisem mogla dojeti, zakaj nas je zapustila. Pri nas je imela vse, kar je potrebovala. Potem mi je oče povedal, da divje živali najraje živijo v gozdu, na prostem. Samo tam so svobodne. MARINA HORVAT, 5. raz., OŠ Fokovci Imeli smo koline Mama in ati sta se zmenila, da bomo imeli koline. To je za nas, otroke, najlepši čas. Starši imajo dosti dela, otroci pa se lahko brezskrbno igramo. Mama nam je pripravila dobro kosilo. Vse je tako dišalo! Na obisk so prišli tudi sorodniki. Otroci smo se igrali, starejši pa so se pogovarjali. De- 11 Cesta ni igrišče Moja pot do šole je dolga. Nekoč sem bil nepreviden. Hodil sem po sredini cestišča. Skoraj bi me povozil avto. Zelo sem se prestrašil in vrgel v sneg. Zdaj vem, da cesta ni igrišče. Hodim po levi strani in ne skačem po cesti, ker se bojim, da me povozi avto. Tudi mama mi je rekla, naj bom previden. UROŠ JUREŠ, 2. a OŠ Bakovci kajti kamorkoli sem šel, je šla z menoj.« - Koliko časa je ostala pri vas? »Približno dva meseca je bila pri naju. Neko soboto, ko sva ji nesla hrano, je pa ni bilo. Tudi naslednji dan sva jo zaman pričakovala. Imela sva občutek, da je ne bo, zato ji nisva več pripravljala hrane. In res je ni bilo nazaj. Ko se ozirava na prazno gnezdo, se spominjava Bibe in si želiva, da bi se letos spet vrnila.« DARJA BAROVIČ, 7. a OŠ Gornja Radgona Moj kuža Doma imam kužka. Rad je meso, včasih pa noče jesti. Rad se igra in preganja muco. Včasih mi nagaja. Ko delam nalogo, me opazuje. Ko bo velik, ga bom učila. Kužka imamo zato, ker imamo radi živali. PATRICIJA FLISAR, L b OŠ Tišina lali smo tudi krvavice in klobase. Ali si lahko predstavljate bujto repo brez krvavic? Dobre so bile! ALJA BALAŽIČ, 3. b Podružnična OŠ Dokležovje ^0 Vestnik Q/U(I Kdaj bo spet prestopno leto? To vprašanje smo postavili, preden smo se prepričali, ali bo to res leta 2000. Nekdo je namreč menil, da vsako četrto leto ni prestopno in da bi utegnilo veljati to tudi za leto 2000. Nekateri ste prav tako odgovorili, da ne bo prestopno. In kako je v resnici? Osnovno pravilo je, da je vsako četrto leto prestopno, to pa ne velja za stotice, razen v primerih, ko so deljive s 400. Leto 2000 bo torej prestopno, 2100 pa ne. Med pravilnimi odgovori pa smo izžrebali tistega, ki ga je poslal DEJAN RAJ iz Gomilice. Čestitamo! Kirne. XIAL X NEKAJ CEZ sro let, im tutJuh. Ali veste, kaj imamo v mislih z besedo tapir? Odgovore pričakujemo najpozneje do 3. aprila. i a d; 12 vestnik, 28. marca e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo OVEN Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. On: Ko boš blizu zmagi, se je boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj - vse to si si zaslužil, in to več kot pošteno. Tako boš imel sedaj več časa zase in za svoje zasebne načrte, ki so vse prej kot skromni. BIK Ona: Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo resnico povedal v obraz, saj bo s tem mislil le najboljše. Pazi se predvsem tistih prijateljic, ki ti bodo le prikimavale, za hrbtom pa bodo govorile povsem drugače. On: V prihodnjem tednu boš imel kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega), zato nikar ne zagrabi kar prve. Uživaj, dokler še lahko, in si privošči tudi kakšno malo bolj žgečkljivo stvar ... DVOJČKA Ona: Čas je že, da spremeniš nekatere stvari, ki te motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medlejša. On: Še vedno ti ne bo uspelo pozabiti nekoga, ki ti je v preteklosti ogromno pomenil. Nastalo praznino boš sicer poskušal zapolniti z občasnimi avanturami, vendar tiste prave enostavno ne boš uspel najti. RAK Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podala na krajše potovanje. On: Neka pohvala ti bo pomenila še veliko več kot konkreten poslovni uspeh, ki se ti obeta. Četudi si videti karseda samozavesten in samostojen, tudi ti potrebuješ oporo in varnost osebe, ki te ljubi. LEV Ona: Namesto da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrito pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno ti lahko uspe. Popazi malo na svoje prepogoste čustvene izlive, drugače bo hudo ... On: Postavi se na noge in si zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar se boš kaj hitro znašel. Le pogumno! DEVICA Ona: Res je, da bo prišla sprememba kot strela z jasnega, vendar bodo posledice veliko prijetnejše, kot jih pričakuješ. Nekdo ti bo dobesedno zaprl usta, vendar se bo to zgodilo na najlepši možen način ... On: Pazi na svoje besede, predvsem pa ne govori o stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti tebi. Nekdo se ti bo na vse kriplje poskušal maščevati, zato se nikar ne zanašaj na svojo srečno zvezdo. TEHTNICA Ona: Tvoja skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se ti bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenila boš zanimivo poznanstvo, ki ti bo v prihodnosti prineslo še obilo dobrih reči. On: Pri tvojem hobiju se ti obeta enkratna priložnost, zato je nikar ne zamudi. V začetku delovnega tedna pa se raje posveti denarnim zadevam, ki jih že dalj čas prav nesramno zanemarjaš. ŠKORPIJON Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznaš, se bo poskušal vriniti v tvoje osebno življenje in storil bo marsikaj, da bi ga opazila in ohranila v lepem spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegala in si privoščila tudi kaj novega? On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo uresničitev bo potrebno veliko truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, pb drugi strani pa prinesla kopico problemov. STRELEC Ona: Mnogim se sicer zdiš precej domišljava in vzvišena, vendar pa je to le maska, ki prikriva tvoje resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš ustregla. Toda pazi se! On: Ne zaletavaj se z glavo skozi zid, ampak poskušaj ravnati čim bolj razumno. Poslovna poteza je sicer obetavna, vendar bo potrebno vložiti še kar precej truda. Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma očaralo ... KOZOROG Ona: Pometi najprej pred svojim pragom, šele nato začni kritizirati svoje prijatelje. Če boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama. In nikomur ne bo mar ... On: Dosegel boš tudi tisto, kar si že dolgo želiš. Prav tako pa ti bo poslovni uspeh prinesel ugoden razplet tudi v ljubezni, čeprav si jo zadnje čase preveč zanemarjal. Bo pa sedaj zato lepše. VODNAR Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa si boš pridobila moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe in prav lahko se ti bo zgodilo, da se boš resnično zaljubila. On: Predolgo si bil prepričan, da si popolnoma neobčutljiv na ljubezenske namige neke osebe, sedaj pa seje izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakaj, saj si boš morebiti še premislil. RIBI Ogrožen simbol Amerike Sredi trde severnoameriške zime lahko ljudje ob reki Chilkat na jugozahodu Aljaske vidijo presenetljivo lep prizor: tisoči belogravih orlov se zberejo na bregovih reke. Chilkat je za orle pomemben vir prehrane. Veliko drugih rek je zamrznjenih, hitro tekočega Chilkata pa led nikoli ne prekrije. V kristalno čisti vodi je od novembra naprej na tisoče lososov, ki potujejo drstit v zgornji tok reke. Beloglavi orel je ponos Američanov in od leta 1872 krasi tudi dolarski bankovec. Vendar so orli v zadnjem času ogroženi. Množična uporaba pesticidov v kmetijstvu je močno zmanjšala število beloglavih orlov, ki so po velikosti na drugem mestu med ptiči, takoj za kon- dorjem. Orli zaužijejo strupe z okuženim plenom, strupi se kopičijo v organizmu in povzročajo neplodnost. Samica že tako znese samo dve jajci na leto. Penicilin iz leta 1928 prodan Kultura glivic, kije Aleksandru Flemingu leta 1928 omogočila odkritje penicilina, je bila Pogreb v vesolju Po pogrebih v morju so zdaj očitno na vrsti še pogrebi v vesolju. Ameriška firma Celestis organizira transport žar s pepelom v vesolje. Žare bodo skupaj z vsemi mogočimi sateliti krožile okrog Zemlje. Če bodo zašle v zemeljsko ozračje, bodo zoglenele, pepel pa se bo razpršil in stotine ali tisoče let obkrožal naš planet. Očitno to podjetje ni naključno v Houstonu v Teksasu: naftno mesto ob Mehiškem zalivu je prestolnica vesoljske plovbe. V njej je nadzorni center ameriške vesoljske plovbe in domovina vesoljcev. Večni počitek v vesolju seveda ni poceni, za »p-ogreb« bo treba odšteti 4.800 dolarjev. Za ta denar bodo pokojnikov pepel v aluminijasti kapsuli (veliki kot črtalo za ustnice) z nekaj sto enakimi žarami izstrelili v vesolje s tretjo stopnjo rakete Pegasus. Z novim konceptom pogreba si družba obeta lepo kupčijo. Računajo, da bodo letno sklenili 18.000 pogodb, kar pomeni 90 milijonov dolarjev prometa. na dražbi pri Sothebyju prodana za 23.000 funtov. Vzorec glivice Penicillium notatum po velikosti spominja na kovanec. Pritrjen je na okroglo stekleno ploščico z napisom »Plesen, ki proizvaja penicilin, Aleksander Fleming«. Gre za enega od dveh vzorcev, ki ju je sloviti znanstvenik podaril svojemu pomočniku Danu Stratfulu. Kulturo je kupilo ameriško farmacevtsko podjetje Pficer, kije leta 1942 izpopolnilo način množične proizvodnje tega zdravila. 71 je e* Gledalec paC ne aja. si en'ga bomo zbrali. ljubljanskega s stavko se ven z gledalci nima Ringa, ringa, raja, TV štrajk nagaja, Če 30 meče, sreče. Pri toj akciji va rnoga počUj to, pločnikaj peški. zbiraš med boljši kot zbereš kar če TV mu nagaja, med mnogimi kanali, avtojon vozo pa parkejro na pločniki, pa L tak poznani pa bogat pa vpliven občan. pa , programi, v Ljubljani, razumeš, v rit suneš. Brat . rp1 a Ul za varnost prometa se je ka je cilou vUpo oditi po s0 .# Zaj je btlu gvUšen, ka nedo, varnosti, policaji pOj stili niti ednoga, ka M "‘kaj vrezo. Pločniki so bilij puni avtojof, na se je odavalo, na pločnikaj so ostale (stopnice) pri vhodaj v zgradbe, pa je pešec iti po cesti ali do prehoda za pešce ali pa f00 prej k ceste, ge ga je stavo policaj, pa ga je 5 toje za dva jtlrja dvejstoupedeset tolarof. Ka bi Pa " s pločnlkof spravili, pa prodajalce, Pa ne odstranili, so pa ne j sposobni. Tou so že Prena^at; akcije za čuvare reda. Lekar mo pešci mogli Stra) t0 tak kak ovi, je pravo Bela, pa si zaspejvau decinsko: Sto let stara regata noSt^ LT ^ganuvakia je letos stara natanko P°sadka sPustila P° reki liscu maorske kralj.ee, ki že po tradiciji vsako leto Milijon dolaijev za stari Vastok ga vesoljskega programa. Za Vastok 3KA - 2 ( na sliki), ki je Pri newyorškem Sothebyju pripravljajo veliko dražbo predmetov iz nekdanjega sovjetske- v vesolje poletel 23. marca 1961, naj bi iztržili okrog milijon dolarjev. Rajska policij^ Za varnost na*jjjhoV°^ 460 policistov. je: »Služiti brez osti-‘ I(i ljubja in z1003”^1^ cijski poklic no priljubljen, P . poJd' ijenjske nevarno mveč zaradi not. Družina P v pa članu vse. Zap^> >6 pa na neki naciPp(^ stvo družine, s J meri, da se P°s ski člani, ki že IJ 7 goditi preživetJ6-.^^ galnimi posl1 ( -dai0 predelavo in P in podobnim)' HOCO? «4/2 Tt, Fizika ve MO V A ! Ona: Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod iz trenutne krize. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled neznanca ti bosta dokončno odgnala vse črne misli. On: Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, ki pa so na tvojo žalost podkrepljeni s konkretnimi dokazi. Toda kopriva pač ne pozebe in tudi tokrat se boš izmazal iz neprijetnega položaja. GASILSKI POM /cdas it v o /‘ red - 9.05 Alf - 9.30 Kdo je Ekipa A - 10.40 Babylon, P°r l3,00“ji' Družina Leftovers, ponovitev . v spored - 15.05 Najhitrejsa j 15.30 Mini čas v sliki-15.40 ^7.4°^ Ekipa A - 17.15 Katts in pes 30AK j' tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 1 Roseanne - 19.30 ČasvshKi ^1 20.15 Pekel, komedija - 21-’, čen, shrljivka-23.20 Cas v* ran, komedija - 1.00 čas v s ^ril1 vsak dan - 2.30 Dobrodo Dvom je izključen, ponovit TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 - 9.55 Bogati in lepi - 1 -12^ - 12.00 Čas v sliki - 12.05 9« 0 pA/ v sliki - 13.00 Čas v sliki -l4^/ 13.40 Umori so njen konjiče _ 1»’ nijski klan - 15.10 Bogati m l K ejok vsak dan - 17.00 Cas brodošli v Avstriji - 19.00^^1^ Čas v sliki- 20.00 Pog^ Pointman, film - 21.50 Cas ,1AZ zločina - 23.30 Veliki San n," zoO s Strani - 1.30 Čas za kultur0 TV madžarska 1 . 5.40 Vaška IV - 6.00 SonA^ g.3^ ročila - 9.10 Nazdravi®', dne, vmes Disneyjevi filmi ' K, 1>^ 12.05 Posel - 12.25 Telepate / niška matineja - 14.10 n^nka^MCLj: 15.00 Poročila-15.10^5 ) matika - 16.00 Poročila - jež®11 W serija - 16.30 Angleško pgOoO^4t Vklopi - 17.30 Pomagač ' 13.30 ^5» W Begavčki - 18.15 Posel ' ,0.0 Pravljica - 19.30 Dnevnik žarov- 20.15 Zaprti 0^%- 2Z / Panorama- 22.00Deklam^a grajski kavboj iti v Amenkja. jk 23.25 Govori se-0.15^ 14.00 Zasedanje parlamenta ig 00 , filma - 17.40 Dandanes j p0 -program-18.15Znans^f 18.45 Telešport - 19 ° p0|icUS/b 21.00 Dnevnik-21 10 eio -i pO 21.15 Telesreča, igra na p - 22.00 Objektiv - 24-^’ 23.05 Katalin Forrai, P° Madžarov ž^stnik, 28. marrA 1996 31 RT L 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Lepi in bogati -10.30 Nikoli na bom pozabil Soledada - 11 -00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekle-ta-13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 HansMeiser- 17.00Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno ■ 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mož brez We, film - 21.55 Magazin - 23.00 Deset Pred deseto - 23.30 Kino - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik ■ 3.20 llonaChristen - 4.10 Hans Meiser -9.05 Eksplozivno torek £ APRILA 1135 1300 1305 1420 1450 1520 1620 1700 17.10 1725 1735 1750 TV SLOVENIJA 1 1030 Japonske pravljice 1105 Cyrando de Bergerac, mladinska igra, 2/4 Digby, največji pes na svetu, angleški film Poročila Lingo Moj prvi video Obzorja duha Jaelini prijatelji, izraelska drama Mostovi Dnevnik Kljukčeve dogodivščine Afriške živali Pisani petelinčki Jekleni jezdeci, avstralska nadaljev-naka Nate in Allie, angleška nanizanka Nolo sreče Dnevnik Srez žensk ne gre, angleška nanizanka informativna oddaja Roka rocka Dnevnik Na prostosti, angleška nadaljevanka, 3/6 Poročila 1810 1830 1930 2005 2035 2125 2230 2810 ODO - ^uCL 3.® Sedma steza Osmi dan tekmovalci, angleška serija življenje ob Sredozemskem morju Nedeljskih 60 Nralj Ojdip, japonska opera Noncert simfoničnega orkestra NHK Tokio * 1130 1200 1230 ’5Oo ’6lo 1640 1?05 W)0 845 $15 $05 ^25 2215 —učna mehanika °rez žensk ne gre, angleška nan zanka Br. Finlay, škotska nanizanka P« Sloveniji Veliki dosežki slovenske kirurgije Vrdeošpon * Svišču Nlunchenčana v Hamburgu, ^ška nadaljevanka, 1/1A semrak stoletja >rv 13-30 ^<^'16.00^^-14.00 Kraj K, ^Parata/ W;>l® Pro9ram -11 30 »to-,33 Buhtim i J?'20 serija ^ia 0,b in! 16-25 ž n' 19-3q D^ževail4?^^ od-X - 20 15^ ' 19-00 K ame- 7 ški3-°° OtmVk^93’0^« let, po-1S (k15.05 ?0r6d - ! 3 - komedija ?2s slikj ^ ^'^ejša miš ,Ouaniski kamen, ■ 15-30 1« n1sKatts^l0n' nanizanka - C . ?3-3o gre na i!° Reseva।na n'2,J-00č;aSv sliki! S na moške, ° v sl'ki - 1 nA3c Nl bil ^liv^O Schiejok vsak elevizijski spored od 29. marca do 4. aprila TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček - 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsdak dan - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Sporna vprašanja - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski •klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsakdan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X -skrivnostni primeri FBI-a - 21.10 Reportaže -22.00 Čas v sliki - 22.30 Na kraju dogodka -23.00 Šov v novem stilu - 23.55 To je bila naša vojna, reportaža - 0.40 Swing proti nacizmu, dokumentarni film - 1.35 Pogledi s strani -1.40 Kalifornijski klan - 2.25 Čas za kulturo TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Na zdravje!, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Lutka, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Počitniška matineja - 15.00 Poročila - 15.10 Arboretumi -15.20 Fizika - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena zemlja - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 1 7.30 Don duijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.15 Gesta Madžarov -20.25 Nevarne razmere, serija - 21.15 Studio '96 - 22.05 Tatovi koles, italijanski film TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 16.30 Za ribiče trnkarje - 16.40 Gozdarsko-lovski magazin -17.05 Hotel_Paradiž, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Muza - 20.10 Novinarski klub - 21.00 Dnevnik - 21.10Okolje - 21.15Kviz-21.45 Klipmix-22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska RT L 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Nikoli ne bom pozabili Soledada - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Čhristen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Alarm za Cobro, film -21.15 V imenu zakona - 22.15Quincy- 23.15Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Najeti ih ognjeviti - 1.30 Zlata dekleta SREDA 3. APRILA TV SLOVENIJA 1 1015 1025 1050 1140 1230 1300 1305 1335 1515 1530 1620 1700 17.10 1800 1830 1930 2005 2035 2240 2310 000 1flO Čenčanje Skok med zvezde Roka rocka Izgubljene civilizacije, angleška serija Folklorna oddaja Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Informativna oddaja Ljudje in zemlja Dnevnik Pod klobukom Kate in Allie, angleška nanizanka Kolo sreče Dnevnik Gospod Bean, angleška nanizanka Film tedna: Urga, rusko-francoski film Dnevnik Na prostosti, angleška nadaljevanka Mož s pomarančami, švedska nadaljevanka, zadnji del Poročila TV SLOVENIJA 2 1205 1235 1325 1505 1705 1800 1845 1900 19.15 2005 2320 V žarišču Obiski Somrak stoletja Muzikant iz beznice, ameriški film Angel Falls, ameriška naflaljevanka, 1/6 Po Sloveniji Po Tuniziji Srednje šolstvo V vrtincu V žarišču Polfinale evropskih pokalov v nogometu Dva baleta Ulyssesa Dova Koncert simfonikov RTV Slovenija • POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 MASH, ponovitev - 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev - 13.30 Točka pravice, ponovitev - 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev - 15.30 Avtodrom, ponovitev - 16.00 POP-30- 16.30 Santa Barbara, nanizanka - 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka - 18.30 Krila, nanizanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Človek meteor, film - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Dama in razbojnik, ameriški film - 14.35 Za otrpke - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Vrnitev, otroška serija - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Virus - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Kultura -21.45 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik -22.35 S sliko na sliko - 23.05 Z namenom in razlogom - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.10 Koledar - 15.20 Zgodba Bennyja Goodmana, ameriški film - 17.15 Serijski film -18.00 Dokumentarna oddaja - 18.30 Izobraževalni program - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nogomet, liga prvakov - 22.35 Oljčni dvorec, serija - 23.25 Nogomet TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški-spored - 8.35 Najhitrejša miš v Mehiki - 8.55 Alf - 9.20 Kdo je tukaj šef? - 9.45 Ekipa A - 10.35 Babylon -11.20 Razbojniški strah, komedija - 13.00 Otroški spored - 15.05 Najhitrejša miš v Mehiki -15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Babylon - 16.25 Ekipa A - 17.15 Katts in pes - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 19.00 Roseannne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -23.35 Zarota, film - 1.00 Čas v sliki - 1.30 Schiejok vsak dan - 2.30 Dobrodošli v Avstriji - 4.30 Ni bil samomor, ponovitev filma TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček - 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum -13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija v sliki -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Utrip srca, filmska romaca - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Tri vozovnice za Golgoto, film - 23.25 Krvavi Ernst - sveta igra, film - 0.05 Podzemlje, film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Na zdravje!, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Magnum, kriminalka - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -12.55 Počitniška matineja - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Naša dediščina - 15.20 Zgodovina - 16.00 Poročila - 16.05 Rane te zemlje - 16.30 Top model -17.00 Vklopi - 17.25 Vera in kultura - 17.55 Nujna pomoč - 18.05Televideo - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.15 Gesta Madžarov - 20.25 Friderikusov šov -21.30 Deklamacija - 21.40 Milni mehurček, tv-igra - 23.00 Petrenko, dokumentarni film TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Drehscheibe Europa - 16.00 Podzemeljske igre, film -17.25 Rin-Tin-Tin - 18.00 Regionalni program - 18.15 Mreža - 19.00 Umetnostni film -19.10 Košarka - 20.05 Muza - 20.20 Nogomet, liga prvakov - 22.20 Policijska poročila -22.30 Objektiv - 23.00 Pregled tiska - 23.05 Damoklejev meč, danski film RT L 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami -8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Nikoli ne bom pozabil Soledada - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.30 Liga šampionov -21.20 Nogomet - 21.30 Liga šampionov - 22.20 Hi-ghiigts - 22.50 Vrhunska igra - 0.00 Dnevnik -0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina ČETRTEK 4. APRILA TV SLOVENIJA 1 1015 1030 1055 1125 1300 1305 1510 1600 1700 17.10 1800 1830 1920 1930 2005 2125 2230 2310 000 Otroška oddaja Batman, ameriška nanizanka Ribje poti, švedska serija Po domače Poročila Kolo sreče Zasebno življenje rastlin, angleška serija Pro et contra Dnevnik Živ žav Kate in Allie, angleška nanizanka Kolo sreče Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Norec v množici, ameriška nani- zanka Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke Dnevnik Poslovna borza Na prostosti, angleška nadaljevanka, 5/6 Poročila TV SLOVENIJA 2 1025 1040 1055 1125 1215 Po Tuniziji Srednje šolstvo V žarišču Zgodbe iz Amerike Hokej na ledu, kvalifikacije za 10, Slovenija : Švica 1415 1445 1640 17.10 1800 1845 1915 2005 2040 2130 2200 2320 Evrogol Kvadrofenija, angleški film Norec v množici, ameriška nanizanka Vera, angleška nadaljevanka, 1/4 Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip Zlati petelin V žarišču Doktor Finlay, škotska nanizanka Svetloba in senca, portret Jožeta Spacala Umetniški večer Slovenski jazz POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz - 12.30 MASH, ponovitev - 13.00 Edera, ponovitev -14.00 Človek meteor, ponovitev filma - 16.00 POP-30 - 16.30 Santa Barbara, nanizanka -17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka - 18.30 Krila, nanizanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills, nanizanka - 21.00 Melro-se Plače, nanizanka - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Policisti, nanizanka - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev -0.30 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Državni sovražnik, ameriški film - 14.35 Za otroke -15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program -16.15 Otroški program - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja - 19.30 Dnevnik -20.10 Nikita Hruščov, britanski dokumentarni film - 21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Thea-tron - 1.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 5.30 Koledar - 15.40 Kultura - 16.40 Za pest dolarjev, serija - 17.10 Federacija in konfederacija - 17.40 Nogomet, liga prvakov - 18.10 In to naj bi bilo življenje, serija - 19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Kitajska plaža, ameriška nanizanka - 21.05 Reševalna 911, serija -22.00 Od 16 do 24, oddaja o filmu - 22.30 Dvigalo za usmrtitve, francoski film TV AVSTRIJA 1 6.05 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 8.35 Najhitrejša miš v Mehiki - 9.10 Alf - 9.35 Kdo je tukaj šef? - 10.00 Ekipa A - 10.45 Babylon -11.35 Katts in pes - 12.00 Šport - 13.00 Otroški spored - 13.40 Sanjski kamen - 15.05 Najhitrejša miš v Mehiki - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Babylon -16.25 Ekipa A - 17.15 Katts in pes - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 19.00 Roseanne - RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 5 45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank -9 15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in . odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 POročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine- 13.00 PopoldnenaMV-13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14 30 Evropa venem tednu, BBC - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila- 16.30 Poročila-17.00 Kulturni koledar- 17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik-19.30 Večerni program MV-19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci, ponovitev-9.15 Misel in čas-9.30 Srečanje na MV- 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila- 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/ Nemško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik -8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Župan na obisku - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine-13.00 PopoldnenaMV-13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila- 13 35 Obvestila -14.00 Minute za zdravje - 15 30 Dogodki in odmevi - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Stockin-ger, nanizanka - 21.05 Pa prav Chicago, nanizanka - 21.50 Smrtonosne spletke, film - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Old gringo, film - 1.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sveto pismo, film - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pogled v deželo - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Dober večer, spominska oddaja, o Heinzu Conradsu - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki -22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža: Kalkutski cestni zdravnik, reportaža - 23.50 Prelomnica - 0.50 Pogledi s strani - 1.05 Kalifornijski klan TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Na zdravje!, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Marienof, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 VVelcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 13.25 Počitniška matineja - 15.00 Poročila - 15.10 Mentalna higiena -15.20 Književnost - 16.00 Poročila - 16.05 Ameba - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi -17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Prostor in čas - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Za otroke -19.30 Dnevnik - 20.15 Gesta Madžarov - 20.25 Malo mesto - 21.05 Policijska akademija, ameriški film - 22.30 Ponujam - 23.15 Boks TV MADŽARSKA 2 15.10 Zgodba pregnancev - 16.05 Obvezno čtivo za šolarje - 17.00 Družinski zdravnik -17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.05 McGyver, serija - 20.00 Dobre novice - 20.15 Kult, magazin - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Mednarodni nogometni pokali RT L 5.32 Dobro jurtro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Prijazna družina - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami -8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Nikoli na bom pozabil Soledada - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank: Zdravnik, ki mu ženske zaupajo, film - 21.15 Mestna klinika -22.15 Straža - 23.15 Life! Veselje do življenje -0.00 Dnevnik - 0.30 Kili Or Be Killed, akcijski film - 2.10 Obseden, film - 3.25 Dnevnik 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport -17.30 S krščakon, cekron pa z marelof -18.15 Bilo je . nekoč... - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste -6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7 .00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Murskim val- 9.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik- 11.15 Mali oglasi- 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne. naMV- 13.10Pozdravinnapovednik- 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas- 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi -19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Da in ne - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik- 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7 .00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9,00 Menjalniški tečaji bank -9,15 Iščemo za vas - 10,00 Poročila - 10,05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV - glasbena lestvica - 11,00 Vživo o... - 12.00 Poročila BBC-ja- 12.05 Obvestila-12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne naMV- 13.10 Pozdrav in napovednik- 13.30Po-ročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19.30 Murskomorski val -22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak .- 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža tedna -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik- 13.30 Poročila- 13.35 Obvestila- 14.00 Vroče teme -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč Prva državna nogometna liga Beltinci: Gorica 0 : 0 Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 2000. Sodnik: Novarlič (Maribor). Beltinci: Boškovič, Tratnjek, Jeraj, Sirk, Ilič, Šarkezi, Cener ( Črnko), Baranja, Osterc (Džafič), Nejman (Gutalj), Ška-per. Beltinčani so bili zlasti v prvem polčasu boljši nasprotnik in so si tudi ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Najlepše so imeli Nejman v 20. in 34. minuti ter Baranja v 35. minuti. Tako sta se moštvi Beltinec in Gorice v letošnjem državnem prvenstvu že tretjič razšli z neodločenim izidom. Izola: Mura 0 : 3 (0 : 1) Izola - Igrišče Izole, gledalcev 300, sodnik : Mitrovič (Ljubljana). Strelca: 0 : 1 Hlebalin (21), 0 : 2 Hlebalin (62), 0 : 3 Cirkvenčič (90). Mura: Černjavič, Baranja, Kokol, Ošlaj, Cifer, Alihodžič, Cirkvenčič, Gajser, Rous (S. Baranja), Bakula, Hlebalin. Sobočani so po pričakovanju zmagali pri zadnji Izoli, čeprav so nastopili precej oslabljeni. Mura je imela ves čas pobudo in večji del napadala, tako da bi bila zmaga lahko prepričljivejša. Domačini, ki so se boljšim gostom dobro upirali, bi lahko dosegli časten zadetek. Druga državna nogometna liga Family shop : Nafta 1 : 2 (0 : 1) Piran - Igrišče Family shopa, gledalcev 250. Sodnik: Lacko-vič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Dominko (30), 0 : 2 Tadič (89), 1 : 2 Prača (90). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, D. Novak, Slavic, Drvarič, Hranilovič (T. Novak), Zver, Bursač, Tadič, Dominko (Utroša). Lendavčani so s pametno igro uspeli zmagati in tako potrdili, da je bil njihov spodrsljaj s Koprom le naključen. Nafta je bila zlasti v prvem polčasu boljši nasprotnik, svojo premoč pa so tudi kronali z vodečim zadetkom. Tretja državna nogometna liga Odranci: Aluminij 3: 1(1:1) Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 200. Sodnik: Gomboc (Murska Sobota). Strelci: 0 : 1 Hojnik (2), 1 : 1 Žerdin (33), 2 : 1 Kreslin (78), 3 : 1 Kreslin (88). Odranci: Marič (Majcen), Hozjan, Gaševič, Vegič, Ulen, Kerčmar (Zver), Kreslin, Ka-vaš, Lipič, Kovač (Žerdin). Gostje iz Kidričevega so presenetili domačine in že v drugi minuti prišli v vodstvo. Zatem Zdrav duh, v zdravem telesu! ŠPORTNA NAPOVED VII V športni napovedi št. 7 sodeluje Štefan Žižek - Peta iz Murske Sobote, navijač nogometnih klubov Mura in Rakičan. Prognoziral je takole: Pari 1. MURA : Olimpija 2. Maribor : BELTINCI 3. Mengeš : NAFTA 4. Kungota : BAKOVCI 5. BELTRANS : Paloma 6. ODRANCI : TURNIŠČE 7. Serdica: Sirs 8. Emal: Goričanka 9. Apače : Ljutomer ; 10. Rakičan : Tromejnik Nap. 1 0 2 2 1 1 2 1 1 1 so prevzeli pobudo gostitelji in do odmora uspeli rezultat izenačiti. V nadaljevanju so imeli več od igre Odranci, vendar so svojo premoč uspeli kronati šele tik pred koncem tekme in zasluženo zmagali. Dravograd : Bakovci 2 : 0 (1: 0) Slovenj Gradec - Igrišče Slovenj Gradca, gledalcev 200. Sodnik: Krajnc (Gornji Grad). Strelec: 1 : 0 Dobreva (16), 2 : 0 Dobreva (87). Bakovci: Šiftar, Kovačec, Er-niša, Papič, Jančar, Bencak (Be-rendijaš), Gabor, Buzeti, Fras (Rituper), Zrim (Cener), Kokaš. Nogometaši Bakovec so zamudili lepo priložnost za zmago, saj so od 18. minute dalje imeli igralca več, ker je bil izključen domači vratar, od 51. minute dalje pa celo dva igralca, ker je bil izključen drugi domači igralec, vendar pa številčne priložnosti niso izkoristili. Beltrans : Kungota 3 : 0 (0 : 0) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 100. Sodnik: Kranjc (Ptuj). Strelec: 1 : 0 Radikovič (62), 2 : 0 Radikovič (85), 3 : 0 Radikovič (88). Beltrans: Rajh, Stojko, Golob (Makoter), Kavaš, Hošpel, Be-rendijaš, Vozlič, Z. Osterc, Ropoša (Sunčič), B. Osterc, Radikovič. Gostitelji so si šele v drugem polčasu zagotovili zmago, ki je zelo pomembna v boju za obstanek v ligi. Junak srečanja je bil Radikovič, ki je dosegel vse tri zadetke. (NŠ) Dravinja: Turnišče 2:0 (1:0) Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje. Turnišče: Zver, Ternar, Albin Lackovič, D. Pucko, Režonja (Toplak), Houbar, Albert Lackovič, S. Lebar (B. Lebar), Pal, Kbveš, Lutar (F. Pucko). V izenačeni tekmi so gostitelji izkoristili dve priložnosti in zmagali. Nasprotno pa Turniš-čani niso znali izkoristiti priložnosti za gol. PKL - moški Rezultati - 17. kolo Radgona : Brod 95 : 47 Lindau : Sobota 47 : 73 Sebeborci: Radenci 83:71 Lindau ICL: Claudia shop 58 : 79 La Luna 16 16 Cl. shop 16 14 Sobota v. 17 12 Radgona v. 17 11 Lindau 17 9 Sebeborci 17 8 Radenci 17 7 Lindau ICL 17 5 Brod 17 2 Ljutomer 17 0 Kajakaštvo ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 7 Napoved 1. MURA: Olimpija 2. Maribor: BELTINCI 3. Mengeš: NAFTA 4. Kungota : BAKOVCI 5. BELTRANS : Paloma 6. ODRANCI: TURNIŠČE 7. Serdica: Sirs 8. Emal: Goričanka 9. Apače: Ljutomer 10. Rakičan: Tromejnik Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vetsnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 5. aprila 1996. Pri žrebanju bomo upoštevali osem pravilnih napovedi. Ime, priimek in naslov: Pokrovitelja športne napovedi sta prekmurska nogometna pr- voligaša Beltinci in Mura. V športni napovedi št. 5 je bil izžreban Anton Puškarič, Stara ulica 1, 9000 Murska Sobota. Nagrado lahko dvigne v uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev: Beltinci: Gorica 0, Izola : Mura 2, Family shop : Nafta 2, Beltrans : Kungota 1, Odranci: Aluminij 1, Dravograd : Bakovci 1, Dravinja : Turnišče 1, Nedelica : Opel Horser 2, Dobrovnik : Čentiba 1 in Emal: Kerna 0. L SNL Rezultati - 23. kolo Izola : Mura 0 : 3 Beltinci: Gorica 0 : 0 Publikom : Primorje 1 : 1 Korotan : Olimpija 1 : 2 Maribor : Rudar (V) 0 : 2 Gorica 2313 7 3 36 :1446 MURA 2311 9 3 28 :1842 Olimpija 2311 5 7 48 :2638 Rudar (V) 23 9 6 8 36 : 2733 Publikum 23 8 8 7 41 :3432 Maribor 23 7 7 9 28 :2328 BELTINCI 23 610 7 21 :2528 Primorje 23 6 9 8 29 :2927 Korotan 23 7 610 25 :3227 Izola 23 1 517 11 :75 8 n. SNL Rezultati - 19. kolo Family shop ; Nafta 1 : 2 Želez. (MB): Rudar 3 : 0 Drava : Želez. (LJ) 1 : 3 Koper : Naklo 2 : 0 Mengeš: Šmartno 1 : 0 Zagorje : Avtoekipa 1 : 0 Šentjur: Napredek 0 : 0 Črnuče prosto Želez. (LJ) 1913 6 0 40 : 9 45 NAFTA 1913 2 4 34 : 1041 Črnuče 1810 3 5 36 : 2333 Šentjur 19 9 4 6 27 : 1731 Koper 19 8 4 7 20 : 1628 Familyshop19 8 3 8 23:2127 Želez. (MB) 18 8 3 7 27:2627 Rudar(T) 19 7 6 6 20 : 1927 Napredek 18 6 7 5 19 : 1925 Šmartno 19 6 4 9 23: 2622 Drava 18 6 4 8 21 : 2922 Naklo 19 5 6 8 21 : 2521 Vevče 19 5 311 25 : 2618 Mengeš 18 4 6 8 16 : 2818 Zagorje 18 4 311 13 : 4215 Vestnik 0 1221:931 32 2 1663:874 30 5 1174:1035 29 6 1103:954 28 8 1038:1971 26 9 1042: 1054 25 10 1240: 1310 24 12 860:1106 22 15 792: 1296 19 17 166:240 3 (K. Glažar) Zmaga Horvata Kajakaši BD Mura iz Kroga, ki so bili na pripravah v Trbovlju, so se udeležili otvoritvenega tekmovanja v spustu na 6 km dolgi progi od Medvod do Tacna. Najbolje se je odrezal Borut Horvat, ki je zmagal med mladinci C-1. Miran Bokan je bil med mladinci peti, Beno Sakač pa med mladinci K-l šesti. V članski konkurenci K-l je sodeloval tudi Miran Vereš (Škot) in zasedel peto mesto. Motokros --------------- Korošak tretji V Brežicah je bila prva dirka v motokrosu za državno prvenstvo. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci in dosegli solidne uvrstitve. Najbolje se je odrezal Tadej Korošak (Radenci), saj je v kat. 80 ccm z 32 točkami zasedel tretje mesto. Marko Jaušovec (Radenci) je bil v kat. 125 km z 9 točkami dvanajsti. Jurij Kozar (Goričko) pa je s 7 točkami zasedel dvanajsto mesto. (JV) m SNL Rezultati - 14. kolo Dravograd : Bakovci 2 : 0 Beltrans: Kungota 3 : 0 Odranci: Aluminij 3 : 1 Dravinja : Turnišče 2 : 0 Kovinar: Paloma 0 : 0 Unior: Steklar 0 : 3 Bistrica: Pohorje 3:2 Pohorje 1410 BAKOVCI 1410 Dravinja 14 8 Dravograd 14 9 Kovinar 14 6 Unior 14 6 ODRANCI 14 6 TURNIŠČE 14 4 Steklar 14 4 Aluminij 14 3 Kungota 14 3 Bistrica 14 4 Paloma 14 2 BELTRANS 14 3 2 2 38 : 1432 1 3 21 : 1031 4 2 26:1028 1 4 30:1528 5 3 16 : 9 23 3511:1621 0 8 22 : 2718 4 6 20 : 2316 4 6 15:2216 5 6 16: 2114 4711:2013 1 9 21 :3613 5 7 11 :2411 110 16:2710 I.MNLMS Rezultati - 12. kolo Les: Serdica 0:0 Rakičan : Lipa 2 : 2 Čarda : Sirs 0 : 3 Apače : Tromejnik 0 : 1 Emal: Kerna 1 : 1 Goričanka : Ljutomer 2 : 0 Kerna Goričanka Les Rakičan Tromejnik Serdica Emal Ljutomer Sirs Apače Čarda Lipa 12 7 5 0 12 7 4 1 12 6 3 3 12 6 3 3 12 6 3 3 12 5 3 4 12 4 3 5 12 3 5 4 12 4 2 6 12 3 0 9 12 2 2 8 12 1 3 8 24:6 26 24 : 9 25 22:1421 21:1421 13 : 1121 20:1818 19:1715 14:1614 13:2214 17:29 9 7:198 17:36 6 Judo Mednarodni turnir za pokal Sobote Judo klub Murska Sobota organizira v nedeljo, 31. marca ’ 10. uri v športni dvorani soboške tretje osnovne šole tradiciona $ . dnarodni judo turnir za 5. pokal Sobote. Sodelovalo bo okrog j movalcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Te bodo mlajši in starejši dečki ter mladinci v 19 kategorijah, ure najmočnejših tovrstnih tekmovanj pri nas, ki bo za ljubitelje ju gotovo privlačno. Sobočanom devet medalj V Miirzzuschlagu v Avstriji je bil prvi pozivni judo turnir AlPČ nonija. Med 233 tekmovalci iz 5 držav so sodelovali tudi So J osvojili 9 medalj. Najbolje sta se odrezala Bojan Žilavec ( Peter Rančigaj (60 kg), ki sta zasedla prvi mesti. Drugi je Lesic (50 kg). Tretja mesta pa so zasedli: Tadeja Rojko (33 petti Perme (52 kg), Alojoša Cipot (28 kg), Denis Bencak (30 $ ’ Antič (60 kg) in Matjaž Lazar (71 kg). (T. Kos) Šolska košarkarska liga --------• 7 Prvo mesto soboški tretji OS V šolskem letu 1995/96 je v osnovnih in srednjih šolah začela delovati pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport šolska košarkarska liga. V tekmovanje se je vključila tudi OŠ III iz Murske Sobote, kjer je bila košarka že doslej dobro organizirana. Slogan Igrajmo igro in v njej uživajmo je pritegnil 20 košarkarjev in košarkaric, plesno oziroma navijaško skupino, dopisovalce, fotografe in mentorje ter jih povezal v enotno in uigrano ekipo. V pomurski šolski košarkarski ligi so se pomerili s petimi ekipami: OŠ Križevci, OŠ I Murska Sobota, VIZ Veržej, DOS Lendava Gornja Radgona. KošarOT III so zmagali na vseh tekmah, dosegli 969 košev’’ 20 točkami zasedli PrV0^L K temu uspehu so poleg™ karjev prispevali svoj dele2' sna skupina Starš, mladi novinarji, fotograf’”} : torJ‘- Košarkarsko ekip0 s' t l dila trener Mario Čep. "J . Pomočnik Ruslan Kovacz% sno skupino in skupino naVn Simona Bavčar, novin^ fotokrožek pa Goran Šubm Olgami Jubilej Mednarodni košarkarski Ob praznovanju 50-letnice košarke v Pomurju1 v niči Košakarskega kluba Pomurje iz Murske soboto, 30. marca 1996, v Murski Soboti mednar šarkarski turnir. Sodelovalo bo 12 ženskih in. ejdpe ekip iz Madžarske, Avstrije in Slovenije. Zala Volana iz Madžarske. Gradca iz Avstrije m ^irju« iz Murske Sobote bodo sodelovale na glavnem ^piko bodo igrale vsaka z vsako. Poleg njih pa bodo le veteranke Murske Sobote in Maribora ter m°s • ^ur-Radenec, Slovenska reprezentanca gluhih. Veter jo ske Sobote in La Luna iz Petrovec. Tekmovanj začelo ob 9. uri v športni dvorani soboške tretje u(jitt šole. Ljubitelji košarke tega dneva ne bi smeh z L MNL Lendava Rezultati - 12. kolo Črenšovci: Olimpija 2 : 0 Bistrica : Renkovci 0 : 2 Nedelica : Opel Horser 0 : 1 Dobrovnik : Čentiba 4 : 0 Hotiza : Panonija 2 : 0 Mostje : Kobilje 0 : I Črenšovci 1210 Renkovci 12 8 Opel Horserl 2 8 Kobilje 12 7 Hotiza 12 7 Panonija 12 4 Dobrovnik 12 4 Nedelica 12 3 Mostje 12 4 Olimpija 12 3 Čentiba 12 3 Bistrica 12 0 1 1 39:1031 2 2 37:1826 1 3 23 : 9 25 3 2 22:1024 3 2 21 :1224 3 5 14:1715 1 7 26:2113 4 5 8 : 14 13 1 7 20:2913 18 11 :3510 0 9 18 :28 9 210 6:42 2 ilmnlM8 Rezultati - 12. kolo Smaki: Prosenjak. 2 :' Dokležovje : Hodoš 1 ■ Šalovci: Cankova 4:0 Rotunda : Lesoplast 0 • Grad : Minicom 3 •' 2 Tešanovci prosti Šalovci Lesoplast Hodoš Cankova Grad Tešanovci Minicom Prosenjak. Smaki Rotunda Dokležovje 11 11 11 11 11 10 11 11 11 11 11 9 7 6 5 5 5 4 3 3 2 2 3 2 4 3 2 2 1 1 0 3^ 23h«f 3 v Lendavi drugič vodila naša najboljša keglja'ka prv^nj^ rika Kardinar iz Dobrovnika, sicer dvakratna sve ^eg' Odziv mladih je bil presenetljivo velik, saj J’ udeležilo 51. y Fotografija: Franc Bobovec ^gstnik, 28.marca 1996 • port Rokoborba Pet Sobočanov na EP v Murski Soboti je sklenila priprave članska rokoborska reprezentanca Slovenije za evropsko prvenstvo v Budimpešti na Madžarskem, ki se je začelo včeraj in se bo končalo v soboto. 30. marca. V reprezentanci, ki ------------------------• rokoborci - udeleženci evropskega p Bačič, Mitko »njo od leve: Jože Vrbančič, Franc Pod lese ’ yukan. ‘ asevski in Blažo Davidovski (selektor), manj Rokomet----------------- lokalnem derbiju zmagal Kr g • mnški rokometni Ug» dvajsetem kolu prvenstva v drugi državni u polet iz Murske o rokometaši Kroga v lokalnem derbiju PJe^ag Osterc, Lovenjak1 -. ^31: 23 (12 :12). Polet: Nemeš, Secko 3, tb 4 Slatnar, Čemela 1, merica, Horvait . y Titan Kre • ^tKrog: Hanc, D. Kolmanko 2, A. K°' q Titan 3. Roška 5«uš,Meolic 7, Kovačič 5, Babič 5, Kos®^aii Veliko Nedeljo s °ckornetaši Pomurke iz Bakovec pa so preimg B Kavas U » W : 9). Pomurka: Božič, A. Veres 2 R-V Kavas, Husar Hovtč 5, S. Buzeti, B. Vereš, Okreša 1. Love J 1L Buzeti 4. umetne lige je Prem^?0^11 tretie državne moške r Radgono: Trb gagala Radgono s 23 : 22. Najboljši stre 5, Bolčina in Bratkovič po 3. Naz Črenšovec sP°mladanskem kolu prvenstva v g QyUso'ci 5 rV^haut L R- Smej, Litrop 2, D. I " Pintarič, Sabo. ^Horvat 2, K. Pintarič 10, A. p'ntarlC L^a wVelenjem B in Bakovci je bila prelo Mzni tenis ----------- ^Ukovan poraz v pr^^adnjem kolu prvenstva temni članski namizno-Maxin, '?'g' ie državni prvak ne p^tket Olimpija iz Ljublja-^»tavsu^^a^« Premagala kočan', 6 toplice Soboto. Sobi UnSo Za'^ali solidno, in če Partiji z Refla-RkorisV?ob'jenem prvem nizu 4Noern st'ri sklepne žogice v leseni.-"ZU’lahko nrNm $Wt od tu in tam 1 incič Tina Fefer, Mari->(1eni,°rm°ku je bil 6. ko- Daliborja Jocič (ZT) ŠD ^^dnarodni šahovski na Ghsic m S iz Sj\Wsk g2Ja'°je67 N p'rM^agal ^L^ke in Krum^a a Po 8’5 to- 14 ^Po ^r.Foa Gaklc-Kiš, k aPrila $ Sp ?°r’ Lukič in ^Hža- J^ko imoSerjU je L ’ SbQl pa skuPlni Pa cetrto mesto. Horvatove m \ki Kalani sodelovali s slo-v ^o reprezentanco na ^enstvu na Poljskem. žensko kadetsko repre-Povabljene še štiri igralke vSobote'- jo vodi selektor Blaže Davido-vski, so Sobočani: Jože Vrbančič (57 kg), Mitko Nasevski (62 kg), Rade Bačič (68 kg), Franc Podlesek (74 kg) in Zoran Vukan- (82 kg). Poleg Sobočanov bo v reprezenatnci nastopil še Lepe možnosti pa so bile tudi v igri dvojic. V zadnjem kolu Sobočani gostujejo pri Vesni. Ob ugodnem izidu bi lahko zasedli izvrstno četrto mesto. Moravske Toplice Sobota : Ma-xiniarket Olimpija 2 : 5 (Unger: Reflak 21 . 16, 24 : 26, 19 : 21, Solar : Lasan 19:21,13:21, Horvat: Škafar 16:21, 14 : 21, Unger - Horvat: Škafar -Reflak 16:21,21 : 17, 17:21,Unger: Kastelic 21 : 4, 21 : 11, Horvat: Reflak 21 : 19, 21 : 11, Solar : Škafar 16 : 21, 16 : 21). M. U. Kegljanje - V devetem kolu prvenstva mariborsko-posavske druge kegljaške lige je Mura iz Murske Sobote v Radencih izgubila z drugo ekipo Konstruktorja iz Maribora s 3 : 5 (3979 : 3984). Za Muro so zmagali: Smolkovič 704, Šebjanič 672 in Iskra 670 portih kegljkev. Tekmovali so še: Durič, 670, Ger-gyek, 638, in Borovič, 626 podtih kegljev. (S. Durič) Športno strelstvo - V Murski Soboti je bilo regijsko tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Pri članih, kjer je sodelovalo 28 tekmovalcev, je ekipno zmagala SD ŠK Turnišče s 1744 krogi pred SD KF Tišina, 1726, in SD J. Jurkovič Videm, 1700 krogov. Med posamezniki je zmagal Vili Ravnikar (Turnišče) s 584 krogi pred Rajkom Robnikom (Ljutomer), 584, in Gorazdom Kocbekom (Videm), 581 krogov. Med članicami je bila najboljša Manuela Rudolf (Ljutomer) s 392 krogi. Med mladinci je zmagala SD KF Tišina s 1522 krogi, med posamezniki je zmagal Se- Simon Hazl (52 kg) iz Razvanja. S pripravami za sodelovanje na evropskem prvenstvu so reprezentanti začeli v klubih takoj po superfinalu meseca januarja. V okviru priprav so 'imeli tri kontrolna tekmovanja na Švedskem. v Zagrebu in Varaždinu, ki so pokazala nekatere slabosti. Te so skušali odpraviti na sklepnih pripravah, ki so skupaj z reprezentanco Moldavije in dvema reprezentantoma Švice potekale tri tedne v Murski Soboti pod strokovnim vodstvom Blaža Davidovskega. Ker bo letošnje evropsko prvenstvo v Budimpešti eno najmočnejših, naši pričakujejo, da bi lahko trije izpolnili normo za olimpijske igre v Atlanti, to je uvrstitev med prvih deset tekmovalcev. Zadovoljni pa bi bili tudi, če se bo na olimpijske igre uvrstil vsaj eden tekmovalec. Največ možnosti imata Franc Podlesek in Jože Vrbančič pa tudi ostali niso brez njih, največ pa je odvisno od žreba. Slovenska reprezentanca je včeraj odpotovala na evropsko člansko rokoborsko prvenstvo v Budimpešto. Feri Maučec Odbojka -------- Zmaga Ljutomera V končnici tekmovanja za na- slov državnega odbojkarskega prvaka je Olimpija v Ljubljani premagala Pomurje s 3 : I (10 : 15, 15 : 13. 15 : 8, 15 : 7). Pomurje: Fujs, Kašič, Prša, Janža, Čeh, Kerec, Marič, Bačvič, Šv-čenko, Poredoš, Topovšek. V končnici tekmovanja za uvrstitev v 1. moško odbojkarsko A-ligo je Ljutomer premagal Krko iz Novega mesta s 3 : 1 (11 : 15, 15 : 1 1. 15 : 10, 15 : 8). Ljutomer: Berlot, Kavnik, Šmauc, Belec, Šumak, Onišak, Grut, Zidar, Pirher, Rajnar, Savič. V končnici tekmovanja za uvrstitev v L žensko odbojkarsko A-ligo je Krim premagal Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 1 (16 : 14, 15 : 8, 13 : 15, 15 : 6). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Ljubeč, Kosi, Šoštarič, Vrbnjak, Lukienko, Kolar, Vahen, Pirher. V končnici tekmovanja za obstanek v L ženski odbojkarski B-ligi je Tabor premagal MTC-SL-ROTO Soboto s 3 : 0 (15 : 11, 15 : 6, 15 : 3). TC-SL-ROTO Sobota: Drevenšek, Zver, Forjan, Novak, Kuhar, Moreč, Cipot. (NŠ, FM) V tekmovanju tretje državne moške odbojkarske lige so Beltinci premagali Ptuj s 3 : 0 (15 : 8, 15 : 10, 15 : 13). bastjan Vajda (Videm) s 578 krogi, Martin Žigo (Pomurka) je s 567 krogi zasedel tretje mesto. Polonca Flegar (Tišina) je zadela 351 kro-g*ov. Med ml. mladinci je zmagala SD Črenšovci s 1063 krogi pred Varstrojem, 1052. Med posamezniki je zmagal Goran Sobočan (Varstroj) s 360 krogi pred Andrejem Tibautom, 359, in Samom Ptičarjem (oba Črenšovci), 358 krogov. Sandra Zver je zadela 336 krogov. (Š. Balaško). Mali nogomet - V tekmovanju prve državne lige v malem nogometu je Petovia s Ptuja premagala In-terier MF iz Ključarovec s 4 : 1. Gol za Ključarovce je dosegel Nemec. (NŠ) Namizni tenis - Na selekcijskem pionirskem namiznoteniškem turnirju v Gornji Radgoni je v prvi skupini zmagal Sobočan Gider, v drugi je bil najboljši Radgončan Bukovec, v četrti skupini pa je bil Ropoša drugi. (MU) Kegljanje - V 12. kolu prve mariborske kegljaške lige je Nafta iz Lendave premagala Prepolje s 6 : 2 (4839 : 4801). Za Nafto so zmagali: Peric 834, Horvat 832, Felšo 795 in Matko 780 kegljev. Tekmovala pa sta še Levačič, 803, in Žalik, 795 podrtih kegljev. (M. Žalik) Feri Maučec kegljaškega športa Miro Steržaj in Nada Kerčmar z medaljama s SP Leta 1976 je bilo na Dunaju 11. svetovno kegljaško prvenstvo, ki je prineslo jugoslovanskim kegljačem in kegljavkam največji uspeh. Moška reprezentanca Jugoslavije je po 17 letih zopet postala svetovni prvak, podrla je 5306 kegljev. Ženska reprezentanca Jugoslavije pa je zasedla drugo mesto z 2427 keglji. Za osvojeni zlati in srebrni medalji Jugoslavije imata veliko zaslug tudi pomurska kegljača in reprezentanta Miro Steržaj iz Ljutomera in Nada Kerčmar, iz Murske Sobote. Steržaj je v ekipnem delu podrl 900, Kerčmarjeva pa 391 kegljev. Poleg tega je Miro Steržaj skupaj z Dragašem podrl 1776 kegljev in osvojil srebrno medaljo pri moških dvojicah. Kerčmarjeva je zasedla skupaj s Čuličevo v ženskih dvojicah osmo mesto s 785 podrtimi keglji. Nada Kerčmar prvakinja Slovenije Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru je bilo končano prvenstvo Slovenije za članice posamezno in dvojice. Lep uspeh je dosegla Sobočanka Nada Kerčmar, sicer članica mariborskega Branika, saj je med posameznicami zasedla drugo mesto za Urhovo in postala po-dprvakinja Slovenije. Kerčmarjeva je za prvakinjo zaostala le za en kegelj. Podrla je 436 kegljev. V tekmovanju dvojic pa je postala Nada Kerčmar skupaj z Vebrovo prvakinja Slovenije z 865 podrtimi keglji. V finalu ekipnega dela prvenstva Jugoslavije za članice je ekipa Branika zasedla tretje mesto. Marica Varga je podrla 820, Nada Kerčmar pa 814 kegljev. Na ekipnem delu prvenstva Jugoslavije za člane je bil v ekipi Branika daleč najboljši Miro Steržaj, ki je podrl 1810 kegljev. Kljub temu pa se ekipa Branika ni uvrstila v finale. Nada Kerčmar se je tudi izkazala Košarka - V Lentiju na Mad žarskem je bil mednarodni košarkarski turnir za dečke do 14 let. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi ekipa Lindaua iz Lendave in zasedla četrto mesto. (FH) Nogomet - V Murski Soboti deluje otroška nogometna šola »Phoe-nix«, ki jo vodi Vladimir Vlaškalič. Program šole je izdelal prof. Branko Elsner po metodah dela Ajaxo-ve šole. Šola se financira iz prispevkov staršev in sponzorjev. Vabijo cicibane od 7 do 9 leta starosti, ki imajo radi druženje, igro, zabavo in nogomet. Za starostno kategorijo 10-letnikov je organizirano tekmovanje, ki se bo začelo septembra. Smučanje - Na Pohorju je bil tečaj za vaditelje alpskega smu- 1 Čanja, ki ga je pripravil Področni : odbor ZVUTS Gornja Radgona, i Obiskovalo gaje 10 kandidatov iz Pomurja. Vaditelji smučanja so postali: Minka Mlinarič, Sandra Sep, । Kristjan Strah, Primož Starčič, j Saško Potočnik in Niko Klun. Klu- ] bski vodniki pa so postali: Sanja Raspor, Goran Raspor, Samo Neu- j virt in Željko Domjan. , Trap - Strelska družina Trap , Ormož je pripravila tradicionalno . tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Med 61 tekmovalci iz Av- na 20. jubilejnem kegljaškem turnirju republiških reprezentanc ob dnevu žena v Beogradu, saj je kot članica slovenske reprezentance, ki je zmagala, podrla 391 kegljev. Na prvem tradicionalnem mladinskem kegljaškem turnirju ob dnevu mladosti v Zenici je reprezentanca Slovenije zasedla prvo mesto. Sodelovali sta tudi članici Ženska reprezentanca Jugoslavije, ki je osvojila leta 1976 na svetovnem prvenstvu na Dunaju srebrno medaljo. V reprezentanci Jugoslavije je nastopila Nada Kerčmar iz Murske Sobote (tretja od leve proti desni). Čarde Ida Sabo, ki je podrla 442, in Marika Kardinar, ki je podrla 397 kegljev. Čarda četrta v Jugoslaviji Na mladinskem prvenstvu Jugoslavije leta 1976 so sodelovale tudi mladinke kegljaškega kluba Čarda iz Murske Sobote in zasedle četrto mesto, kar je bil lep uspeh. Najuspešnejša v ekipi Čarde je bila Ida Sabo s 386 podrtimi keglji pred Mariko Kardinar (Nagy), 376, Vero Šoštarec, 350, in Olgo Broder, 343 podrtih kegljev. Med posameznicami je bila Marika Kardinar s 376 podrtimi keglji petnajsta, Olga Broder pa s 369 keglji dvajseta. Robert Drvarič izenačil rekord kegljišča V počastitev praznika so_boške občine je pripravil KK Čarda Radenska tradicionalni kegljaški strije. Hrvaške in Slovenije je pri članih zmagal F. čavničar (Ormož) z 91 zadetki pred K. Pojbi-čem (Štefan Kovač) z 90 zadetki. V mladinski konkurenci je bil D. Poj-bič (Štefan Kovač) drugi s 37 zadetki. (DC) Namizni tenis - ŠŠD Cven je pripravilo tekmovanje v namiznem tenisu. Med 24 tekmovalci je pri članih zmagal B. Sovič, v dvojicah B. Sovič in M. Sovič, pri st. dečkih pa Balažič. (F. P.) Odbojka - Elgrego iz Vučje Gomile organizira od 11. do 14. julija mednarodni turnir v odbojki na mivki Slovenija open Moravci ’96. Na turnir so povabili državne prvakinje iz 11 držav. Organizacija in uspešna izvedba sta pogoj za organizacijo stalnih turnirjev evropske lige v odbojki na mivki. Namizni tenis - Končano je bilo tekmovanje v občinski na-miznotenški ligi Ljutomer. V prvi ligi je zmagala prva ekipa Cvena z 10 točkami pred Kamen-ščakom, 8, NK Cven, 6, in prvo ekipo Logarovec, brez točke. V drugi občinski ligi pa je prvo mesto zasedla tretja ekipa Cvena z 12 točkami pred Staro Novo vasjo, 6, četrto ekipo Cvena, 4, in 33 Med junaki turnir. Sodelovalo je po pet moških in ženskih dvojic. Ekipno je pri moških zmagal mari- borski Branik z odličnim Mirom Steržajem, ki je podrl 6873 kegljev, Čarda Radenska je bila s 6772 podrtimi keglji četrta. Nafta iz Lendave pa je podrla 6281 kegljev. Izkazal se je Robert Drvarič (Čarda), ki je z 937 podrtimi keglji izenačil rekord kegljišča Čarde, ki ga je imel svetovni prvak Dragaš. V ženski konkurenci je ekipno zmagal Konstruktor iz Maribora z 2356 podrtimi keglji. Čarda je podrla 2225 kegljev in zasedla tretje mesto. Marica Varga je podrla 43 1, Nada Kerčmar pa 427 kegljev. Zlata značka Miru Steržaju Ob praznovanju 30-letnice Kegljaške zveze Jugoslavije so v Zagrebu najzaslužnejšim kegljačem podelili 30 zlatih značk zveze. Med osmimi slovenskimi kegljači je zlato značko dobil tudi Ljutomerčan Miro Steržaj. (Nadaljevanje) drugo ekipo Logarovec, 2 točki. (F. Pihlar) Mali nogomet - Na četrtfinalnem turnirju v malem nogometu za st. dečke, ki je bil v Mežici, je OŠ Radenci zasedla drugo mesto in se uvrstila v polfinale. (ZM) Košarka - V športni dvorani OŠ III v Murski Soboti je bilo medobčinsko tekmovanje v košarki za st. deklice. Zmagala je OŠ III MS pred OŠ II MS in OŠ Prosenjakovci. Zmagovalna ekipa se je uvrstila v polfinale, (zt) Mali nogomet - Na finalnem tekmovanju za medobčinski pokal v malem nogometu, ki je bil v Ljutomeru, je med štiri ekipami zmagala ekipa KEB Beltinci pred Železnimi Dvermi, Križevci in Trgovino Megla. (NŠ) Atletika - V Gradcu v Avstriji je bil spomladanski tekaški mali maraton. Med 200 tekači iz 5 držav so bili tudi člani Tekaške sekcije Radenske in dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Jožica Šiftarje zasedla v absolutni kategoriji žensk tretje mesto, v svoji starostni skupini pa je bila prva. Tretji mesti sta zasedla tudi Geza Grabar pri moških in Lučka Zadravec v svoji starostni skupini. Peti je bil Karlo Vrbnjak. (G. G.) 34 vestnik, 28. marecj^ kronika Zgodilo seje... Tragedija v Odrancih V petek, 22. marca, okrog 16.20 je 3-letna deklica M. T. iz Odranec med igro zašla na sosedovo zemljišče, kjer je padla v nezavarovano jamo, v kateri je bila voda. Svojci so jo, brž ko so jo začeli pogrešati, poiskali in našli ter potegnili iz vode, potem pa je bila prepeljana v soboško bolnišnico. Trud zdravnikov, da bi jo ohranili pri življenju, žal ni bil uspešen, saj je v soboto ob 6. uri zjutraj umrla. Natakar, taksi prosim! Med 15. marcem in 10. aprilom poteka vseslovenska policijska akcija za večjo varnost v cestnem prometu, ki sojo poimenovali: Natakar. taksi prosim! V prvem tednu (od 10. do 22. marca) so razdelili 234 zloženk, ki opozarjajo na večjo varnost v prometu; z alkoskopom pa so preizkusili 295 voznikov, od tega je bilo 182 negativnih, 72 jih je bilo pozitivnih (vinjenih), 41 voznikov pa je preskus z alkoskopom odklonilo, kar se šteje kot netreznost. Najbolj vinjen je bil voznik, pri katerem so v izdihanem zraku namerili 3,20 promila alkohola. Vlomilci kradejo televizorje Med 18. in 21. marcem seje neznanec splazil skozi okno stanovanjske hiše G. M. iz Murske Sobote, Prešernova ulica, in ukradel televizijski sprejemnik, glasbeni stolp in glasbene plošče. Tako je lastnika oškodval za 255.000 tolarjev. - Televizijski sprejemnik, vreden 40.000 tolarjev, pa je izginil tudi iz otroškega vrtca v Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti. Tudi tam je bil na delu nočni vlomilec. Spet kraja avtoradia Ni res, da bi predmeti izginjali le iz nezaklenjenih vozil! Prejšnji ponedeljek je Darinka V. pustila svoj avto na parkirišču pri avtobusni postaji v Murski Soboti in ga zaklenila. Pa se je od nekod pojavil dolgoprstnež, s silo odprl vrata in sunil avtoradio, vreden 45.000 tolarjev. Vprašanje je, če ga bo še kdaj videla. Okraden avtosalon Hyundai V noči na 23. marec, torej s petka na soboto, je neznanec vlomil avtosalon Hyundai v avli kina Park v Murski Soboti. Avta sicer ni ukradel, pač pa tri avtoradie, nekaj zvočnikov in telefonski aparat. Vlomilec je mimogrede obiskal še sosednji gostinski lokal in se dobro založil s cigaretami, verjetno pa je tudi kaj popil. Škode je za 300.000 tolarjev. Vlomilec v Apaški dolini Policisti in kriminalisti raziskujejo vlom v prodajalno Mercatorja v Apačah. V noči z 21. na 22. marec je namreč iz tamkajšnje trgovine izginila večja količina cigaret, žganih pijač in drugega blaga, vse pa naj bi bilo vredno 1.500.000 tolarjev. Je bila ne delu »ekipa«, ki je pred kratkim naredila velik vlomilski podvig v (do tedaj) nezavarovano Potrošnikovo Blagovnico v Murski Soboti? Zadeve raziskujejo. Spor med očetom in sinom V četrtek, 21. marca, okrog 21.30 je prišlo v Beltincih do hujšega družinskega prepira. Med prerekanjem naj bi M. C. z nožem zabodel sina v trebuh in mu povzročil poškodbo, zaradi katere so ga prepeljali na zdravljenje v bolnišnico. Ženska napadla policista Dva policista sta v petek, 22. marca, kmalu po 3. uri poskušala na avtobusni postaji v Murski Soboti legitimirati mlajšo žensko, a se je ta temu postopku uprla. Namesto da bi pokazala osebno izkaznico, je izvlekla manjši kuhinjski nož in skušala zabosti policista, kije bil bliže nje. Mož postave se je še ob pravem hipu izognil, takoj zatem pa ji je s tako imenovanim strokovnim prijemom nož odvzel. Spet ena prijava več zoper napadalca na uniformirano osebo! Nesreča v Kamovcih V petek, 22. marca, ob 21. uri se je v Kamovcih zgodila huda prometna nesreča. Voznik kolesa z motorjem Arti G. je med vožnjo po regionalni cesti iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal na bankino, nakar se je znašel v jarku, kjer je tako nesrečno padel, da seje hudo poškodoval po glavi in nogah. Zdravijo ga v soboški bolnici. Tri so pridržali do streznitve Predzadnjo sredo so pomurski policisti dvakrat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, v četrtek so zaradi enakega prekrška posredovali 5-krat, v petek prav tako 5-krat, v soboto 3-krat, v nedeljo pa 6-krat, in sicer 2-krat v zasebnem stanovanju, 4-krat pa na javnem kraju. Policisti policijske postaje Murska Sobota so zaradi kršitev javnega reda in miru pridržali do iztreznitve tri osebe: Antona M. in Roberta B., ki sta se spozabila v »Pindži« v Gornjih Petrovcih, ter Karla D., ki je kršil javni red in mir v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah. Ilegalci in zavrnjeni V sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo so na mejnih prehodih v Pomurju zavrnili 183 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. V preteklem tednu najbolj izstopa petek, ko so zavrnili 67 tujcev. Mnogi zavrnjenci potem ilegalno pridejo v našo državo in večino jih policisti odkrijejo in vrnejo na Madžarsko ali pa jih dajo v izpostavo Prehodnega doma za tujce v Prosenjakovce. V sredo so pri Dolgi vasi prijeli Bolgara, v četrtek pa v notranjosti Pomurja odkrili enega Egipčana. Oba sta bila »obdelana« pri sodniku za prekrške, nakar so ju vrnili madžarskim mejnim organom. Š. S. Tiskovna konferenca na UNZ Murska Sobota (2) Vse več drznega vedenja, pretepanja.. Prejšnjič smo poročali predvsem o skrb zbujajoči prometni bilanci preteklega leta na območju UNZ Murska Sobota, zdaj pa preberite še o nekaterih drugih temnih straneh življenja v svetu na obeh straneh Mure. Tudi o 50 samomorilcih! Na območju Pomurja je bilo lani storjenih 1.746 kaznivih (kriminalnih) dejanj, kar je za dobrih 7 odstotkov manj kot predlani. Skupno število je manjše, ker se je spremenila določena zakonodaja. Največ kaznivih dejanj (1.510) sodi v tako imenovano splošno kriminaliteto, 236 zadev pa je s področja gospodarske kriminalitete. Največ kaznivih dejanj, ki jih uvrščajo v splošno kriminaliteto, je zaradi tatvin, saj so lani obravnavali 440 takih protipravnih dejanj. Skoraj polovico sojih raziskali in osumljence prijavili. Poseben problem pa so vlomi in tatvine avtomobilov, potem niz vlomov v počitniške hišice na Goričkem in v Lendavskih Goricah; vlomi v trgovine z lomljenjem vložkov ključavnic. Serija vlomov, ki ljudi upravičeno vznemirja, se nadaljuje tudi letos. Vse bolj je očitno, da gre za vlomilce, ki delujejo tudi na drugih območjih Slovenije. Kriminalitete na gospodarskem področju je bilo lani za 6 odstotkov več. Zapisali smo že številko: 236. V porastu so predvsem poslovne goljufije, ki so jih obravnavali 155. Oblika: poslovna nemorala, želja trgovcev, da bi prodali čimveč, pri tem pa se ne zavarujejo pred neplačili. Hudo zlo so združbe malopridnežev, ki uporabljajo ponarejeno dokumentacijo, ponarejene žige, »poslujejo« seveda mimo žiro-računov, za izvrševanje kaznivih dejanj uporabljajo imena različ- ževanja uradnih oseb, prepiranja in drugih prekrškov,« smo slišali na tiskovni konferencu, ko so predstavljali dogajanje s področja kršitev javnega reda in miru. V preteklem letu so pomurski policisti obravnavali 1.144 primerov kričanja in ropotanja, 948 Lani je bilo v Pomurju 50 dokončanih samomorov. Leto prej si je življenje vzelo 49 ljudi. Lani je bilo med samomorilci 36 moških in 14 žensk. Odstotek lanskih žensk samomorilk je večji kot pri moških, saj jih je predlani tako končalo le 8. K sreči med samomorilci ni otrok, pač pa žal en mladoletnik. Največ samomorilcev je bilo v starih nad 60 let (15), v starostni skupini med 51. in 55. letom pa jih je bilo 6. Pomurski samomorilci so se največkrat obesili za vrv (37), 7 se jih je zastrupilo, 2 ustrelila, 2 utopila, 1 se je zabodel z nožem, 1 pa si je prerezal žile. Med samomorilci je bilo največ (11) upokojencev in invalidov ter kmetovalcev, potem (9) delavcev, preostali pa so iz različnih drugih stanov oziroma poklicev. Najpogosteje (18-krat) so se ljudje odločili za samomor zaradi bolezni, nato (I6-krat) v alkoholiziranem stanju, 8-krat iz neznanih vzrokov, 3-krat zaradi neurejenih življenjski razmer... Tri osebe so samomor poskušale narediti že po enkrat prej, dve osebi sta si hoteli vzeti življenje že večkrat, največ pa se jih je za samomor odločilo prvič in - zadnjič. nih podjetij in tako naprej. Skupna škoda, povzročena z vsemi kaznivimi dejanji, znaša na območju Pomurja 811.553.300 tolarjev! »Struktura kršitev javnega reda in miru pa opozarja na splošno izražanje nerazpoloženja in vznemirjenosti. Potrjujejo se določene oblike asocialnega obnašanja in napadov na osebno integriteto občanov. Tako seje lani povečalo število primerov drznega vedenja, pretepanja, omalo- prepirov, 244 omaloževanj pooblaščene uradne osebe, 166 drznih vedenj, 84 pijančevanj, 57 raznih drugih prekrškov s področja javnega reda in miru; zaznali pa so tudi 20 primerov točenja alkohola vinjenim in mladoletnim osebam. Indeks prekrškov (v primerjavi z letom prej) je 149. Ugotovili so tudi, daje bilo pod učinkom alkohola storjenih 1.407 prekrškov, kar je 53 odstotkov od vseh prekrškov. Lani so policisti pridržali 93 os- eb. kar je sicer manj ko p ni, a to ne pomeni, da J6 toliko ljudi »zrelih« nje! Veliko več bi jih da‘> nilnico, ko bi le imeli vecP ra. Letos so prostori večji- . Zaradi nezakonite pm uporabe orožja so lani o li 39 oseb. Policisti so pištol, 6 pušk, 10 ročnib f 6 657 nabojev. O,«-* prijavili sodnikom za P a Lani so policisti nju uradnih nalog D* rabili prisilna sredstva. sila je bila uporabljena sredstva za vezanje in ;. 68-krat, plinska sreds f krat. Pri opravljanj0 uf ul log so bili policisti nap'p krat. Na postopke po u' bilo podanih 77 pritoz , utemeljenih. .. Lani so policisti inA a sti zasegli 25.000 sad' 9.572 gramov marihua g’Z gramov heroina, 1-kokaina, 95 tablet P stekleničko metadona-štvo« je v letu 1995 terj mladi življenji. vedet' Bilanca dogodkov i up postopkov raziskave P naklepnih požigov m jo# iz malomarnosti, ’ . ih) d®^ 205 različnih (ne ^,d1w'? dkov. Sem so vštete tu° j nesreče, od teh 9 s ^ssP snimim poškodbami rtno žrtvijo. s SOB0( Akcija Mura ’96 V naših gozdovih velika izbira bele tehnike Prejšnjo soboto so se začele številne očiščevalne akcije, ki bodo potekale po vsej slovenski trasi na obeh bregovih reke Mure in se bodo nadaljevale do konca aprila. Svojo širšo okolico so čistili na Petanjcih, Dokležovju, Melincih, Ižakovcih, Bistricah in tudi drugod. Čeprav je toplo vreme marsikoga privabilo k delu okrog hiše, so se množično vključili v akcijo, kjer so čistili tudi pred svojim »plotom«. Vsi pa so bili mnenja, da jo bo potrebno kaj kmalu ponoviti. Kajak-kanu in rafting klub most Petnajci je letos že petič pripravil čistilno akcijo, ki ne poteka samo ob reki Muri, ampak tudi v notranjosti vasi. Letos so čistili brežino od občinske meje do Murskih Črncev. Viktor Zamuda je povedal, da seje zbralo čez sto udeležencev, članov društva, domačinov, sodelovali so tudi lovci. Ribiška družina Gornja Radgona ter temeljni enoti Radenci in Tišina, dijaki strojne usmeritve iz Murske Sobote in drugih. Pri čiščenju jim je pomagal tudi rafting klub Sotočje iz Radovljice. Razdelili so se v dve skupini, in sicer je ena čistila ob Kučnici do izliva, druga pa ob magistrali, od začetka Petanjec do mostu. Opozorili so tudi na številna divja smetišča ob Muri, s katerih Mura odnaša smeti, ko naraste. Čistili so tudi okrog glavnega mosta, v prihodnje pa bodo še okrog manjših mostov, preden bo zrasla trava. S tem pa akcija še ni končana, ampak bo potekala do sredine aprila. Janez Sraka, podpredsednik krajevne skupnosti Dokležovje, je povedal, da se je čiščenja udeležilo 150 ljudi, od tega polovica osnovnošolcev. V akcijo pa se je Na Hotizi se spet oglašajo zvonovi V župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla na Hotizi je bila krajša slovesnost, na kateri je državnozborski poslanec Ciril Pucko prerezal trak in tako simbolično predal v uporabo naprave za računalniško vodenje zvonov oziroma zvonjenje. Stara avtomatika za vključevanje premikanja zvonov je po 15 letih namreč odpovedala in nekaj časa (dokler niso našli dobrega mojstra in zbrali 6.000 mark v tolarjih) so se zvonovi oglašali bolj poredko. Posamezna gospodinjstva so (ali pa še bodo) prispevala za zvonove po 4.000 tolarjev. Župnik Vili Kovač seje vsem darovalcem iskreno zahvalil. Po otvoritveni slovesnosti in drugi maši je bila pred cerkvijo skromna^ pogostitev gostov in domačinov. S. S. Poroke GORNJA RADGONA: Miran Kemdl, inženir strojništva, z Noričke-ga Vrha in Alenka Breznik, ekonomistka, iz Gornje Radgone. VIDEM OB ŠČAVNICI: Zdravko Zorec, zasebni obrtnik, iz Novince in Marica Košar, kmetovalka, iz Kraljevec. ČESTITAMO! Poldruga milijarda občinskega denarja V Oddelku za proračun in finance Mestne občine Murska Sobota so pripravili zaključni račun Občine Murska Sobota za leto 1995. Gre za zaključni račun proračuna in upravnega organa prejšnje občine v lanskem letu, vanj so vključene tudi vse podpartije obeh omenjenih računov. Vsi žiro računi prejšnjih občin bili ukinjeni. Ker pa v zakonskem roku do konca septembra lani ni bila sprejeta delitvena bilanca premoženja prejšnje soboške občine, so se vsa denarna sredstva prenesla na Pomursko banko kot depozit. V letu 1995 je še potekal promet prek žiroračunov proračuna in upravnega organa prejšnje občine, pri čemer so se vsi poslovni dogodki evidentirali v bilanci uspeha in stanja na dan 31. decembra 1995. Prilivi na omenjene račune so predstavljali predvsem plačila anuitet za stanovanjska posojila, poravnavo terjatev na osnovi izstavljenih faktur ter poznejša plačila taks in drugih davščin, ki so bila nakazana še na stare račune prejšnje soboške občine. Kot odhodki na omenjenih računih pa so bila evidentirana izplačila za obveznosti iz preteklega leta in druga izplačila, ki so bila realizirana v skladu s sklepi županov občin, naslednic prejšnje soboške občine. Priložena je tudi podrobnejša bilanca stanja ob koncu minulega leta, iz katere je razvidno, da so v proračunu mestne občine namenili za urejanje kmetijskih zemljišč nekaj čez 3,8 milijona tolarjev, za pristojbine za zdravstveno varstvo živali 33,1 milijona, za proračun skoraj 45,4 milijona in za kupnine od prodanih stanovanj milijardo 652 milijonov. To pomeni, daje znašal ves proračun nekaj čez milijardo 734 milijonov tolarjev. Največ denarja so porabili za delovanje upravnih organov, in sicer dobrih 621 milijonov tolarjev. Pri tem so upoštevana zemljišča, gradbeni objekti, naložbe v teku, nakupna vrednost stanovanj in posojila zanje pa tudi terjatve do uporabnikov družbenih sredstev in bančni depoziti ter druge obveznosti iz razmerij v družbenopolitični skupnosti, prenos presežkov v naslednje leto in denar iz raznih skladov. Skupaj s podpartijami Občine Murska Sobota pa se je nabralo za 997 milijonov tolarjev. Samo za financiranje družbenih dejavnosti so porabili dobrih 30,6 milijona tolarjev. MILANJERŠE vključilo tudi petnajst Romov, ki so čistili svojo okolico. Sodelovalo je tudi šest traktoristov, ki so morali odpelajti skupno 17 prikolic odpadkov, bele tehnike, plastike in vsega, kar v naravo ne sodi, ugotavljajo, da so skupaj odpeljali 61 kubičnih metrov smeti. Tudi v tej KS so se odločili za čiščenje širšega območja. Z akcijo so bili zelo zadovoljni, vendar bi jo bilo po mnenju Srake potrebno kaj kmalu ponoviti. V Ižakovcih so se osredotočili predvsem na Otok ljubezni, čistili pa so tudi širšo okolico in nekaj problematičnih odlagališč. Akcije se je udeležilo več kot 70 ljudi. V gozdu so odstranjevali več divjih smetišč, kjer so našli polno bele tehnike, železa, plastike, starih gum ... »Ljudje, tudi drugi, ne samo Ižakovčarji, še vedno raje vozijo večje odpadke v gozd,« je pojasnil Mirko Poredoš, predsednik KS. Sanirali so tudi strugo v bližini. Kljub vsemu pa so ugotovili, da Je nesnage kot prva le . 2enceV . Pobuda vseh ud je bil tudi javni P0^‘X0 mščak, da se s Pony«inistrstv*a stva za kmetijstvo, gjh st okolje in prostor te učih^j kovnih služb zac j sanacija farme, kajt> negativno vPllva, vode-tega pa onesnažuj je sebno pereč prob1^^^ podtalnico in pitn° ski občini. . „ nriPfaV\iit Vsi, ki so akcij ? ^jeL večkrat, so ugoto ’t je j6 snaženosti manj, ,. Mi pred leti, ko so za pa je daleč od teg ■ ^cijh"^ sto. Množično s0 j gnili tudi ^^jade^U dnješolce, torej so pokazali, kak .jgo.M/ zasvinjati svojook lepo in prav, da n oeK"orjejo in jim Pred® ladi nC/ čeprav so prav m |,i b / veščeni. Verjetn .pfa*1 trebno predavanja dvsem odraslim- Aleksandra N | Prodaja žage v Bora^ lil Boračevska žaga Gales bo 15. aprila vendarle n® stA ’0djeU‘t ta dan je namreč razpisana javna prodaja P0^ tpkf31^ Stečajni upravitelj Franc Gyorfi seje za tak kora odločil, saj je pristojno državno sodišče razsodi . friU6 J stečajnega postopka denacionalizacijski zahtev tudi za boračevsko žaeo - ne voliva, če ie bil le'‘ ..id tudi za boračevsko žago - ne vpliva, če je rešitvijo denacionalizacijske vloge. ,g9, k0 W Družba Gales je bila ustanovljena konec leta ustanovila Marles Žaga Radenci in G. Gallis' ^aju pt^ Milano, v 40- in 60-odstotnem lastništvu. Obs. j^pia^tn1 skega Marlesa pa je le-ta terjal vrnitev svojega gVOjo nesenega premoženja na Marles Žago Radenci . s s tudi dobil. Marles Žaga Radenci je terjatev P.p™ premoženjem. Marca pa je podjetje Marles Ma ^jju,(jr svoj delež premoženja prodalo družabniku G- ujeUu je italijanski družbenik postal stoodstotni last'1 $ pfeih^pF les. Pri preprodajah pa se je »izgubilo« družben k Po revizijskem poročilu Agencije za plačilni p prc^Sjn^' podjetja moral znašati 26,64 odstotka družbene^ drugo pa bi bil kapital tuje fizične osebe. Ita J j,j| lastnik je odpeljal premoženje v lesu, nato P°J jg uveden stečajni postopek. Terjatve upnikov .^.^ovt0 a| marca ’95 in so znašale nekaj manj kot 7 4 mi 0obre stvari so /ahko tudi počenih Vir: PISANICA ROEČA Ko je vosek odstranjen, se pokaže bela risba, vse ostalo je rdeče. Koder je lupino pokrival vosek, se ne prime barva. od 28. 3. do 13. 4. '96 Ponudba velja do prodaje zalog! MERCATOR, NAJBOLJŠI SOSED Okrasevanje pisanic z voskom BELA RISBA NA RDEČEM OZADJU 1. Napravijo si "pisalko”, to je kakih 10 cm dolga tanka paličica, ki je na enem koncu precepljena. V precep vtaknejo livček iz tanke pločevine (lahko tudi kovinsko cevčico s koncev vezalk}. Za tanke črte uporabljajo livček z manjšo odprtino, za debelejše črte z večjo. Da stoji livček trdneje v precepu, ovijejo precep z nitjo. 2. V majhi posodici raztope vosek. Vanj pomakajo pisalko in rišejo po surovem jajcu okraske. Ponekod pa segrevajo livček, v katerega vtaknejo košček voska. Da se vosek raztopi, podržijo livček nad plamenom goreče sveče. 3. Ko so jajca porisana, jih denejo vsa naenkrat kuhat. Treba jih je pri tem pustiti čimbolj pri miru, da se med seboj ne bi zamazala z voskom. Ko so kuhana, jih vzamejo drugega za drugim z leseno žlico previdno iz ponve in jih hitro obrišejo z mehko krpo, da odstranijo vosek. 36_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________vestnik, 28. marcaj^ estnik PISMA, MNENJA, STAUSCA Drugačna dejstva, tudi pravna ... Odgovor na članek, objavljen 14. 3. 1996, avtorja A. Bense Članek g. A. Bense naj bi bil odgovor na moj zapis pod naslovom »Pravna dejstva v primeru Gradbenika in Loga so drugačna«, ki je bil objavljen v vašem tedniku 15. 2.1996; vendar to ni dovolj, ker avtor javnosti ne pojasnjuje tistega, kar se ga je javno vprašalo, pač pa faksativno našteva odločbe in sklepe sodišča, ki pa so ravno predmet mojih in tudi predhodnih tožb, s katerimi želim spremeniti sedanje »pravno stanje«. Hkrati pa ne navaja in ne komentira ponovnega sklepa sodišča p začasni odredbi zaradi ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register. Torej prav gotovo obstajajo tehtni vzroki, da se lahko dejstva spremenijo in da brez osnove Gradbenik in z njim Logo nista pristala v državnih rokah. Vendar s tožbo g. Bensa o teh sklepih in o drugem ne bom polemiziral in si dopisoval prek tega tednika, moj cilj je bil, zaradi tvojega intervjuja dne L 2. 1996, javnost korektno obvestiti z navedbami in tudi dokazi, ki jih imam, pa čeprav so samo moje mišljenje, kot navajaš. Ob tem naj bralce spomnim na prispevek, objavljen v istem tedniku dne 4. 5. 1995 z naslovom »Bonitetno boljši pojedel slabega«, ki ga je napisal novinar J. Votek, ki ga sedanja vodilna v Logu in Gradbeniku nista komentirala. Pač pa se je direktor Loga znesel nad mano, češ da prodajam informacije, ter mi je za kazen odvzel vsa pooblastila, ki sem jih imel kot pomočnik direktorja za komercialno področje, teh pa razen podpisovanja ponudb nisem imel. Bilo je še drugačno šikaniranje in dokazovanje, kdo ima v rokah platno in škarje, vendar je bila posledica tega poslabšanje mojega zdravstvenega stanja in bolniška odsotnost. Reagiral si, g. Bensa, zelo jezno, kot vem, na članek »Zaradi manipulacij s premoženjem pristali v državnih rokah« avtorja J. Votka z dne 18. 1.1996. Res je, da Agencija v sklepu ni navedla vzrokov o prenosu na sklad, ki jih v zadnjem članku ti spodbijaš, vendar si v intervjuju dne L 2. 1996 sam izjavil, da so ti na razgovorih na Agenciji povedali, da je vzrok o prenosu na sklad za razvoj zamuda rokov in posledica tožb M. Balantiča, pred tem pa Jeklotehne Maribor. Če bi ti in tvoji sodelavci upoštevali pozitivno zakonodajo in zakonske odredbe, potem se to ne bi dogajalo, Gradbenik in Logo bi verjetno res bila olastninjena s poštenimi lastniki! Vendar si sedaj in ves čas prizadevaš s tvojimi »soavtorji scenarija« legalizirati sedanje »pravno« stanje in onemogočiti odločanje na sodišču, pred tem na osnovi tožb Jeklotehne in Loga, sedaj mojih, ker bi se s tem dokazalo, kdo je koga reševal v stečajnem postopku in kdo je plačeval terjatve upnikov do TLO-ja. Pozabil si, g. Bensa, da sva se ob moji razrešitvi sporazumela, da naj sodišče odloči o celotni zadevi in da si to pravico jemljem ter da s tem ne sme biti moten delovni proces v družbi Logo. Z mojo odstranitvijo z delovnega mesta direktorja so se »umaknile« tudi tožbe, tudi Jeklotehne, ki sta jo s tvojo marioneto bogato poplačala. Ne vem, kako boš pojasnil tvojim samoupravljalcem v delavskem svetu podjetja plačilo 4,400.000 SIT kot tvoj prispevek k umiku tožbe Jeklotehne oz. z uskladitvijo medsebojnih terjatev, kot ti to navajaš. Upam, da bosta prav kmalu morala pokazati dokumentacijo o tem sporazumu, tudi medsebojnem, ki rešuje vse spore med Logom in Gradbenikom, in se nehala igrati skrivalnice z zaupnimi dokumenti, ki jih niso mogli dobiti niti člani skupščine družbe Logo! G. Bensa, marsičesa nočeš pojasniti, ker to ni v interesu Gradbenika in tebe, pojasni javnosti, zakaj je uvedena preiskava zoper B. A. zaradi suma kaznivega dejanja goljufije po členu kazenskega zakonika R Slovenije. Trdiš, da s tožbami oviram proces lastninjenja v podjetjih. Moji tožbi sta vloženi z namenom, da se razveljavijo sedanja pravna stanja glede lastništva nad Logom Lendava in premoženjem prejšnje TLO, ki je v celoti v lasti Gradbenika, ter da to premoženje dobi prave lastnike. Predlagam, da bi zaradi hitrejšega reševanja celotne problematike lastninjenja obeh podjetij oba odstopila in se zgledovala po prejšnjem direktorju Jeklotehne, ki je to storil, preden ga je zamenjal Sklad! Za bralce še zadnja cvetka: Od sedanjega direktorja družbe Logo in mojega naslednika sem dobil 12. 3.1996 sklep o razrešitvi (čeprav sem bil na bolniškem dopustu) z delovnega mesta pomočnika direktorja za komercialno področje, na katerega me je imenoval upravi odbor družbe. Sklep je sprejel direktor družbe zaradi »racionalnosti« poslovanja in me z novim sklepom razporedil na delovno mesto »referenta ZTposlovanja« v sektor komerciale z osebnim dohodkom, ki bo nižji za več kot polovico, in sicer na osnovi dosežene šolske izobrazbe, pridobljenih znanj in zmožnosti. Mislim, da komentar ni potreben. V Lendavi, 16. 3. 1996 M. Balantič Muca ima garje Če opažate, da se vaša mačka neprestano praska v bližini uh- ■ Ijev, če stresa z glavo ali če drži en uhelj nižje od drugega, je morda dobila ušene garje. Hiter pregled bo pokazal, da je uhelj v notranjosti nekoliko vnet, na zunanjem delu pa pokrit s temnimi krastami. Na srečo so ušesne garje v začetnem stadiju lahko ozdravljive. Mački nakapljamo v notranjost uhlja nekaj kapljic mlačnega olivnega olja, potem pa deset minut nežno masiramo bazo uhlja, da se olje enakomerno porazdeli v notranjosti ušesa. To delamo osem dni in težave bodo minile. Če pa so garje preveč trdovratne, m®1 raje odnesimo k veterinarju. B O R 1 N O oRutBAj^z Trg IzgnanJ^U^ LJUBLJANA MARIBOR CELJt Partizanska 3-5 Ljubljanska tel. 062 29-460 'a/J®?28 KRANJ PTUJ Koroška 2 Žnldarlt^ tel. 064 211-644 tel. 062 772 Ferrarska Ob tečajih za Windows 3.11 smo za S Vas pripravili računalniške tečaje SLOVENSKIH WlNDOWS 95, »g SLOVENSKEGA EXCEL ZA WlNDOWS 95, SLOVENSKEGA WORD ZA WlNDOWS 95 $ Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času. Zaključenim skupinam nudino 10% popust. 22'$^ Pokličite za prijave in dodatna pojasnila. , VODOVODNO INŠTALATERSTVO JOŽE ŠLISKI KROG, Brodarska 50 sporoča, da imajo NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO: (069)27 549. S svojimi storitvami se priporočajo tudi v prihodnje! borzno posredniška ODKUPUJEMO ste jih dobili v za1’16?? rcatot certifikat (Kolinska, , |nf Droga Portorož m dre po tel. 061 125 32 64^ NESN1CE, mlad« sme NOVI H1SEX pit komet super braun L J pred nesnostjo, uV°, s];op0-čije, prodaja PerU , . j. o-®" djetje Farma pri ®°s. po zelo ugodni cent -j-količine dostava n stonj. Kupec dobi za * aJiejtO set jarčic 10 % jarčico zastonj. Pr mči z vso ustrezno cijo, da so bile ^1? cepljene. Naročila in dajejo vse infon”: Ina Tibija Horvata, ■ pepc^' tel.: 24 393, gostil113 oSA’ Bakovci, tel.: 43 Železen Beznovci. ^,6 zidarstvo lušak, Videm ob Sc• 68 044 in bistro H1 tel.: 53 168. „ paSni«11 ! MLADE NESNlCE Pot^ SEX lahko naročite P v trgovini Suzane . pan lica tel.: 72 180>M Movrinu, Peta®^ stu, tel.:46 505. Na* set ena zastonj- BODITE Z NAMI -NE BOSTE SAMI wmnK /M4V Radio Murski ni 94, 6 MSr ERA KUPON Nagradno vprašanje Katera guma v levem uvinku najmanj trpi? Obrtna ulica, Murska Sobota Telefon: 32 636 TRGOVINA Z NAJVEČJO IZBIRO ELEKTROMATERIALA V POMURJU! Kjer je polje, tam je delo Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za r~7 informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota JL-j VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD, p. o Talanyijeva 6, Murska Sobota telefon: 21 742 LADA CENTER * AVTOTRGOVlNA Vzgojno-varstveni zavod Murska Sobota obvešča starše, da bo vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 1996/97 v oddelkih dnevnega varstva: 1, v GANČANIH - 01. 04. 1996 od 13. do 15. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 2. v LIPOVCIH - 02. 04. 1996 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 3. v RAKIČANU - 03. 04. 1996 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 4. v DOKLEŽOVJU - 04. 04. 1996 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 5. v BELTINCIH-05. 04. 1996 od 13. do 17. ure in 06. 04. 1996 od 8. do 12. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo 6. v BAKOVCIH - 09. 04. 1996 od 13. do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo 7. v KROGU - 10. 04. 1996 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 8. v MARTJANCIH - 11. 04. 1996 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 9. na PUŠČI - 12.04. 1996 od 8. do 10. ure za otroke od 3. leta starosti do vstopa v osnovno šolo 10. v MELINCIH - 12.04. 1996 od 13.00 do 15.30 za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 11. v MURSKI SOBOTI - od 15. 04. do 19. 04. 1996 od 8. do 11. ure in 13. do 16. ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo. V Murski Soboti bo vpisovanje v enoti v Talanyijevi ulici 6. 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 u^' ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8- ti° — NAJVECJI PRODAJALEC VOZI LADA V SLO'™ avtomobili v zalogi. obrestna mera že od 6,8 % . obrok že od i • KREDITI BREZ POLOGA (TUDI ZA RABLJENA VOZILA) 00 5 LET • NAJUGODNEJŠI LIZING ZA PODJETNIKE IN KMETOVALCE • PRODAJA POSl rezerni«1®' avtom«H® aviokleP3; vulkani*®1!. TR G OVK A OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. avgusta 1995, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC« L________A Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! vestnik, 28. marca 1996 estnik motorna vozila MERCEDES 200, letnik 1986, registriran do julija, ABS, alarm, daljinsko centralno zaklepanje itd., odlično ohranjen, prodam za 16.600 DEM. Tel.: 43 03>. m67 2 5 RENAULT 4, letnik 1988, prodam. Tei.: 213O8.m6733 TAM 2000, registriran do 1. junija 1996, prodam za 120.000 tolarjev, in KONTEJNER, 220 x 300, železne konstrukcije, primeren za čebelarje, vikend, shrambo orodja, prodam za 40.000 Sl I • TeV.43152:m6754 KADETE 1.6 i, avtomatik, letnik 1987, Prodam. Jakobovo naselje 4. M. Sobota. m6164 OPEL KADETE 1.3 GLS, letnik 1986, Prevoženih 88.000 km, kovinske barve, lepo ohranjen, prodam. Jakobovo naselje 59, M. Sobota. OPEL KADETE 1.3 i, karavan, katatiza-lor, 1.1989, prevoženih 77.000 km, pro-dam za 990.000 SIT. Tel.: 46 231 ali Vanča vas 47. m6813 MERCEDES 200. starejši letnik, registriran do novembra 96, ugodno prodam. Ie'-66 316.m6767 HONDO PRELUDE. 2.0 i, opremljeno, finsko modre barve, prva registracija s-1994, prevoženih 35.000 km, pro- WJ0.HONDA SERVIS F1JOK, Čemela-^'tel.: 21 469 od 7. do.16. ure. m6772 RENAULT 18 TL, letnik 1981, brezhi-lsn’rlr>do'>TO “hranjen, prevoženih w.000 km, prodam. Krog, Murska uli-W tel.: 22 870.m6781 5, star dve leti, prva lastnica, S Prodam. Špilak, Bogojina 139. f?’ Praženih 67.000 km, po vrini Mni’ Prodam. Kuplen, Brezo-'*''el.: 45 338.m6794 KmZo?0 P' letnik 1985. prodam. 558' T^ova 22, M. Sobota, tel.: 26 ^ITT 5 CAMPUS PLUS, star 4 (^/■'"geniring PQMUR.Hi taertte svoj denar po zelo ugodni testni meri in kratkoročna premostitvena posojila. KE.MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 ^J^jelelaks: (069) 32 848 M 4. ^VELIKONOČNA 'Villon - ~na k|obasa MIR Gornja Radgona....... nrel ....844,20 SIT/kg ....945,00 SIT/kg ....995,40 SIT/kg .1.121,40 SIT/kg 1.159,20 SIT/kg 1.285,20 SIT/kg 1. 384,70 SIT/kg 1.077,20 SIT/kg .. 799,80 SIT/kg 418,70 SIT/kos 203,30 SIT/kos ... 95,60 SIT/kos . 163,00 SIT/kos 424,10 SIT/ kos 1.173,00 SIT/kos 432,00 SIT/kos 923,00 SIT/kos 263,50 SIT/kos 432,00 SIT/kos 10 AROV zemlje ob asfaltni cesti na lepi legi prodam. Ptujska cesta 11. G. Radgona. m6839 FOTOGRAFSKI LOKAL z novejšo opremo takoj izročim v upravljanje ali najem. Stanovanje ni ovira. Foto Brumen, 2230 Lenart, tel.: 062 724 306. kmetijska mehanizacija VRTAVKASTE BRANE 180 prodam. Dokležovje, Glavna 27. m6705 KOMBANJ ZMAJ 142 z adapterjem za koruzo prodam. Strukovci 44. m6706 TRAKTOR IMT 533 s kabino in kompresorjem prodam. Velika Polana 123. m6707 TRAKTOR ZETOR 59-11, nove pluge, 12-colne, in predsetvenik prodam. Črenšovci, Prekmurske čete 136. m6712 PLUG. 14-colni, prodam. Tel.: 87 588 ali Vaupotič, Lukavci 33. m6717 SILOREZNICO Alfa Laval 800 R, široko korito, kompletno, z motorjem, brezhibno, ugodno prodam. Nemčavci 25, tel.: 24 543. m6718 SADILNIK ZA KORUZO, dvoredni, Ol-tov, kupim. Tel.: 45 083, zvečer. m6724 ŽETVENI KOMBAJN KLAS MERKA-TOR 50, visokotlačno balirko Welgler, samonakladalno prikolico Potingen, 35 m3, mulčer za koruzo in obračalnik za seno prodam. Martin Vučko, Dol. Bistrica 83, tel.: 70 392. m6728 KROŽNE BRANE OLT, 20 in 24 diskov, in prikolice, 7 t, ugodno prodam. Tel.. 82 580 in 81 487. m6737 TRAKTORJA STAYER 870 in 540 s koso, plugom in branami prodam. Pečarovci 48, tel.: 51 060. m6742 TRAKTOR TORPEDO, 45 KS, star 7 let, 725 ur, zelene barve, prodam. Huič, Tišina 22b. m6748 KMETOVALCI POZOR! Odkupujemo rabljeno kmetijsko mehanizacijo (nakladalke, cisterne, trosilnike ter vse tipe traktorjev). Kupim, plačam in odpeljem! Tel.: 0609 639 832. m6782 OBRAČALNIK ZA SENO OV SIP 4 kupim. Tel.: 41 313 ali Melinci 26 a. m6786 POBIRALKO, 17-kubično, SIP, slamoreznico Graif s puhalnikom in puhalnik Tajfun prodam. Tel.: 87 936, po 17. uri. m6792 PREDSETVENIK; peresasti s trojnim valjem (dva ježa in en letvasti), širine 2,20, prodam. Jože Lančič, Žihlava 9, p. Videm ob Ščavnici, tel.: 68 719. m6797 SADILNIK za krompir in manjši voz z gumijastimi kolesi, kesonar, prodam. Žižki 76. m6801 OBRAČALNIK Panonija, ličkalnik za koruzo, kosilnico Bertolini. bencinski motor, seno v balah, dvoredni sejalnik za koruzo, Oltov, jedilni in drobni krompir, luščilec za koruzo, ročni, vino, šmarnico, električni motor, 3-fazni, 3 kW, drobilnik zrnja in kladivar zaradi starosti lastnika naprodaj. Vse brezhibno. Tel.: 47 126 ali Bogojina 16'7. m6806 KROŽNE BRANE, 20 disk, prodam. Tel.: 82 474. m68U Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93 in 19/94) in 8. člena statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 41/95) Občina Beltinci, Mladinska ul.2, Beltinci, objavlja JAVNI ANONIMNI NATEČAJ za idejno in izvedbeno zasnovo celostne grafične podobe, grba in zastave Občine Beltinci 1. Naročnik: Občina Beltinci 2. Predmet razpisa: - izdelava idejnega in izvedbenega osnutka reprezentančnega grba občine, - izdelava celostne grafične zasnove občine, ki naj temelji na grbu (logotip, zasnova dopisnih papirjev, kuvert, listin), - izdelava reprezentančne zastave Občine Beltinci (maketa). Ksodelovanju vabimo avtorje, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem in želijo s svojim ustvarjalnim delom prispevati k idejno ter izvedbeno domišljeni rešitvi nove celostne grafične podobe, reprezentančnega grba in zastave Občine Beltinci. Od sodelujočih na natečaju pričakujemo predloge, ki bodo izpričevali vsebinsko, torej pomensko prepoznavo značilnosti Občine Beltinci. Ob tem morajo biti predlogi zasnovani v skladu z merili grafičnega oblikovanja in heraldike. 3. Rok izdelave: natečaj se začne z dnevom objave v Ur. listu RS in časopisu Vestnik ter se konča 15. maja 1996. 4. Izhodišča, ki naj opredeljujejo vsebinski kontekst nastanka celostne grafične podobe, reprezentančnega grba in zastave Občine Beltinci, je mogoče dobiti takoj po objavi natečaja vsak delovni dan med 9. in 12. uro na sedežu Občine Beltinci, Mladinska ul, 2, po pisni ali telefonski najavi (tel./ faks 069 42 264), najkasneje do 30. aprila 1996. 5. Vse prispele predloge bo obravnavala posebna komisija in pri tem kot merilo za izbor upoštevala smernice iz druge točke tega razpisa. Občina Beltinci bo najkasneje 30 dni po javni objavi rezultatov natečaja odkupila prvoizbrano rešitev za 250.000,00 SIT neto, drugo- in tretjeizbrano rešitev pa vsako za 50.000,00 SIT neto. Prvonagrajeni predlog bo predstavljal osnovo za izdelavo celostne grafične podobe, reprezentančnega grba in zastave Občine Beltinci. 6. Natečajna delaje potrebno dostaviti do vključno 15. maja 1996 (pri tem sta veljavna poštni žig in datum oddaje) na naslov: Občina Beltinci, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci. Ponudba mora biti v skladu z razpisano dokumentacijo in predpisanim postopkom. 7. Ponudbe natečajnih del morajo biti oddane v zaprti kuverti pod »ŠIFRO PONUDNIKA« (in naslovom ponudnika, ki mora biti priložen ponudbi v manjši zapečateni kuverti), z navedbo predmeta razpisa in oznako »NE ODPIRAJ - PONUDBA - CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA OBČINE BELTINCI«. 8. Odpiranje ponudb bo v soboto, 18. maja 1996, ob 9. uri v prostorih Občine Beltinci, Mladinska ul. 2, Beltinci, v pisarni občinske uprave. Ponudniki bodo obveščeni o izidu najkasneje v 30 dneh po odpiranju ponudb. CISTERNO za gnojevko, 1200 1, prodam. Poznanovci 35, ali tel.: 51 162. m6827 TRAKTOR ZETOR 4712, 3200 delovnih ur, prodam za 6.200 DEM. Branko Grajner, Lešane 25a, Apače. m6840 razno PRALNI STROJ GORENJE, zelo lepo ohranjen, malo rabljen, prodam za 20.000 tolarjev. Mobitel: 0609 621 297. m2333 LASTNIKI GOZDOV! Odkupujemo hlodovino hrasta, češnje, bukve, javorja ... Plačilo takoj. Tel.: 063 453 372. m6666 KAKOVOSTNO SENO prodam. Sebeborci 21. m6713 SENO IN SLAMO v t^lah prodam. Strukovci 22 ali tel.: 49 194 ali 0609 630 893. DRVA prodam. Tel.: 45 189. m6714 SEMENSKI KROMPIR, sorte dezire, 60 SIT/kg, večje količine dostavimo brezplačno na dom. Tel.: 76 474. m6721 DRVA, mešana, metrska, prodam 4 m3. za 10.000 tolarjev. Tropovci, Kolesarska 83, tel.: 46 328. m6729 OTROŠKO GORSKO KOLO, dobro ohranjeno, za deklico od 6. leta starosti, prodam. Tel.: 31 047. m6730 PRIKOLICO za avto prodam. Cankova 54. m6734 VINO z brajd, okrog 3001, prodam. Tel.: 22 475. m6736 Preklicujem veljavnost listka za vpis premije 8. 12.1995 v hranilno knjižico št. 58393-0. Jožefa Pajžlar, Petanjci 50. m6750 UTO (»skedenj«) 6,5 x 12 m, v dobrem stanju, ter 70 arov zemlje v Bakovcih ugodno prodam. Tel.: 43 242. m6752 ZABOJE za solato, nove (letvarice), PLUG, 12-colni IMT, OBRAČALNIK sena, kosilnico BCS, RAUKOMB1 220 , MULČER BATUJE, 155 cm, prodam. Noršinci 33, tel.: 48 284. m676I KROMPIR za sajenje, beli in rdeči, ugodno prodam. Lipovci 5, tel.: 42 482. m6766 75 m2 bobrovca, za 50.000 tolarjev, prodajo. Miran Nemec, Šalinci Ib, 9242 Križevci pri Ljutomeru. m6769 SEMENSKI in DROKNI KROMPIR ter rotacijsko koso prodam. Tel.: 42 888. m6773 DEKLIŠKO OBLEKO za prvo obhajilo prodam. Tel.: 24 634. m6777 RAZSTEGLJIVO KAVČ GARNITURO s foteljema ugodno prodam. Ogled mogoč v soboto, 30. marca, od 9. do 12. ure v Kopališki ulici 33 v M. Soboti. m6779 IZDELUJEMO MANJŠE STAVBNE JEKLENE KONSTRUKCIJE, stopnišča, ograje, reklamne in oglasne table z napisi, izvajamo varilska dela s CO2. Pizze vam pripeljemo na dom.. TRIDEK, d. o. o. Ivanjševci 5, tel./faks: 44 141. m6784 Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega na Gimnaziji v M. Soboti leta 1968 na ime Judita Furst, Košičeva 1, Murska Sobota. m6785 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št 21838-8, izdane pri HKS Panonka M. Sobota na ime Franc Časar, Mlajtinci 33, M. Sobota. m6789 BARVNI TV GORENJE in hladilnik z zamrzovalnikom ugodno prodam, tel.: 23 261.m6790 BUČNO SEME odkupujemo. Tel.: 45 283 ali 45 298. m6802 MIZARSKO KOMBINIRKO MIO STANDARD, 3 operacije, prodam. Tel.: 45 534. m6804 MIZARSKO KOMBINIRKO, tovarniške izdelave, delovne širine 50 cm, ugodno prodam. Tel.: 42 045. m68O5 SADIKE KANADSKEGA TOPOLA pro dajajo po 180 SIT. Tel.: 89 070. m6812 PEČ za peko pice prodajo. Tel.: 71 055. m6817 LEPE MAČEHE in jedilni krompir ugodno prodam, tel.: 49 057. m6836 delo KUHARICO in natakarico, lahko priučeno ali pripravnico, redno ali honorarno zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 841 317 ali 063 841 511. m6611 V REDNO DELNO RAZMERJE sprejmem dekle z veseljem do dela v gostinstvu, lahko tudi priučeno. Tel.: 76 268. m6715 DOBRO PLAČILO za resno delo po telefonu za najzanimivejši tednik Glas. Tel.: 061 571 875. m6745 IŠČEM dekle za strežbo. Gostilna Ma-cun, Stročja vas 20, p. Ljutomer. m6755 IZBOLJŠAJTE SI SVOJ ŽIVLJENJSKI STANDARD! Kako? Tel.. 40 063. m6760 Starejša ženska potrebuje pomoč, za plačilo da v najem vrt. Tomšičeva 18, M. Sobota. m6774 ZAPOSLIMO kvalificiranega ali priučenega slikopleskarja. Tel.: 21 826. m6799 RAČUNOVODJO z 1 (Metnimi izkušnjami zaposlimo. Pisne vloge z življenjepisom pošljite na naslov: Plastisk, Proizvodnja in trgovina, M. Kuzmiča 2, 9000 Murska Sobota. srečanja KMEČKI FANT, nealkoholik, pošten, želi spoznati dekle ali mamico od 30 do 45 let za skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod ISKRENOST ali naslov dobite v upravi lista. m6749 FANT, samski, si želi spoznati dekle od 25 do 35 let, ki bi imelo veselje do dela na manjši kmetiji, zaželjena slika. Ponudbe pod šifro: POMLAD. m68O9 STAREJŠEGA UPOKOJENCA s premoženjem vzamem v oskrbo blizu toplic. Ponudbe pošljite pod šifro: VDOVA S HIŠO. m6819 ODKUPUJEMO DELNICE Mercatorja po dnevnih cenah. Cyber, d.o.o., teL:06I 133 94 32. 38 vestnik, 28. marcaj^ KOBITEX, D. O. O., KOBILJE 36, 9223 DOBROVNIK RAZPISUJE delovni mesti: 1. DIREKTORJA 2. VODJE PROIZVODNJE IN TEHNOLOGIJE Kandidat pod 1. točko mora izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, organizacijske ali pravne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili, - sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Kandidat pod 2. točko mora izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj V. stopnja izobrazbe usnjarskopredelovalne tehnologije, - 3 leta delovnih izkušenj, - organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Delovno razmerje pod 2. točko se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pod 1. in 2. točko z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisomdosedanjega dela naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov: KOBITEX, D. O. O., Kobilje 36, 9223 Dobrovnik O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast in. prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 25. marec 1995, ko je odšel od nas, a ostal v naših srcih naš dragi in nepozabni mož, oče in dedek Elek Merklin iz Vadarec Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in prinašate cvetje ter prižigate sveče. Tvoji najdražji Na grobu sveča zate gori in roža zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi. V SPOMIN 29. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama in babica Terezija Felkar iz Rogašovec Tiho in žalostno je ob tvojem grobu. Hvala vsem, ki seje spominjate. OBČINA BELTINCI ŽUPAN Na podlagi 109. člena Zakona o lokalnih volitvah so sveti krajevnih skupnosti Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci na svojih sejah sprejeli sklep o določitvi volilnih enot in številu članov svetov krajevnih skupnosti. Zaradi sprejetih sklepov objavljam akt o določitvi volilnih enot in številu članov sveta posamezne krajevne skupnosti. 1. Za volitve članov v svete krajevnih skupnosti Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci je za vsako posamezne krajevno skupnost določena ena volilna enota, v kateri se bo volilo 7 kandidatov za člane sveta posamezne krajevne skupnosti v posamezni vasi. Beltinci, 25. marca 1996 Župan Občine Beltinci Jožef KAVAŠ, ing. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga žena, mama in babica Verona Tudjan iz Poljske 3 v Bakovcih Tvoje hčerke z družinami ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababic Katarina Za to knjigo je vedno pravi čas. Zdaj, ko je pomlad pred durmi, pa še posebej. Maria Treben Zdravje iz ‘Božje teJ^ame Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Knjiga je uspešnica stoletja in je prevedena že v 19 jezikov, prodanih pa je več kot 8 milijonov izvodov. V slovenščini je v prodaji že 7. natis! Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilo. Cena knjige po povzetju je samo 2.800 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka -prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo in ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in izrekli ustno ali pisno sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,’ govorniku Novaku in Perkiču za odigrano Tišino. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi. roj. Špilak iz Čentibe Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujem0 sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za । vence, šopke, sveče in za svete maše ter za izrečeno s Posebna hvala kolektivoma LEK-a in Elektromatena trgovini v Petišovcih. Iskrena hvala g. župniku Berna pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. ■Vsem še enkrat - iskrena hvala! .. ’ Žalujoči: hčerka Marija, sinova Ladislav in 1 družinama ter vnuki in pravnuki NAROČILNIC A Nepreklicno naročam ......... izvod(ov) knjige Zdravje iz Božje lekarne po ceni 2.800 SIT, ki jo bom plačal(a) □ v enem obroku □ v dveh obrokih (označite!) Ime in priimek:................................................ Ulica in hišna št.............................................. Kraj in poštna št. . . ........................................ Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega trudna si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Jolanka Kučan iz Ivanjševec 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsi njeni Tiho, tiho si nas zapustil0’ boj življenja je končan, ni več tvojega nasmeha, dom je prazen in teman. Zazvonili nežno so zvonovi, cvet pri cvetu tvoj grob kr°sl' žalost stiska naša srca, zdaj počivaj mirno ti. ZAHVALA „a Tiho, brez slovesa nas je v 66. letu zapustila m mama in stara mama Kristina Tivadar iz Tešanovec 110 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo v nCe^ sorodnikom, sosedom, prijateljem, botrini in Z & Puhanovemu kolektivu in Veletrgovini Potros darovane vence, cvetje in svete maše. Posebej duhovniku, pevcem in Stanku za odigrano a Žalujoči vsi njeni Zaman je bil-tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in sorodnik Ludvik Moreč iz Gorice 6 Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, sveče in v dobrodelne namene, izrekli ustna in pisna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Hvala gasilcem in Pogrebništvu Banfi. Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka, polintenzivne nege in Štefanu za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Ni vsaka, ki rodi otroka, vsak otrok, mama, moral W spoznati, vse do zadnjega si ih ipala.^nlS' vdala, ,2 da bolezen s trdno voljo premagala. pa pošle so ti moči ,fudneSl in zatisnila, zlata maM0’ oči. ZAHVALA Po hudi in neozdravljivi bolezni nas je v 67. le sestf’ naša draga mama, stara mama, tašča, prababic Agata Tkalec iz Gornje Bistrice 138 ■ -^0^ Z žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvali0-!6 sorodnikom, botrini in dobrim sosedom, k'stej težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste jo boleznijo obiskovali ter jo v tako velikem številu P na njeni zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cv in svete maše ter za izrečena sožalja-Zahvaljujemo se Onkološkemu inštitutu LjubUa jofli11 . bolnici Rakičan, posebno pa še Zdravstvenem0 Crenšovci in patronažni službi za ves trud. Pose 2 gospodu kaplanu za pogrebni obred, domačini P^^za odpete žalostinke, govorniku gospodu Štefanu besede slovesa in Pogrebništvu Jurič za opravil6 Žalujoči: hčerki Marija in Trezika z dntzin°",a in sestra z družinami Y£žtnik, 28. marca 1996 39 V SPOMIN Vsa narava, ki si jo tako ljubil, se prebuja, a ti, naš dragi Mihael Železen iz Serdice pod njenim krilom že tri leta mirno spiš. Hvala vsem, ki z lepim spominom nanj postojite pri njegovem grobu. Vsi tvoji Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. Ane Farkaš roj. Hanc, iz Črenšovec ZAHVALA V 59. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in dedi V SPOMIN 21. marca mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče V SPOMIN 30. marca mineva leto od smrti ljubljene mame Karel Grah iz Korovec 50 Ludvik Savel iz Tešanovec 99 Stefan Slavic iz Sebeborec ^Va'a vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se poklonite njegovemu spominu. Žalujoči vsi tvoji najdražji domači vs'stihi so Prema'°’ da bl, kHmo or -a °st 'tl žgočo bolečino minulega le a - ■, z iZ1Veli br« tebe. Za vedno bosta ti m tvoja. podoba z sPomi’ v naa'b srcih- Hvala vsem, ki se je z do bu nlate in prižigate sveče na njenem preran vkloboki žalosti hčerka Marija in vsi njeni »Solza Je kaplja, ki izpari in umre, spomini pa ostanejo, ko se vse drugo podre.« V SPOMIN 25. marca je minilo 5 let, odkar se je od nas poslovil ašlh srcih še živi in se ga še spominjamo. Vsi njegovi ^ahvir PoSn ^Pk^^i naC Vsern’ ki ste g" v tako lePem številu e’ SVeče ^nJeg°vi zadnji poti, poklonili vence, , ’ ar°vali za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Zen«, si n, hčerka z družino, brat z družino in drugo sorodstvo Eno leto že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. ostala je praznina, ki hudo boli. SPOMIN 26. marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga Jožica Antonič iz Boračeve Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, dragi mož, oče, tqjt in dedi, nam ne more nihče več vrniti. ZAHVALA Tiho, brez slovesa je v 68. letu mirno zaspal naš dragi mož, oče, tast, dedi in brat Janez Dervarič iz Beznovec 17 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala osebju internega in dializnega oddelka soboške bolnišnice, posebno g. dr. Štivanu. Hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, GD Beznovci in gasilcem sosednjih vasi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZfMNMA V 84. letu nas je za vedno zapustila nadvse draga mama in stara mama Antonija Mlinarič iz Turjanec 37 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodom duhovnikom za pogrebni obred, govorniku, pevcem cerkvenega pevskega zbora, društvu upokojencev, sodelavcem hotela Radin, KS Tišina, OGP Cankova - Tišina. PGD Petanjci ter vsem prijateljem, gasilcem iz GZ M. Sobota in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Lizika in Anica ter sin Bogomir z družinami Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisni! trudne si oči. ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Anton Kranjec iz Nuskove 30 S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh hudih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala za podarjeno cvetje, sveče ter pisno in ustno izraženo sožalje. Posebna hvala dr. Štefanu Horvatu in negovalnemu osebju internega oddelka za zdravljenje, skrb in nego. Posebej hvala tudi župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Franc Horvat iz Turnišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Jožetu Benceju za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Narava, ki si jo ljubil - spi, pod njenimi krili spiš mirno tudi ti. Le bleda lučka tvoj spomin budi, spominja nas, kako smo skupaj srečni mi bili. Bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcih naših ti živiš. V SPOMIN Ludvik Pbrš iz Mladinske 71 v Ljubljani Dan, ki zarezal nam je bolečino, dan, ki naredil je praznino. 26. marca je minilo eno leto žalosti in neizprosne resnice, ko si za vedno odšel od nas. Težko nam je brez tebe, saj si nam bil opora in luč v življenju, naš dragi mož, oče in brat. Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj, mu prinašate rože in prižigate svečke. Za njim žalujejo: žena Anica, sin Marjan z družino, sestra Marija z družino, sestri Ema in Sida ter brat Viljem z družino Vse zaman so bili dnevi tvojega trpljenja, smrt te vzela je prehitro, zaprl trudne si oči, naš dom je prazen, tih, ni več tvoje skrbne roke, ki skrbela bi za nas. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je 6. marca po kratki bolezni nepričakovano zapustil dragi mož, oče in brat Alojz Recek mizar iz Večeslavec 76 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki . ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala darovalcem vencev, sveč in svetih maš ter vsem, ki so izrekli besede sožalja. Lepa hvala g. župniku in pevcem, govorniku Janku za ganljivo slovo ter Pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Vsem skupaj - iskrena hvala’ Žalujoči: žena Marija, sin Alojz in brat Jože z družino ter drugo sorodstvo Dan, ki zarezal nam je bolečino, dan, ki naredi! je praznino ... V SPOMIN Boleč je spomin na 27. marec 1995, ko nas je za vedno zapustila naša draga hči, mama, tašča, babica Ana Gomboc roj. Novak iz Vučje Gomile 111 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni V iktorji so razdeljeni Pa so podeljeni. Trinajst Viktorjev se že sveti na po-licah, tisti, ki so ostali brez njih, pa bodo morali prazno mesto, ki so ga namenili Viktorju, pač zapolniti s čim drugim. Letos so podelili trinajst Viktorjev, nekaj jih je razdelila strokovna komisja, Viktorje popularnosti pa so dodelili bralci in poslušalci z glasovanjem. Viktorji so najvišja priznanja za dosežke v medijih in popularni kulturi pri nas, na kratko povedano, to so - slovenski oskarji. V petek je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma slovestna podelitev, na kateri so se zbrali slovenska estradna smetana in mnogi, ki jih je obsijal blišč zvezdništva. In kjer je blišč in zvezde, smo tudi novinarji. Kdor čaka dočaka, je zalajal Taček! Nagrajenca Brane Rončel in Barbara Drnač (Barbara je na kolenih)! In komu so se od sreče najbolj svetile oči, če ne lastnikom Viktorjev! Viktorje pa so prejeli: Barbara Drnač za najbolj elegantno medijsko osebnost; oddaja Radoveden Taček za najboljšo televizjsko zabavno in razvedrilno oddajo; najboljša radijska zabavna in razvedrilna oddaja je Glasbeni večer z Janetom Webrom; najboljša televizijska kulturna, umetniška ali dokumentarna oddaja je Povečava TVS, ki jo pripravlja Majda Širca, kije boljša urednica, kot bi bila ministrica;-najboljša televizijska igrana oddaja je Striptih Filipa Robarja - Do- rina; najboljša radijska kulturna oddaja pa je Gremo v kino Radia Slovenije; viktor za posebne dosežke v televizijski, gledališki in filmski produkciji je pripadel Romanu Končarju; Brane Rončel, ki ga poznamo po oddajah o jazzu, zanje si je prizadeval pet let, je prejel Viktorja za posebne dosežke v popularni kulturi; Viktorja za televizijsko oddaja s humanitarnim sporoči lom je dobil Matjaž Fistrovec za film Brez; tudi Sašo Hribar podelitve ni zapustil praznih rok, ampak je odnesel svojega sedmega, tokrat radijskega Viktorja za popularnost; televizijskega je prejel Stojan Auer, ki seje »zasmudal« in ni prišel na podelitev, ker pač ni bila nominirana tudi njegova oddaja; glasbenega Viktorja so odnesli Čuki, pop-designovci in ex popdesi-gnovec Vili Resnik pa so dobili dolge nosove; za življenjsko delo pa je dobila Viktorja Marjana Deržaj, izročil ji ga je Jože Privšek. Prav za odločitev v tej kategoriji je bilo največ dilem, Viktor za življenjsko delo: Marjana Deržaj lepše oblečeni Slovenec (zunaj kategorije) Alan Hranitelj. Vsaka država, ki kaj pomeni, ima svoje nagrade za posebne dosežke v medijskem življenju. In Slovenci nič ne zaostajamo za njimi. Pa ne, da bi kdo pomislil, da je Slovenija majhna, je pojasnil Paternoster, »ko sem se nekega večera vračal z enega konca na drugi konec Ljubljane, sem Geza se zeza - predzadnjič V Apaški dolini Največ kupončkov s pravilnimi odgovori na vprašanje, ki ga Geza zastavi v svoji oddaji Geza se zeza, katera je vsak četrtek na Murskem valu, kuponček pa najdete v Vestniku, smo prejšnji mesec prejeli iz Apaške doline. Zato smo prejšnji četrtek v naš reportažni avto naložili vso opremo, antene, plošče, glasbo, radijskega tehnika, Gezo in dobro voljo in se odpelajli v Apaško dolino, v Žiberce. Oddaja Geza se zeza pa je tokrat nastajala v gostilni Kozel. Bilo je veliko veliko glasbe po želji poslušalcev, nekateri srečneži pa so lahko tudi v živo zapeli, v duetu z Gezo, in če so bili dobri, so prejeli tudi nagrado. Izžrebali smo tudi mesečne nagrajence časopisa Vestnik in oddaje Geza se zeza, in sicer monografijo Mura prejme Slavko Slekovec, Terbegbvci 34, 9244 Videm ob Ščavnici, enoletno naročnino dobi Marija Žižek, Velika Polana 80, 9225 drugačni in Regina, ki je tik pred nastopom izvedela, da potuje na Norveško. Izkazali so se tudi tisti, ki so Viktorje izročali nagrajencem. Med tistimi, ki so odhajali iz dvorane najbolj žalostni, so gotovo bili Igor E. Bergant in Duro (Teater Paradižnik), Mario Galunič pa še kdo, morda pa bodo prišli na vrsto prihodnje leto. dnjič. Odločili smo se, da bomo odpotovali tja, od koder bomo prejeli največ dopisnic s pravilnim odgovorm na nagradno vprašanje. Kuponček za odgovor lahko najdete v vsakem Vestniku, samo prelistati ga morate. ugotovil, da je še kako velika«. In ni jih malo, ki so to pri nas velikost že sami preizkusili. Pomembno pa je tudi, da smo za nekaj dni prehiteli celo ameriške oskarje. Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Jure Zauneker Velika Polana, z Gezo bo večerjala družina Marije Videnšek, Selišče 22, Videm ob Ščavnici, Sonja Berden, Berkovci 12, 9207 Prosenjakovci, si bo lahko v Jeklotehni izbrala blago za 20 tisoč tolarjev, Simona Ribaš, Krupšlivnik 7, 9264 Grad, pa bo prejela nagrado trgovine Robija Hozjana v vrednosti 40 tisoč tolarejv. Še vedno pa ni odločeno, kje se bomo srečali prihodnjič, za- Dobrote pomurskih kmel Kmečke gospodinje so se konec minulega^ na predstavile na prodajni razstavi v Večina pomurskih kmetij zaradi svoje majhnosti kmečko družino, zato si išče dodatne vire zaslužka v dopo nostih. Kot pravi Ivanka Donko iz kmetijske svetovalne sluz: družino in dopolnilne dejavnosti, so te dejavnosti na kme J razvijati že pred leti, prednost pa so dajali tistim, ki so jih U I nali in za katere so uporabljali domače surovine. Žal mnogi izdelki, ki nastanejo na naših kmetijah, ostan J nimnosti in ne najdejo poti do kupcev. Da bi jih predsta A|| so se v svetovalni službi že pred petimi leti odločili, da stavo dobrot pomurskih kmetij. Sprva so tovrstne razstave p v turističnih središčih v nekdanjih občinah, tako da so se štirih letih zvrstile že v vseh štirih občinah, letošnjo, to vrsti, pa so pripravili v Zdravilišču Radenci. Blizu 200 dinj z vseh koncev Pomurja se je predstavilo s ponudbo K s ogppjh nih in mesnih izdelkov, turistične kmetije so se predstavi vinogradniki s svojimi vini, niso pa manjkali tudi izdelki AOf ti. Tako je bila obiskovalcem predstavljena celotna Pon. jatu