ING. MATKO PRELOVŠEK Z 31. majem letošnjega leta se je poslovil od svo jega mesta kot ravnatelj mestnega gradbenega urada v Ljubljani ing. Matko Prelovšek, ki je bil na lastno prošnjo upokojen. Rojen je bil dne 19. junija 1876 v Mengšu. L. 1895. je maturiral na realki v Ljubljani. V letih 1895.—1903. pa je študiral gradbeno stroko na tehniki na Dunaju. Takoj po dovršitvi študij je stopil v službo na grad benem uradu v Ljubljani, kjer je postal 1. 1914. po upokojitvi Dufejevi ravnatelj. Čeprav je bila Ljubljana že po potresu 1. 1895. po stavljena pred važne gradbene probleme, je ostal njen gradbeni urad vse do svetovne vojne le razmeroma majhna, predvsem birokratična ustanova, ki je po podedovanih metodah, oprta na gradbeni zakon in regulacijski načrt, nadzirala gradbeno delavnost. S kako bolj zapleteno problematiko se tedanji gradbeni urad ni pečal, zakon in praksa v večjih avstrijskih mestih sta mu bila zadostna opora pri odločitvah. Kljub temu pa so že pred vojno začela trkati na vrata urada nova vprašanja, tako kanalizacija mesta in regulacija Ljubljanice. Pri organizaciji teh novih na log se je udejstvoval predvsem Prelovšek. Postal je član tehničnega odbora za regulacijo Ljubljanice, 1. 1912. je organiziral kanalizacijski oddelek mestne ga gradbenega urada. Ko so med vojno 1. 1917. odpovedala prometna sredstva, je organiziral mestno pristavo, ki še danes obstoji. Vsestransko pa je razvil Prelovšek svojo iniciativo šele po svetovni vojni, ko je nastala potreba, da se neštetim novim nalogam primerno izpopolni tudi gradbeni urad. Iz mirnega upravnega aparata se je gradbeni urad razvil v kompliciran organizem, ki naj ne bi samo upravljal in nadzoroval, ampak ki naj bi deloval tudi iniciativno po smotrno zasnovanih, za daljšo bodočnost preračunanih programih. Nove na loge pa so izvirale iz raznih vzrokov. Eden prvih je bil, da so bile po vojni ceste popolnoma razrvane. Drugi vzrok je bila potreba po novih stanovanjih. Tretji pa, čigar pomen je naglo naraščal, so bile za hteve sodobnega urbanizma, ki je združil v zaokro žen sestav sodobne higienske, prometne in stanovanj ske potrebe. Pred temi nalogami je regulacijski načrt iz potresne dobe seveda moral odpovedati. Tudi se ni moglo več govoriti o tem, da bi se veljavni regula cijski načrt samo primerno popravil. Prelovšek je hitro spoznal, da je problem treba zgrabiti pri jedru, pa tudi, da tehnične moči, ki so na razpolago grad benemu uradu, tega ne bodo zmogle. Zato je njegova nepozabna zasluga za novo Ljubljano, da je pridobil za reševanje regulacijskega vprašanja prof. arh. Jož. Mestni gradbeni ravnatelj ing. Matko Prelovšek Plečnika. S kolikoršnjo ljubeznijo je odslej ta izde loval načrte za bodočo Ljubljano, s prav toliko lju beznijo je Prelovšek skrbel za njihovo izvršitev. Ob prizadevanju za polepšano in svoji sodobni vlogi primerno Ljubljano pa se je vršila vrsta pod jetij bolj praktičnega značaja. Prva je bila obnovitev cest. Najeto je bilo posojilo 20,000.000 kron za tlako vanje z malimi kockami. Tlakovali so na ta račun Stari trg, Mestni trg, Marijin trg, ulico Pred škofijo, Kopitarjevo ulico, VVolfovo ulico, Sv. Petra cesto in Poljansko cesto. Sledil je kaldrminski program v okviru kredita 32,000.000 dinarjev, iz katerega je bila doslej postav ljena carinarnica in tlakovane mnoge ceste, ki vo dijo k nji in na kolodvor. Po programu zasnovana akcija nove stanovanjske hiše se je pričela pod mag. komisarjem dr. Mencin gerjem. Postavljene so bile hiše za Bežigradom, De lavska zbornica, mestna stanovanjska hiša na Po ljanski cesti, hiše pri arzenalu, na Prulah, mala sta novanja na Koleziji in Vodovodni cesti, hiša na Meksiki in dr. Po vojni pričeto delo regulacije Ljubljanice se je končno tudi pričelo nadaljevati. Povečano je bilo tramvajsko omrežje. Vso pozornost pa je Prelovšek posvečal kolodvorskemu vprašanju, čigar rešitev ima osnovno važen pomen za urbanistični razvoj nove Ljubljane. Mestni gradbeni urad stoji danes radi predpisov novega gradbenega zakona pred novimi važnimi na logami, predvsem pa mora izdelati nov, predpisom tega zakona ustrezajoč regulacijski načrt. Tako pada delovanje gradbenega ravnatelja Prelovska v čas pre hoda med neustrezajočim starim in snujočim se no vim načrtom bodočnosti. Ker ni samo teoretično pri pravljal bodočega razvoja, ampak se je oprt na prof. Plečnika perečih problemov ljubljanske urbanistike tudi dejansko loteval in jih reševal, bo pomenila v zgodovini gradbenega razvoja Ljubljane Preiovškova doba precej zaokroženo razdobje z enotnim lastnim izrazom. KRONIKA 127