;OSRF^'iA
knjižnica
CELJE
II 113 1 5
M« imv
Celje - skladišče
D-Per
♦ VRELt
581/1981
zuumrnz95, i
COBISS o
Leto IX — Št. 1 (90) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA
Januar 1981
Ob obletnic! smrti dr» Franceta Prešerna
Največji slovenski kulturni praznik
France Prešeren, naš naj večji slovenski pesnik, se je rodil 3. decembra 1800. leta v Vrbi blizu Radovljice na Gorenjskem.
Otroška leta je preživljal v Vrbi. Šolo norm alko, ki je trajala tri leta, je obiskoval v Ribnici, nato pa s šolanjem nadaljeval v Ljubljani. Da bi se lažje preživljal, se je začasno zaposlil kot domači učitelj v neki premožni družini.
Želel si je novih doživetij, zato je kljub maminemu velikemu ugovarjanju odšel na Dunaj študirat pravo. Končal je tretji letnik filozofskega študija; nato je učiteljeval na takratnem plemiškem inštitutu Friedricha Klinkovvstroma. Tudi tukaj ni ostal dolgo, ker se je zaradi svojih literarnih nagnjenj in svobodomiselnih nazorov sprl z vodjem.
Doma so za to zvedeli. Mati ga je ponovno vabila domov, da bi študiral na ljubljanskem bogoslovju, za katerega je po njenem mnenju bil prav-šenj. Njegova trdna volja pa je zmagala. Ostal je na Dunaju ter goreče prebiral antične, renesančne in romantične pesmi tujih pesnikov. Tudi sam je pričel pisati. Njegovim prijateljem so bile pesmi všeč, zato je nadaljeval s pesništvom.
Prvo zbirko pesmi je poslal slavistu in cenzorju Jerneju Kopitarju, da bi jih ocenil. Dopisoval pa si je tudi z Matijo Čopom, tenkočutnim estetom in odličnim jezikoslovcem, ki je še bolj spodbujal njegovo pesniško aktivnost.
V tej zbirki je prva slovenska umetna balada z naslovom Povodni mož. To je pesem temačnega značaja, v (kateri opisuje Ljubljano, lepa dekleta in podobno. Bistvena lastnost takšne pesmi je, da glavni junak tragično premine.
Še naprej je sodeloval z Matijo Čopom in tudi z drugimi. Leta 1832 se je zaljubil v hčer bogatega trgovca — Julijo Primic. V njeno čast je napisal Sonetni venec, v katerem je 14 sonetov, vsaka začetna črka soneta pa z drugimi sestavlja ime in posvetilo Primicovi Juliji. Pesem glasi takole:
Poet tvoj nov Slovencem venec vije
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale
Iz srca svoje so kali pognale ... Mokro svetoče rožce poezije ...
Iz krajev niso, ki v njih sonce sije
Cel čas so blagih sapic pogrešvale
Obdajale so utrujene jih skale ... Viharjev jeznih domačije ... Izdihljaji, solze so jih redile ...
Jim moč so dale rasti neveselo ... Ur temnih so zatirale jih sile ...
Lej, torej je bledo njih cvetje velo
Jim iz oči ti pošlji žarke mile ...
In gnale bodo nov svet bolj veselo
Njegove najbolj znane pesnitve so še: Zdravljica, Krst pri Savici, Turjaška Rozamunda, Od železne ceste, Orglar, V spomin Matija Čopa, O Vrba . . .
Njegova velika ljubezen do Julije ni nikoli zbledela. Največ pesmi je posvetil prav njej in njuni ljubezni. V svojih pesmih pa je opisoval tudi težko življenje, pisal je o rodnem kraju in domovini.
Zaradi nesrečne ljubezni se je vdal pijači. Ta in druge tegobe, ki so prišle nadenj, so mu 8. februarja 1848 prezgodaj utonile življenjsko luč. France Prešeren bo za vedno ostal največji slovenski pesnik.
MOJCA ZUPAN, učenka 7. razreda Osnovne šole R. Slatina
Pogodba je podpisana
Zastopniki Splošno-g	gradbenega podjetja »Slo-
venija ceste tehnika« iz išš	Ljubljane na eni strani
|{j	in Zdravilišče Rogaška
§H	Slatina na drugi strani so
H|	dne 9. 1. 1981 v hotelu
!H	Donat podpisali okvirno
==	gradbeno pogodbo za
IH	gradnjo hotelskega kom-
IH	pleksa Sava. Za investitor-
5	ja je podpisal tov. Lojze
^	Libnik, glavni direktor
^	Zdravilišča, za izvajalca
=	pa tovariš Ivan Zidar,
1=^	dipl. ing. strojn., glavni
direktor.
S podpisom te pogodbe in nekaj dni poprej zagotovitve finančne konstrukcije za financiranje izgradnje kompleksa Sava je bilo zaključeno obdobje dveh, treh let intenzivnega snovanja, programiranja, projektiranja, pojasnjevanja in samoupravnega odločanja o tem objektu. Kot rdeča nit skozi vse to pa se je vlekla mučna negotovost okoli uvrščanja objekta v
prednostni vrstni red srednjeročnega načrta in vprašanje investiranja iz različnih virov. Na veliki preizkušnji pri tem so bili naši vodilni delavci: glavni direktor, direktor ekonomsko finančnega sektorja, komisija za pripravo projekta in še nekaj naših delavcev.
Istočasno ob tem pa se je odprlo obdobje operativne realizacije projekta, pri katerem bo odigral vlogo glavnega akterja
izvajalec. Pogodba ga ob-	ggj
vezuje, da bo dograjeni	|=§
objekt predal v uporabo	jg|
do 20. aprila 1982.
Ob slovesnem podpisu	fjs
pogodbe je glavni direk-	^
tor tovariš Zidar izjavil,	||g
da se on in njegovi delav-	|||
ci zavedajo resnosti spre-	^
jete obveznosti in da bo-do storili vse, da bi bil |gj hotel v roku nared. On in njegovi sodelavci vzbuja- ^ jo polno zaupanje, da bo- J do izpolnili dane obljube.
VRELCI
SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA DANES
V ČATEŠKIH TOPLICAH JE JANUARJA ZASEDALA 1. SKUPŠČINA POSLOVNE SKUPNOSTI SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ. OBJAVLJAMO NEKAJ UGOTOVITEV IZ POSLOVNEGA POROČILA
Nadvse učinkovit turistični dejavnik — ne zgolj zavoljo prek milijona ustvarjenih nočitev ali zavoljo deviznega prihodka, ustvarjenega s kakimi 175.000 nočitvami in okoli 26.000 obiskovalci iz tujine — temveč predvsem zato, ker naravna zdravilišča učinkovito združujejo v svoji dejavnosti zdravstvene, gostinske in druge storitve prek celega poslovnega leta, brez sezonskih nihanj. Prav to zdraviliškemu turizmu daje vse značilnosti ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Če nost še razmeroma na nižji pa je njihova akumulativ-ravni, je to prej odraz zavestnih družbenih usmeritev na podlagi objektivnih ekonomskih in drugih danosti kot pa rezultat nezadostnega prizadevanja zdraviliških delovnih kolektivov.
Če navedemo podatek, da zdravilišča okoli polovice svojih zmogljivosti (45 %>) namenjajo medicinski rehabilitaciji v ožjem pomenu tega pojma (z nadaljnjim razvojem zdraviliške dejavnosti bo ta odstotek rahlo nazadoval), potem bo slej ko prej tudi v prihodnje zdravstveni značaj zdraviliške dejavnosti z uporabo naravnih biotropnih dejavnikov ostal temeljna komponenta vseh poslovnih prizadevanj ne glede na večjo ali manjšo družbeno ekonomsko možnost. Kajti v družbeni zavesti prevladuje prepričanje, da je odgovornost za lastno zdravje in delovno sposobnost prvenstvena skrb posameznika in družbe kot celote.
Na tem specifičnem turističnem področju, ki je svoje zmogljivosti v iztekajočem petletnem planskem obdobju povečalo za 1.321 ležišč ali za 41 °/o (od vseh zvrsti slovenskega turizma najbolj), še zdaleč niso izčrpane vse možnosti mnogo večjih tržnih učinkov tako glede večjih zmogljivosti kot tudi glede njihove poslovne izkoriščenosti in učinkovitosti, Naravnih zdravilnih sredstev (termalne in mineralne vode, blato, klima, plini) kot temelja ekonomskih prednosti zdraviliškega tu-
rizma se moramo prijeti in v njih iskati večje turistične hodke, trenutno sicer le s polovico zdraviliških zmogljivosti. Po izdatnem pridobivanju dohodka prek vsega poslovnega obdobja pridobiva zdraviliški turizem na Slovenskem vlogo vodilne turistične zvrsti, z ustvarjenim skoraj desetmilijonskim dolarskim prihodkom pa je tudi pomemben partner drugim strukturam združenega dela oziroma gospodarstva. To more biti v prihodnje pomemben vzvod za združevanje dela in sredstev v nadaljnjem razvoju zdraviliškega turizma na Sloven-kem.
Temeljne	ekonomske
prednosti zdraviliškega turizma, njegovi sedanji dosež- I ki in relativno hitro razvijajoče se možnosti terjajo že v sedanji fazi večjo aktivnost slovenskih naravnih zdravilišč z vidika sodobnejše organiziranosti in poslovanja, še posebej učinkovitejšega poslovanja na marketinški zasnovi. Kar zadeva trženje naravnih zdravilišč ne moremo mimo ugotovitve, da večina ne posluje po načelih sodobnega marketinga, da nima vzpostavljenih poglavitnih marketinških služb ali pa deluje z nezadostnim marketinškim znanjem, k čemur je svoje prispevalo tudi zdajšnje zadovoljivo poslovanje. Toda že dosedanji razvoj, v bližnji prihodnosti pa še vse bolj, terja poznavanje marketinških ciljev, njegovih aktivnosti na tržišču zdraviliške populacije. marketinške tržne strategije in pojavov sodobnega trženja sploh. Usmeritev na uvajanja marketinške koncepcije v poslovanje naravnih zdravilišč hi sporno — tudi glede na gospodar-sko-zdravstveni pomen zdraviliške dejavnosti ne — vprašanje je lahko le organizacijsko' marketinški koncept zdraviliškega turizma, njegove dodatne zahteve in naloge v smeri celovite zdraviliške turistične storitve in ravenske (več stopenjske) organiziranosti.
Podatki za obdobje 1976— 1979 znova potrjujejo — na
umerjeni ravni sicer — precejšnjo rast zdraviliških
Tujina	24290	178239
Domači	76022	667782
Skupaj	100312	846021
Po območju
Padec števila nočitev obiskovalcev zdravilišč iz tujine je pripisati različnim vzrokom, med najpomembnejšimi razlogi je zagotovo dejstvo, da je povpraševanje za zmogljivostmi zdravilišč nekaterih indikacijskih področij (mineralna zdravilišča) med porabniki zdravstvenega varstva in imetniki pravic po predpisanih vojaških invalidov in Spomenice 1941 bilo v tem obdobju tolikšno, da realno ni bilo mogoče v praktični usmeritvi dajati prednost gostom iz tujine.
Vseh skupaj
od tega v obmorskih krajih v zdraviliških krajih domači gosti so ustvarili: vse skupaj
od tega v obmorskih krajih v zdraviliških krajih Gosti iz tujine so ustvarili: vse skupaj
od tega v obmorskih krajih v zdraviliških krajih
Levji delež prenočitev v zdraviliško-turističnih krajih (metoda statističnega opredeljevanja zdraviliško-turi-stičnega kraja ni povsem skladna z zakonom) ustvarjajo naravna zdravilišča (družbeno verificirana) s svo-
vseh nočitev skupaj od tega domači gosti gosti iz tujine
Podoba pove, da so naravna zdravilišča s 4,6 %> prenočitvenih zmogljivosti v SR Sloveniji ustvarila 13,3 % nočitev (16,9 % domači, 7,3 %> gosti iz tujine), kar pomeni, da naravna zdravilišča le z dvajsetino zmogljivosti ustvarjajo sedmino nočitev v slovenskem turističnem prometu. Nedvomno podatek
storitev po letni stopnji skorajda 10%.
26036	174625	107	98
90230	912735	119	137
116266	1.087360	116	129
Kolikšen je delež zdraviliškega turizma v skupnem turističnem gospodar. Slovenije, nazorno povedo podatki, ki so objavljeni v Statističnem letopisu 1978, nanašajo pa se na leto 1977. V Sloveniji je bilo tega leta (1977) skupaj 69.472 ležišč, od tega v obmorskih krajih 31 %, v zdraviliško-turističnih krajih 10,9 % (v naravnih zdravliščih 4,6 %). V teh zmogljivostih je bilo leta 1977 (zadnji znani uradni podatki, ki se morejo primerjati) prenočitev:
6.750.000	dni	100	°/o
1.861.800	dni	27,5	°/o
1.200.800	dni	17,7	«/o
3.929.000	dni	100	«/o
939.000	dni	23,9	»/o
972.000	dni	24,7	«/o
2.362.000	dni	100	°/o
922.000	dni	39,0	»/o
229.000	dni	9,7	"/„
jimi zmogljivostmi, ki so v obravnavanem letu dosegale le slabo polovico zmogljivosti v zdraviliško-turističnih krajih, kar pove tale podoba (1977) o prometu v naravnih zdraviliščih:
900.032 din	100 %
715.237 dni	79 »/„
184.795 dni	21 »/„
potrjuje pomembnost zdraviliškega turizma v ekonomskem pogledu tudi z vidika visoke izkoriščenosti -*seh prenočitvenih in drugih zmogljivosti prek vsega leta, pomembnega deviznega priliva pa tudi vpliva, ki ga imajo naravna zdravilišča in naravna zdravilna sredstva na turistični promet nasploh.
1976_________ 1979	indeks 76/79
obisk. nočit. obisk. nočit. obisk, nočit.
II. NARAVNA ZDRAVILNA SREDSTVA
Izkoriščanj e naravnih zdravilnih voda na Slovenskem sega že v čase, ko so tod bili Rimljani, zdravilnost voda pa je bila prvič znanstveno utemeljena leta 1685, iko je mariborski medicus G. Griin-v obsežni knjigi dokazoval zdravilnost mineralnih voda iz okolice Rogaške Slatine.
Tja do šestdesetih let tega stoletja izkoriščanje mineralnih in termalnih voda zakonsko ni bilo urejeno, zato tudi ni bilo prave zdraviliške dejavnosti. Šele po tem letu je družba pričela urejati tudi področje zdraviliškega turizma. V tistem času je bilo na Slovenskem ob izvirih mineralnih in termalnih voda v objektih okoli 2.000 ležišč, največje zmogljivosti so bile v Rogaški Slatini.
V letu 1957 je bila ustanovljena Zveza naravnih zdravilišč .in zdraviliških krajev SR Slovenije; z njeno ustanovitvijo pa je pričelo skupno in organizirano nastopanje zdravilišč za njih pravni status. Takratni zdravstveni oblastni organ, Svet za zdravstvo SRS je z odločbo z dne 26/7-1962 priznal status zdravilišča naslednjim zdraviliščem, ki v svoji dejavnosti uporabljajo mineralno ali termalno zdravilno vodo: Rogaška Slatina, Dobrna, Dolenjske Toplice,
skupaj vseh ležišč od tega stalnih
Med stalna ležišča štejemo ležišča v sobah (brez pomožnih ležišč), ki so za bivanje osposobljena prek vsega leta (ogrevana).
Ob 'koncu prejšnjega srednjeročnega obdobja (1975) je bilo v naravnih zdraviliščih na voljo 3.228 stalnih ležišč (podatki, ki jih Zavod za statistiko zbira po stanju v avgustu vsakega leta). Srednjeročni plan je načrtoval v obdobju 1976—1980 v zdraviliškem turizmu povečanje prenočitvenih zmogljivosti za okoli 1.500 ležišč. V tem obdobju so zdravilišča zgradila prenočitvene in druge zdrav, zmogljivosti (zdravstveni prostori, balneoreha-bilitacijski bazeni, restavracijski itd.) in to: Laško — prizidek h hotelu s 147 ležišči in restavracija z 248 sedeži, kuhinja za 800 obrokov; Topolšica — 50 ležišč v prenovljenem objektu, prenovljen pokrit bazen; Podčetr-

'-tt
7»^...#
A

.
• 1
Začetki Atomskih toplic, ki so danes že moderno zdravilišče
pa se je v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja zavlekla izgradnja nadaljnjih 480 ležišč (Rogaška Slatina in Šmarješke Toplice).
Indeks
Ob tem naj navedemo podatek, da se je v enakem obdobju povečalo število obiskovalcev in prenočitev takole:
l. — IX. 1976 I, — IX. 1980
Čateške Toplice, Šmarješke Toplice, Radenska — Radenci in Laško.
Z zakonom o naravnih zdravilnih sredstvih in naravnih zdraviliščih je republika Slovenija v letu 1964 sistemsko uredila področje zdraviliškega turizma. Po tem zakonu šteje za zdravilišče organizacija, ki z uporabo naravnih zdravilnih sredstev na stacionarni način opravlja-zdravstvene storitve medicinske rehabilitacije bolnikov, poškodovanih in rekonvalescentov, če pri opravljanju zdravst. storitev uporablja mineralno, radioaktivno in termalno vodo za kopanje in pitje, ali blato, pesek, klimo in pline, ki jih pridobiva na kraju samem. Hkrati pa zakon predpisuje tudi pogoje za zdraviliško-turistične kraje, ko terja, da so: primerno tehnično in higiensko urejeni zdraviliški objekti in naprave, organizirana zdravstvena služba, potrjen urbanistični načrt, poskrbljeno za dobre prometne zveze z zdraviliščem in če so v kraju primerni turistični in gostinski objekti.
IU. ZMOGLJIVOSTI NARAVNIH ZDRAVILIŠČ
Povedano je že bilo, da so naravna zdravlišča v letih 1976—1980 povečala prenočitvene zmogljivosti za 41 %> in to:
1976	1980	Indeks
3228	4549	141
2856	4025	141
tek — nov hotel z 220 ležišči vključno z vsemi zdravstvenimi zmogljivostmi; Terme Čatež — v prvi fazi povečanje restavracijskih prostorov za 130 sedežev in preureditev grada Mokrica s 50 ležišči in restavracijskimi prostori, v drugi fazi pa izgradnja novega zdraviliškega kompleksa s 300 ležišči; Dolenjske Toplice — so z adaptacijo dveh hotelov povečale zmogljivosti od 180 na 280 ležišč in restavracijske prostore za 120 sedežev ter uredila ostale zdraviliške zmogljivosti; Dobrna — je dogradila nov zdraviliški objekt z 220 ležišči; in Radenska — dogradila prizidek h hotelu Radin z 220 ležišči in konferenčno dvorano z 250 sedeži.
Zdravilišča so tako zgradila načrtovane zmogljivosti, zaradi težav glede financiranja nadaljnje gradnje
—	obiskovalcev	77.054
—	prenočitev	655.766
IV. STRUKTURA NOSILCEV STROŠKOV ZA ZDRAVLJENJE
Omenjeno je že bilo, da naravna zdravilišča skorajda polovico svojih zmogljivosti (točneje: v 1978 in 1979 letu 45 fl/o oziroma 44 °/o) namenjajo uporabnikom zdravstvenega varstva (obiskovalcem, ki so v zdravilišča napoteni po družbenih organih in organizacijah), okoli 16 % obiskovalcem iz tujine, 38 °/o pa ostalim gostom iz ožje in širše domovine. Seveda pa je ta podatek različen med zdravilišči, giblje se, računano iz strukture vseh nočitev (leto 1978 in 1979), takole: na družbena sredstva:
1978/1979
Terme Čatež	22/19
Dobrna	66/64
Dolenjske Toplice 49/42 Laško	95/98
Moravske Toplice 0/7 Podčetrtek	9/14
Radenska	67/50
Rogaška Slatina Moravske Toplice Terme Čatež Radenska Dolenjske Toplice Podčetrtek šmarješke toplice Vsa zdravilišča
Pri tem seveda ne smemo zanemariti dejstva, da tuji gosti razen za indikacijsko področje Rogaške Slatine in Radenske (tu je izbor oziroma zamenjava zdravilišča manj ustrezna) lahko ena-
101.563	132
876.289	134
1978/1979
Rogaška Slatina	35/41
šmarješke Toplice	34/33
Topolšica	99/84
V letošnjem letu se v glo-balu vzeto število obiskovalcev zdravilišč, ki so tja napoteni na medicinsko rehabilitacijo, ni bistveno spremenilo, spreminja se notranja struktura (več je uporabnikov po predpisih o vojaških invalidih, manj pa uporabnikov zdravstvenega varstva) in razmerja pri posameznih zdraviliščih (podvojilo se je skorajda število napotenih v zdravilišče Podčetrtek, kar se pozna pri ostalih zdraviliščih z enakim indikacijskim področjem).
Po količini prenočitev obiskovalcev iz tujine dosegajo pomembnejša zdravilišča (v smislu pomembnejšega števila tujih gostov) v obdobju zadnjih let tale razmerja, prikazana za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 1980:
v strukturi nočitev__
domači	___tuji
73,48	26,52
35,11	64,89
88,05	11,95
91,80	8,20
92,55	7,45
93,63	6,37
88,26	11,74
88,83	16,17
kovredno izbirajo med zdravilišči, saj skoraj za vse velja enako ali slično indikacijsko področje.
Poprečna doba bivanja v naravnih zdraviliščih v letu
(Nadaljevanje na 6. strani)
VRELCI
VRELCI
Krško ’80 — srečanje organizatorjev obveščanja v združenem delu 7. in 8. novembra lani
V osrednjem delu plenarnega zasedanja je tov. Popit France, predsednik ZK Slovenije obširno orisal aktualne družbenopolitične naloge. Podajamo le nekatere naj bistvenejše povzetke iz njegovega govora pred avditorijem več kot 250 urednikov in drugih organizatorjev obveščanja v združenem delu.
Vloga in mesto informiranja v združenem delu
Predvsem bi bilo prav, če začnemo z vlogo, ki jo ima informativna služba v organizaciji združenega dela, ker se mi zdi, da gre čestokrat za nerazumevanje prave vloge informativne službe, časopisov OZD in ostalih načinov informiranja delavcev. Iz prakse, najbrž tudi zahodne, se je v naše organizacije združenega dela preneslo mnenje, da so glasila pravzaprav orodje politike OZD oziroma tovarne. To bi pomenilo, da je ta politika, ki je specifična za neko organizacijo, predvsem marsikdaj ločena od splošnih in celovitih dogodkov ter pogojev, v katerih se naša družba razvija. Če se vloga informacije opredeljuje dosledno v takem smislu, se mi zdi, da je postavljena nekoliko na stranski tir. Navsezadnje se postavlja tudi vprašanje, čigava glasila naj to bodo: glasila uprave, partije, sindikata? Mislim, da ne gre za tako postavljeno dilemo. Gre predvsem za to, da morajo omenjena glasila oziroma celoten informacijski sistem služiti predvsem utrjevanju ustavne pozicije delavcev v TOZD, se pravi, utrjevanju pozicije, v kateri naj delavec odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. To istočasno opredeljuje tudi vlogo obveščanja, da se mora boriti proti vsemu tistemu, kar v praksi ovira tako utrjevanje vloge delavca v TOZD. Glasilo se mora zoperstavljati vsem takim tendencam, pa naj bodo te prisotne v upravah, v družbenopolitičnih organizacijah
—- sindikatu in partiji. Druga stvar je vloga subjektivnih sil, ki so odgovorne za delo in za »linijo« v teh glasilih.
Vzroki za sedanji ekonomski položaj
Sami veste za vzroke, ki so nas pripeljali do sedanje ekonomske situacije. Kljub temu, da seje zavedamo, še ni do kraja spoznana. Če bi to bilo, bi bilo tudi manj odporov proti napačnemu pojmovanju, da je mogoče nadaljevati s staro prakso porabe prek ustvarjenih možnosti, prek ustvarjenega dohodka. Imeli smo izredno hiter gospodarski razvoj, saj je bila stopnja našega gospodarskega razvoja ena izmed najvišjih v svetu; istočasno smo to stopnjo gospodarskega razvoja ustvarjali ne samo s svojo lastno akumulacijo, ampak tudi z zadolževanjem v svetu in z dodatno emisijo, z inflacijo. Če bi sredstva, ki smo jih dobili iz inozemskih posojil in z emisijo, dala pričakovane in obetane rezultate, to še ne bi bilo narobe. Problem je bil v tem, da smo vse to delali, rezultatov pa iz tega nismo dobili takšnih, kakršne smo pričakovali.
Državni posegi krnijo samoupravljanje
V obdobju takšne gospodarske rasti se je ustvarjala mentaliteta, ki je — po mojem mnenju — še vedno nepremagana:	da se lahko
osebna in splošna poraba in seveda skupna poraba gibljejo nad ustvarjenim dohodkom. To še nihpremaga-no; tudi v planih v organizacijah združenega dela, občinah, republikah in tudi v federaciji čestokrat najprej izračunajo, kaj vse hočejo pokriti, kaj vse porabijo, in potem iz tega izračunajo stopnjo gospodarske rasti. Ko pa človek vse to sešteje, ne gre skupaj. Poraba, ki se tako predvideva, je bolj rezultat neke mentalitete kot pa odvisna od rezultatov dela. Torej temelji že na ko-
munističnem principu: vsakemu po njegovih potrebah in željah. To nas mora voditi v disproporce. Ker v naši družbi prihaja do teh nesorazmerij, mora nekdo to uravnavati. Ker jih ne moremo uravnavati z normalnim upoštevanjem ekonomskih zakonitosti, skuša to urejati država. Mislim, da tak način reševanja z administrativnimi državnimi ukrepi istočasno negira in slabi samoupravni položaj delavca.
Rast režije in administracije
Na sestanku s komunisti iz neposredne proizvodnje so povedali, kako raste število zaposlenih v samoupravnih interesnih skupnostih. V neki občini imajo v samoupravni interesni skupnosti zaposlenih že 400 ljudi. Če vzamejo 12.000 dinarjev povprečno za osebni dohodek, to znese šest milijard na leto ... Konec koncev že leta in leta govorimo, da moramo uvesti svobodno menjavo dela, začenši v delovni organizaciji med skupnimi službami in TOZD. Vendar tu nismo prišli daleč. Če pa smo, smo seveda še vedno na administrativen, proračunski način. Skupne službe izračunajo, da rabijo toliko denarja in tako z raz-I nimi koeficienti izračunajo, koliko morajo na leto dobiti, ne glede na to, kaj prispevajo k povečevanju novo-ustvarjene vrednosti, ki se ustvarja v proizvodnji. Tudi merila za nagrajevanje po delu v skupnih službah niso razdelana, da bi res dobili boljši dohodek tisti, ki pomagajo k ustvarjanju nove vrednosti, zato se stvari vlečejo naprej, povečuje se število zaposlenih v skupnih službah, kar neposredno bremeni samo proizvodnjo in ceno proizvodov. Podobno je seveda z izdatki za skupno in splošno porabo zunaj organizacij združenega dela. Danes imamo veliko na novo formiranih raznih institucij, organizacij itd., ki pa s povečevanjem novo ustvarje-
ne vrednosti nimajo nobene zveze. Nasprotno, kot se vidi iz podatka za neko občino, aparat ogromno stane in bremeni proizvodnjo.
Nismo še do kraja razčistili, kaj je vloga samoupravnih interesnih skupnosti. Neprestano govorimo o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci, vendar do nje nikakor ne moremo priti. To pa zato, ker pripovedujejo, da za nekatera področja ni mogoče izračunati, koliko stane proizvod oziroma usluga, po drugi strani pa zato, ker se v samoupravnih interesnih skupnostih formira aparat, ki naj bi delal za uporabnike in za izvajalce. Mislimo pa, da za to ni nobene potrebe. Samoupravna interesna skupnost naj postane mesto, samo kraj, kamor se pridejo pogovarjat uporabniki in izvajalci na podlagi programov, zahtev itd., ki so izdelane v OZD, bodisi v tistih, ki predstavljajo uporabnike, bodisi v tistih, ki predstavljajo izvajalce. Za to pa ni treba velikega in dragega aparata.
Investicijska poraba
Začeti moramo z borbo za tako investicijsko porabo, ki bo povečala dohodek in ki bo pokrita s finančnimi sredstvi. Zdi se mi, da se daje danes v Jugoslaviji 40 % družbenega proizvoda za investicije. To je več kot katerakoli dežela na svetu. Take pretirane investicijske porabe ne moremo zdržati. Zaradi tega je zvezni izvršni svet pripravljal zaostritev kriterijev, in sicer tistih, ki naj zahtevajo, da so načrti do kraja izdelani in da se predvidi tudi njihovo finančno pokritje. Tu nekateri ugovarjajo, češ da to delamo že sedaj. To ni res. Zdaj delamo .investicije tako, da kar začnemo, češ zdaj je ugoden čas, potem pa se bo že našel kdo, ki bo dal denar, saj ne bo nihče pustil, da stvari ne bi bile izpeljane do kraja. To, da se investicije začenjajo brez do
kraja izdelanih načrtov, draži investicije, da ne govorim o tem, da je naša gradbena operativa slabo organizirana, draga itd.
Glede ostale porabe bi bilo prav tako treba stvari zaostriti. Pri splošni porabi gre predvsem za proračune, kjer je še vedno marsikaj, kar v proračun ne sodi. Tudi tu se enostavno prištevajo iz leta v leto na staro osnovo, ne pa da bi proračune temeljito pregledali. Tudi za zaposlene na tem področju bi morali uvesti način nagrajevanja po delu!
S konkretnimi primeri hočem pokazati, kje naj se mobilizirajo glasila organizacij združenega dela. Govorite več ali manj o tem, kako informirati, vendar mislim, da je vloga glasil OZD tudi mobilizacija delavcev, ne samo informiranje. Priložnost za mobilizacijo je v naših prizadevanjih, katerih nosilec je sindikat, da se vsako četrtletje obravnava bilanca.
Informiranje o uspehih dela
To se često smatra predvsem kot kaprica sindikata ali partije, ko zahtevata, da je vsako četrtletje treba pregledati obračune in gospodarjenje. Tudi delavci se lahko orientirajo in mobilizirajo skladno s temi podatki. Zdi se mi, da je to izredno dobra priložnost, da vidimo poslovanje v vse detajle v posameznih organizacijah združenega dela in seveda tudi obveznosti te organizacije do družbe. Tudi iz teh podatkov bi moralo biti razvidno, kaj se daje za t. i. splošno, skupno porabo. Razpoloženje delavcev v naporih za stabilizacijo je takšno, da so se delavci pripravljeni angažirati. Poslušali smo sekretarje aktiva ZK neposrednih proizvajalcev in videli, da so nekateri kolektivi iz svojih prihrankov (niso jemali regresov za dopust) pripravljeni prispevati, da bi sanirali tiste OZD, ki so pod vodo. Opažamo pripravljenost delovnih ljudi, to pa seveda ne pomeni, da je mogoče probleme nelikvidnih organizacij oziroma organizacij, ki delajo z izgubo, reševati na tak način. To ne bi bila prava rešitev. Od vodstev OZD, ki delajo z izgubo, moramo zahtevati, da pridejo s stabilizacijskimi programi, s sanacijskimi programi, vendar ne s takimi kot doslej, ko so rekli, da morajo dobiti toli-
ko in toliko strojev ali posojil... Iskati je treba rešitve! Konec koncev, tako kot se je reševalo doslej, z bančnimi krediti, ne gre več, banke nimajo denarja, pa tudi če bi ga imele, bi morale vedeti, za kaj bo ta denar šel ali za investicije, opremo itd., ki bo dala rezultate, ali ne.
Srednjim kadrom svoje mesto
Tudi omenjeni razgovor je pokazal, da je danes glavna ovira za hitrejši tehnološki, gospodarski napredek, za hitrejše uveljavljanje samoupravnega položaja delavca v TOZD, srednji kader. Mislim, da je to resnica. Vsa dosedanja praksa kaže, da imajo ti v glavnem odločujočo moč v OZD, predvsem kar se tiče samoupravnega položaja delavca, saj so mu neposredno nadrejeni in lahko z njim manipulirajo, če hočejo. To seveda ne pomeni, da je treba oslabiti disciplino, red, prihajanje na delo, disciplino pri delu, zmanjševanje izmečka. To vse ni v nasprotju s samoupravnim položajem delovnega človeka. Nasprotno, to je prav zahteva samoupravnega položaja delavca.
Pri nas pa so te stvari velikokrat pomešane. Marsikdaj se ti kadri, posebno srednji, vtikujejo na način, ki ni samoupraven, tudi na tak način, da skušajo prevzeti samoupravno vlogo delavcev v TOZD, namesto da bi se afirmirali, predvsem kot odgovorni za redno opravljanje dela, za disciplino itd. (tam jih pa ni). Zdi se mi, da je to eno od vprašanj, si ga bo treba obravnavati v glasilih OZD skupaj s subjektivnimi silami in se boriti, da se samoupravni položaj delavca v TOZD utrdi, da se ga ubrani pred pritiski, ki izhajajo od t. i. srednjega vodstvenega kadra. O tem govorim tudi zato, ker se mi zdi, da je to izredno pomembno tudi za razpoloženje delavcev, za njihovo mobilizacijo.
Bremena stabilizacije
enakomerno porazdeliti
Danes so delovni ljudje pripravljeni marsikaj narediti za stabilizacijo. Prevladalo je prepričanje, da smo v preteklosti preveč trošili, preveč porabili, da smo trošili več, kot smo ustvarili. Problem pa nastaja, kako naprej. Tu je treba ljudem
odpirati perspektivo. Ne moremo samo govoriti o tem, kaj lahko in česa ne, to je zamrznjeno, ono zamrznjeno; predvsem moramo povedati, kaj hočemo, za kaj naj se delavci žrtvujejo in kje je izhod iz te situacije. Tisti prvi šok, ko je do te situacije prišlo, ko smo naenkrat morali začeti uvajati restriktivne ukrepe, je za nami. Velika je pripravljenost ljudi za nadaljevanje boja za stabilizacijo. Ni iluzij, da je v našem gospodarstvu mogoče priti na zeleno vejo prek noči. Jasno je, da bo dolgotrajen, težak napor, od vsakega bo zahteval vse, in zato delavci upravičeno zahtevajo, da ne pade breme le na njih, ampak tudi na tiste, ki so zunaj neposredne proizvodnje. Če tega ne bomo začeli reševati v prid proizvodnega dela, lahko pridemo v težke socialne konflikte. Med delavci že vznikajo teze, da je pravzaprav razredna diferenciacija med tistimi, ki delajo v neposredni proizvodnji, torej med tistimi v plavih kombinezonih, in med tistimi, ki so v belih haljah. Če ne bomo videli tega problema, če ga ne bomo reševali, če ne bo odgovornost za stabilizacijo porazdeljena na vse, bomo prišli v težke situacije. Pri delavcih, ki delajo po normi v proizvodnji, itd., se čuti pritisk stabilizacije, ne čutijo pa ga režijski delavci in tisti, ki so zunaj OZD, tudi v režiji, ki bremeni OZD. To je res. Poglejte samo zahteve po dohodkih državnih organov, v državni upravi, zdravstvu, šolstvu itd. Neprestano pritiskajo:	dajte,
dajte! Razumem, da je situacija težka tudi za delavce, vendar moramo zahtevati, da se bodo teh težav zavedali vsi in da bodo vsi prispevali k reševanju ekonomske stabilizacije.
Izhod našega gospodarstva
Kje je izhod našega gospodarstva v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji. Za Slovenijo je izredno pomembna izvozna usmeritev. Če želimo zagotoviti zaposlenost in kruh vsem ljudem, se moramo tako usposobiti, organizirati, zgraditi tako gospodarstvo, da se bo sposobno afirmirati na zunanjem trgu. Če bomo izvozno orientirani, si bomo sposobni zagotoviti vse, kar rabi predelovalna industrija: surovine, reprodukcijski material itd. To
je en način reševanja problemov, s katerimi se srečuje naša predelovalna industrija.
Drugi problem pa je ta, da se prek združenega dela, prek dohodkovnih odnosov naše združeno delo povezuje z združenim delom v drugih republikah. To je ena od velikih nalog, ki so pred nami. Poleg tega, da ljudem zagotovimo tisto, kar je neposredno povezano z normalno preskrbo — od olja, sladkorja, pralnih praškov, kave itd. — kar moramo zagotoviti (in republiški izvršni svet dela na tem, da se oskrbovanje z osnovnimi življenjskimi proizvodi zagotovi), je pomembno, kako se bomo organizrali za pridobivanje surovin, energije, hrane itd. To so stvari, o katerih morajo naši delovni kolektivi razpravljati. Ni dovolj, če delavec skrbi samo za svojo lastno proizvodnjo v svoji OZD. Skrbeti mora tudi za to, kako si bo ustvaril surovine, kako bo prišel do polizdelka, kako bo prišel do hrane, bodisi da se za to združujejo sredstva znotraj Slovenije ali znotraj Jugoslavije. Za to pa so potrebna sredstva. Ni mogoče samo zahtevati surovine, hrano itd. Del sredstev, del našega dohodka moramo nameniti za investicije skupaj s proizvajalci hrane, rud, surovega železa, drugih proizvodov, energije, ki jih naše gospodarstvo rabi. Zato bomo morali skupaj z njimi ustvariti potrebna sredstva, da se bo to razvilo. To pomeni istočasno tudi pomoč manj razvitim republikam in pokrajinam oziroma sodelovanje in razvoj proizvajalnih sil v tistih republikah, kamor bo ta del našega dohodka šel. Prav tako moramo del našega dohodka nameniti za naše poslovanje s tujino.
Če gremo v manj razvite dežele, za katere smo prav tako zainteresirani za sodelovanje, bomo morali tam tudi vlagati. Del dohodka, ki ga ustvarimo, bomo morali žrtvovati, investirati v te namene, če hočemo ohraniti tako gospodarsko rast, standard, zaposlovanje itd., kot ga želimo in hočemo. To seveda postavlja tudi delavca v proizvodnji v tak položaj, da se mora za te stvari tudi zanimati, ne tako kot zdaj, ko je bil njegov interes omejen samo na »njegovo« organizacijo.
(Nadaljevanje na 8. strani)
5
VRELCI
VRELCI
Odmev na viže našega pevskega zbora v ZRN
V septembru lani so naši pevci gostovali v Nemčiji. Več o tem smo poročali v decembrski številki Vrelcev.
Dobili smo fotokopijo članka o zelo uspešnem koncertu, ki je bila objavljena v časopisu GAZ iz Giessena pod naslovom »Uspešen zbor iz Jugoslavije. Enkraten koncert pevcev iz Rogaške Slatine v univerzitetni avli.«
Nekateri povzetki iz naslovnega članka:
»Že nekajkrat nas je tu-kašnje pevsko društvo razveselilo. z nastopi pevskih skupin izven nemškega govornega -območja. Tako je v nedeljo gostoval zbor 36 pevcev iz zelo znanega 300-letnega zdravilišča iz Rogaške Slatine v Jugoslaviji, ki leži v južni Štajerski. V čudovitih zborovsko ubranih glasovnih skupi-
nah nam je zbor v nedeljo popoldne postregel v avli univerze z zbirom naj lepših zborovskih stvaritev iz jugoslovansko makedonske in celo iz ruske pevske zakladnice. Med poslušalci prisotni zastopniki magistrata, predsednik pevske zveze Lahntal, zagotovo niso obžalovali, -ker so- prisostvovali tako1 impozantnemu in nepozabnemu popoldnevu.
Zborovodja Franc Plohl je vešče in skrbno sestavil koncertno kompozicijo z izborom pesmi, ki je poslušalcem domiselno pričarala ljudsko melodiko, vsestransko ritmiko, iz izvirnega pesemskega zaklada.
Petje je bilo pod vtisom sijajnih glasov v izrazu, oblikovanju in pri razlaganju zelo menjajočih pesemskih faz v lahkem —
da ne rečeno — lahkotnem stilu podano v obsežni tonovski disciplini. V vsaki pesmi je bila izpolnjena atmosfera, ki jo je zbor dosledno obvladal. Dosledno in skrajno pazljivo so pevci sledili vsakemu trzaju zborovodje in s tem vzorno, podali melodične in ritmične elemente hrvat-ske folklore. Pevci so nehote izžarevali svoje veselje ob zapetih melodijah, pri katerih smo zaznali enostavnost muzikalične linije. Tako pri enostavnih kot tudi pri menjajoči obliki pesmi je zbor uresničeval obliko možnosti za izrazno zvenenje posamičnih glasovnih skupin.
Intenzivne ovacije ob zaključku koncerta v Giess-nu niso običajne. Njihova poudarjenost je veljala tudi prisotnemu častnemu
gostu, jugoslovanskemu mednarodno poznanemu profesorju Jožetu Gregorcu, strokovnjaku za zborovsko petje. Dokaz, kako zelo so dirigent in pevci osvojili srca giessenskih ljubiteljev zborovskega petja. Pohvale vredne in izrazne so bile tudi besede, s katerimi je Zagoda Milan v konferansi predstavil vsako pesem.«
Ob zaključku je komentator pohvalil organizatorja predstave in simpatičnim gostom iz Jugoslavije zaželel d,a bi še kdaj zapeli pri njih.
Ob tem gre vsa pohvala vodstvu našega zbora, ki je svoje vidne uspehe iz jugoslovanskega prostora prenesel daleč preko meje in na svoj način predstavil tudi naše zdravilišče.
Sč
(Nadaljevanje s 3. strani)
1979 na gosta po posameznih republikah je dokaj različna — odvisna je tako od strukture gostov po viru financiranja, zdraviliških storitev kot tudi od motiviranosti bivanja v zdraviliščih, znaša pa:
Makedonija — 13,64 dni, Slovenija — 10,94, Hrvatska — 9,92, Črna Gora — 8,88, BIH — 8,01 in Srbija — 5,68 dni, poprečje za vsa zdravilišča pa je 10,13 dni.
V. INDIKACIJSKA OPREDELITEV IN STROKOVNI KADRI
Indikacije, ki so jih izoblikovala naravna zdravilišča in uskladila v poslovni skup-
nosti, so bila ponudena pristojnim zdravstvenih organom v Sloveniji. Zdravstvena skupnost Slovenije je ta dokument z redakcijskimi spremembami v celoti sprejela že v letu 1979 in znova v letu 1980 in so bile indikacije objavljene tudi v Uradnem listu SRS, številka 20/80.
Pomembnost dogovor j enih indikacij oziroma indikacij-skega področja je več-smerna:
—	usmerja razvoj posameznega zdravilišča na temelju določene specializacije in delitve dela v slovenskem prostoru in tudi širše;
—	zagotavlja večjo učin-| kovitost medicinske rehabi-
HUMOR
Besen, ker niso sprejeli nekaterih delegatskih predlogov, je Nace ob litru vina v gostilni zavpil: »Polovica naših delegatov so podrepni kimavci!«
Ko pa mu je predsednik delegacije zapretil s tožbo, če tega javno ne prekliče, je Nace objavil v časopisu naslednji preklic: »Izjavljam, da polo-
*
vica naših delegatov niso podrepni kimavci.«
»Prečital sem dve debeli knjigi Kapital od Karla Maya pa me nista navdušili . . .,« se pritožuje Janez.
»Kapital je napisal Karl Marx in ne Karl May,« mu odvrne Pepe.
»Zato torej sem zaman iskal poglavja o Indijancih, skalpih in Winetouu.«
litacije s tem, da je omogočeno, da si zdravilišča na podlagi izkušenj izoblikujejo lastno doktrino, zbiranje in obdelavo statističnih uspehov svojega specifičnega dela, oblikovanje ustreznih kadrov in kot posledico tega oblikovanja centrov za medicinsko rehabilitacijo za določena obolenja;
— omogoča v skladu z dogovorjeno delitvijo dela v slovenskem zdravstvu izpe-
meznimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami;
— in končno, dviga na višjo strokovno medicinsko raven naravna zdravilišča, ki se poleg medicinske rehabilitacije ukvarjajo tudi z zdraviliškim turizmom.
Da so naravna zdravilišča na Slovenskem na začrtani poti dosegla zadovoljive uspehe, priča tudi podatek, da se je v zdraviliščih v razmerju do leta 1960 povečalo število zdravstvenih delav-
Ijavo delitve dela med posa-	cev	takole		
1960		1975	1979	Indeks
— zdravnikov	15	23	43	287
— fizioterapevtov	42	63	109	260
■— medicinskih tehnikov	71	116	181	255
— zdraviliških strežnic	194		248	407	209
Na tem področju pa mo-	prevzema		obveznosti	in od-
rajo naravna zdravilišča v	govornosti enotne in			celovi-
o k viru poslovne skupnosti hitreje in dosledneje uveljaviti dogovorjeno politiko specializacije in delitve dela po eni strani zato, da bi odpravili primere širitve indikacij skega področja za posamezno zdravilišče, po drugi strani pa zato, ker je izbira najučinkovitejšega zdravilišča za posamezne bolezni glede na naravne bio-tropne faktorje in druge pogoje z družbenega vidika najbolj razumna. In predvsem zavoljo čimprejšnjega
te medicinske rehabilitacije bolnikov, poškodovanih in rekonvalescentov.
Zahvala
vsem, ki so mi ob boleči izgubi mojega očeta izražali sočustvovanje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti.
S. Cuješ
V zdravilišču uspel referendum za sprejem srednjeročnega programa za
obdobje 1981-1985
Referendum je bil izveden v Zdraviliški dvorani dne 23. 12. 1980 za vsa glasovalna mesta vseh TOZD, razen Polnilnice, ki je glasovala v svojih prostorih.
Referendum je potekal od 6.—15. ure, razen v Zdraviliški dejavnosti, kjer je bilo glasovalno mesto št. 7 odprto že od 5. ure dalje. S tem smo omogočili mašim učencem, da so lahko glasovali še pred odhodom v šolo. Re-
Rezultati so bili naslednji:
TOZD 1 Zdraviliška dejavnost
ferendum je bil uspešno izveden in tudi organizacijsko je potekal nemoteno.
Poslovodni organi so na sestankih v posameznih poslovodstvih podrobno1 objasnili delavcem srednjeročni program za čas 1981—1985 v naši delovni organizaciji. Udeležba na referendumu je bila zadovoljiva, nekateri volilni odbori so lahko svoje delo zelo hitro zaključili.
		O						<y d d) > o		O	< d	i
	O	Cti						“c		>U	|
Glasovalno mesto	Vpisat štev.	Glaso\ štev.	o/o	ZA	o/o	PROTI	o/o	11 S- tUD	o/o	Žaklju ob uri
Glasovalno mesto št. 1 ZDRAVSTVO	107	107	100 °/o	94	88%	13	12 »/o			13
Glasovalno mesto št. 2 Poslov. D ON AT Glasovalno mesto št. 3	86	86	100 °/o	68	79%	18	21 »/o	—	—	13.11'
Poslov. HOTELI	85	76	89 %	67	79 °/o	9	10%	—	—	15
Glasovalno mesto št. 4 Poslov. ZDRAV. DOM	55	55	100 %	51	93 °/o	4	7%			11.30'
Glasovalno mesto št. 5 Poslov. POŠTA	51	51	100 °/o	50	98 %	1	2%	_	_	11.40'
Glasovalno mesto št. 6 Poslov. BOHOR Glasovalno mesto št. 7	20	20	100 °/o	20	100 °/o	—	—	—	—	8.15'
TEHNIČNO VODSTVO	37	37	100 °/o	36	97 "/o	1	3%	—	—	10
VAJENCI Glasovalno mesto št. 8	38	35	92 »/o	35	92 o/o	—	—	—	—	15
Posl. SONCE, BELLEWUE SOČA in SLOV. DOM	43	43	100 %	41	96 "/o	1	2%	1	2%	11
Skupaj v TOZD 1	522	510	98%	462	88 °/o	47	9%	1	1 "/o	
TOZD 2 POLNILNICA										
Glasovalno mesto- št. 1 POLNILNICA	78	73	93 "/o	64	82 "/o	7	8%	2	3%	13.15'
Glasovalno mesto št. 2 SKLADIŠČE Glasovalno mesto št. 3	61	54	89 °/o	46	76%	8	13%	—	—	13.10'
PLINARNA, ŠOFERJI in VZDRŽEV. DEJ.	46	42	91 "/o	39	85 °/o	2	4%	1	2%	13
Skupaj v TOZD 2	185	169	91 %	149	80 °/o	17	9%	3	2%	
TOZD 3 VZDRŽEVALNA DEJAVNOST										
Glasovalno mesto št. 1 GRADBENIKI, KOVINARJI	60	60	100 %	58	99 o/o	2	1%			12.30'
Glasovalno mesto št. 2 PRALNICA Glasovalno mesto št. 3	27	27	100 %	27	100 °/o	—	—	—	—	9
PARK	30	30	100 %	30	100 ”/o	—	—	—	—	9
1 Skupaj v TOZD 3	117	117	100 °/o	115	99 “/o	2	1%	—	—	
1 DS SKUPNE SLUŽBE	112	103	92 %	100	89%	3	3%	—	—	10
VRELCI
VRELCI
(Nadaljevanje s 5. strani) Vpliv na preskrbo
Delavec iz TOZD naj bi se zavedal, da je njegova prisotnost potrebna tudi v krajevni skupnosti, v potrošniških svetih. Če se kupci v trgovini ne morejo dogovoriti za potrošniški svet, bi se lahko delavci zmenili med sabo, da iz vsake OZD izberejo nekaj najbolj »bojevitih«, ki poznajo te stvari, in sestavijo potrošniški svet, da bo nadzoroval trgovino pri razdeljevanju predvsem tistih proizvodov, pri katerih so težave. Ni res, da nimamo dovolj teh proizvodov, res pa je, da jih še vedno zmanjkuje, ker zavoljo napačne distribucije nekateri kopičijo zaloge. Prodajalcu v trgovini pa je vseeno, ali pa še raje vidi, da 50 kilogramov kave proda naenkrat, kot da bi jo prodajal po 10 dkg, saj ima s tem manj dela.
Isto velja za prašek in drugo. Tukaj moramo nekaj narediti. Ni problem v tem, da ni proizvodnje teh artiklov. Iz podatkov lahko — denimo za praške — vidite, da je proizvodnja celo večja, kot je bila prej. Interes delavca bi se moral razširiti tudi na dolgoročno zagotavljanje hrane. Ne moremo samo reči, da hočemo meso, mleko, moko itd., začeti moramo razmišljati o tem, da moramo del sredstev oddvojiti, da bi se kmetijstvo hitreje razvilo.
Interes delavcev v proizvodnji je tudi funkcioniranje zadrug. Še vedno imajo v njih glavno besedo prodajalci in administracija, ne pa kmetje. Moramo priti do tega, da bo kmet gospodar v kmetijskih zadrugah. Ko bo gospodar, se bo drugače obnašal, kot se danes, ko je samo v kupno-prodajnih odnosih s to zadrugo. Zato se zanaša na zadrugo, kadar proizvodov ne more prodati, ko jih pa lahko proda, gre mimo nje. Dogaja pa se tudi obratno. Tudi tu se je treba organizirati, delavci morajo vplivati na organiziranje kmetjstva. Tudi v
VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajalo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Culež. Tisk in klišeji: CGP Večer. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.
obratih za kooperacijo pri družbenih posestvih, kjer kmet še nima glavne besede.
Zgubljanje efektivnega delovnega časa
Delavci izgubijo ogromno časa in s tem tudi dohodka, ker morajo razne posle na občini, republiški upravi, bankah, opravljati v rednem delovnem času, torej dopoldne. Tudi to je tema, o kateri bi morali pisati! Pri nas je namreč še vedno velik odpor proti deljenemu delovnemu času. Delavec pa mora, če hoče opraviti vse stvari, vzeti dopoldne dopust, namesto da bi lahko urejal te stvari popoldne. Nekaj bo treba narediti, da bo v bankah in državni upravi deljen delovni čas. Tu bo velik odpor. Že nekajkrat smo to poskusili, pa se ni dalo izvesti. Če hočemo doseči, da bo režija v organizacijah združenega dela manjša, da se bo zmanjšal izostanek z dela, povečal dohodek, bo treba to narediti. Aparat mora biti v službi proizvajalcev, ne pa obratno.
Organiziranost TOZD in samoupravni akti
Treba bi bilo pogledati, ali so temeljne organizacije res organizirane tako, kot naj bi bile: skladno z zakonom o združenem delu. Se vedno imam vtis, da imamo še veliko temeljnih organizacij, ki niso približane delavcu niti toliko, da bi delavec res imel vpogled v svoje lastno delo in v rezultate tega dela. Za to so vsa mogoča opravičila. Res je tudi, da so včasih taka zoperstavljanja delitvi na večje število TOZD zaradi tega, ker hočejo nekateri TOZD postati delovne organizacije s svojim »aparatom«. Ko smo šli v akcijo, da je treba TOZD postavljati ustrezno številu zaposlenih, nismo mislili na to, da bo vsaka TOZD postala nekaka delovna organizacija z vsem »aparatom«. Nasprotno, razen vodje TOZD naj bodo vse ostale službe skupne. Imamo različne situacije. Recimo v rudarstvu so skoraj vsi šli v upravo — namesto, da bi bili inženirji na delovnem mestu v jami, kar bi bilo normalno.
Nagrajevanje naj pospešuje proizvodnost
Tudi pri sistemu nagrajevanja je tako. Že leta in leta govorimo, da ga je treba spremeniti, da mora res pri-
ti do takega sistema, ki naj pospešuje proizvodnost, ki naj nagrajuje tistega, ki več prispeva k ustvarjanju dohodka itd. Vendar se to ne premakne. Če ne bomo prek ZK, sindikatov in prek glasil naredili nekaj za to, da se stvari spremenijo, se očitno ne bodo spremenile, razen če ne bomo prišli do situacije, ko bodo delavci sami prisilili nas in upravo v to. Prekinitve dela ne izhajajo iz odpora proti samoupravnemu sistemu, niso politične prekinitve, da bi — kakor na Poljskem — zahtevali, da bi delavec imel besedo. Tam se delavski razred bori za to, da pride kot enakopraven partner pri odločanju nasproti države in partije, pri nas pa je v ustavi zapisano, kar tam zahteva delavski razred. Pa imamo paradoks, da moramo pravzaprav siliti svoj delavski razred, naj se posluži te ustavne opredelitve, ki je tudi v zakonu o združenem delu!
Konfliktov, kakršne imamo danes, ne bomo mogli reševati, če ne bomo spre-
Silvestrovske zabave so pri nas že več desetletij tradicionalne. Dobre usluge naših gostinskih delavcev so vedno privabljale precejšnje število obiskovalcev.
Lani (letos) smo organizirali silvestrovanje v štirih hotelih. Kaj kmalu smo ugotovili, da je stabilizacija posegla tudi v družinske proračune, saj so naši občani slavili prihod novega leta bolj kot doslej v krogu svojih domačih.
Za Silvestrovo noč smo prodali 982 vstopnic (lani 1224). Od tega je 692 gostov naročilo novoletni menu (lani 996). Vseh pijač smo prodali v Silvestrovi noči za 260.000 din (lani za 240.000). Za vstopnino smo iztržili 10 odstotkov manj kot lani. Vsi iztržki tega večera so znašali 1,116.000 din (lani 1 milijon 220.000 din).
Najbolj obiskani sta bili zabavišči v hotelu Donat in v Pošti. Hotel Donat je imel 354 rezervacij (lani 456) in Pošta 306 (300). Zdraviliški dom je bil tako kot lani oškodovan zaradi nenadne odpovedi skupin silvestro-valcev, ki so jih odpovedale
menili sistema nagrajevanja. Vse prekinitve dela v glavnem izhajajo iz neinformiranosti — ampak delavci so že nekako informirani, da nekaj ni prav, če ne, ne bi protestirali! Izhajajo iz tega, ker stvari niso prav postavljene, ker sistem nagrajevanja ni tak, da bi res vsak dobil po svojem delu. Za nekatere velja princip po delu, za druge pa po funkciji, po položaju, ki ga imajo, pa tudi po zatečenem stanju. Tukaj je treba nekaj napraviti.
Nisem za to, da bi spodbijali pozitivne napore vodstev in da se jim meče polena pod noge, sem pa za to. da se ne lakirajo stvari, ki niso v redu, ki niso v skladu s samoupravnim položajem delavca. Nosilci obveščanja bi morali prvi nastopiti proti lakiranju, prvi zahtevati jasen odgovor na vprašanja, ki jih delavci kot proizvajalci, kot samoupravljali zahtevajo, ne pa da pomagate prikrivati te razmere.
(Po Informacijah RS ZSS št. 20/IV)
nekatere naše potovalne agencije. Letos je to doletelo tudi Slovenski dom. Drugo leto bomo morali enega od obeh izločiti iz ponudbe.
Plesne prireditve za novoletni dan so bile letos za ca. 30 odst. manj obiskane od lanskih. Iztržki za vstopnino, pijače in hrano pa so bili nominalno enaki.
Uspešnejši pa je bil drugi dan v novem letu. Pri Pošti je bilo 306 plesalcev (lani le 64), zato pa so bili tudi iztržki za več kot 50 odst. višji. Vsi restavracijski iztržki treh primerjanih dni obeh silvestrovanj pa so domala enaki.
Pri načrtovanju teh prireditev v naslednjem letu moramo v kalkulacijo upoštevati ne samo prisotno stabilizacijo, ampak še bolj vrsto prirediteljev silvestrovanj v naši posredni okolici, ki jih še, denimo, pred petimi leti ni bilo: Atomske Toplice, Golovec, Rdeča dvorana, Stubiške Toplice, Podlehnik itd. Visoka je tudi režija, ki pa narekuje višje cene za vstopnino, konzumacijo, za delo gostinskih delavcev itd.
Sč.
SILVESTROVANJE BOLJ ZMERNO