ZULJAVE ROKE RUDARJEV SO SE ZA DAN ODPOČILE 3. julij je dan rudarjev • Ta dan so si slovenski rudarski kolektivi izbrali svoj praznik v spomin na dogodke leta 1934, ko so rudarji iz Hrastnika, v jami Ojstro, začeli gladovno stavko. TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA ZA VAS, VAŠO DRUŽINO, ZA STANOVANJE IN GOSPODINJSTVO, ZA ŠPORT IN REKREACIJO VSE BLAGO V ENI HIŠI Velenje je bilo tudi letos za dan rudarjev praznično okrašeno. Kolektiv velenjskih rudarjev je pripravil več prireditev. Na športnih štadionih so se pomerili športniki. Kot vsako leto, so tudi tokrat sprejeli vse tiste člane rudarskega kolektiva, ki so letos odšli v pokoj in jim v spomin podarili rudarsko svetilko. Na posebni slovesnosti pa so podelili priznanja in nagrade članom kolektiva, ki so že dvajset let neprekinjeno v delovni organizaciji.. Za desetletno delo v reševalni četi so na posebnem sprejemu čestitali tudi rudniškim jamskim reševalcem. Na predvečer rudarskega praznika je bilo v Velenju izredno svečano vzdušje. Pred domom kulture je i-grala rudarska godba, nastopila je šaleška folklorna skupina, pevci moškega zbora so zapeli nekaj pesmi, po ulicah Velenja pa je bil tradicionalni tek, ki ga je pripravilo domače atletsko društvo. Na okoliških gričkih so goreli kresovi, iz velenjskega gradu pa je žarel ognjemet. V zgodnjih jutranjih u-rah je na dan rudarjev prebivalce mladega rudarskega mesta zbudila rudarska godba, ki je igrala budnico. Zvoki godbe so se mešali skupaj z gromkimi streli, ki so odmevali z bližnjih gričev. Začelo se je pravo rudarsko slavje. (Dalje na 2. strani) SEJA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE 13. julij 1972 — Leto VIII. 11 (163) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini Kolektiv šolskega centra ODBORNIKI ENOTNO POTRDILI STALIŠČA POLITIČNEGA AKTIVA Rudarska zastava, trobojnice in prapori na čelu rudarskega sprevoda (levo). Skočil je čez napeto kožo in postal rudar (desno) NA SPLOŠNO ŽELJO ODRORNIKOV, OBČANOV IN ZAHTEVO ŠIRŠEGA POLITIČNEGA AKTIVA JE NESTL ŽGANK ŠE NAPREJ PREDSEDNIK VELENJSKE OBČINE Velenjski rudarji in njihovi stanovski tovariši iz vse Slovenije so 3. julija slavili svoj praznik. Na kotalkališču v Velenju je bila osrednja proslava in skok čez kožo volili, da bi se v občini širilo kakršnokoli delovanje, ki je naperjeno proti delovnemu človeku. Predsednik občinske konference SZDL Martin Primožič je odbornikom predlagal, da zaradi dinamičnega gospodarskega razvoja velenjske občine, občinska skupščina imenuje še enega podpredsednika, ki naj bi bil neprofe-sionalec in bi delal na področju gospodarstva. V i-menu občinske konference SZDL je predlagal, da bi bil novi podpredsednik Avgust Jeriha, pomočnik general- nega direktorja tovarne Gorenje. Jeriha naj bi kandidiral na nadomestnih volitvah v tovarni usnja Šoštanj, ker je sedanji odbornik Boris Lenček zaradi odselitve prosil za razrešitev. Odborniki so razrešili Borisa Lenčka in se strinjali s predlogom, ki ga je podal predsednik občinske konference SZDL Martin Primožič. Razpisali so tudi nadomestne volitve v volilni enoti tovarne usnja Šoštanj, ki bodo v soboto, 29. julija. (Dalje na 7. strani) Na 19. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Velenje so odborniki enotno potrdili stališča širšega političnega aktiva v zvezi z nedavnim odstopom predsednika Nestla Zgan-ka. Odborniki obeh zborov so soglasno podprli poročilo, ki ga je v imenu političnega aktiva prebral sekretar občinskega komiteja ZKS Franc Korun in pri-bili, da bodo občani velenjske občine še naprej vlagali vse sile za uresničevanje zastavljenega razvojnega programa ter ne bodo do- Evropa pleše v Velenju 15. in 16. julija bo na kotalkarskem stadionu v Velenju 8. mednarodni plesni turnir »Evropa pleše«, ki ga prireja turistično društvo Velenje. Letošnji turnir bo največji doslej, saj bodo nastopili plesalci iz 16. držav — Anglije, Avstrije, Francije, Holandske, Švice, ZR Nemčije, DR Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske, Japonske, Nove Zelandije, Avstralije, ZDA in Jugoslavije. Svečana otvoritev bo v soboto ob 20,30 uri. Po- (NADALJEVANJE S 1. STKANI) ŽULJAVE ROKE RUDARJEV SO SE ZA DAM ODPOČILE kroviteljica je Ljubljanska banka — podružnica Velenje. Plesalce bo spremljal plesni orkester »Svobode« Ptuj, pela pa bosta Elda Viler in Edvin Fli-ser. Za rudarski praznik se rudarji oblečejo v svečana črna oblačila in v sprevodu korakajo po velenjskih ulicah Po ulicah Velenja je proti kotalkališču krenil sprevod članov rudarskega kolektiva v slavnostnih črnih oblačilih. Skupaj z rudarji so korakali še športniki, ribiči, pripadniki teritorialne vojske, rudarski godbi, folkloristi, pevci in drugi. Vsi so se ustavili na kotalkališču, kjer je bila osrednja slovesnost. Začetek skoka čez kožo so oznanile fanfare. Zatem pa se je začel že običajni ceremonial. Zbranim je spregovoril predsednik centralnega delavskega sveta rudnika lignita Karel Šilih in pozdravil ugledne goste — člana sveta federacije in prvega častnega člana delovnega kolektiva velenjskih rudarjev Franca Leskoška Luko, podpredsednika predsedstva SFRJ Krste Crven-kovskega, predsednika centralnega komiteja ZKS Franceta Popita, predsednika republiškega sveta slovenskih sindikatov Toneta Kropuška, podpredsednika izvršnega sveta Slovenije Toneta Tribušo-na, predsednika velenjske občine Nestla Žganka in druge. Posebej pa je pozdravil zastopnike rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije. Karel Šilih je med drugim dejal: »Skoraj pol stoletja so se morali rudarji boriti za najosnovnejšo eksistenco svojih družin. Boriti so se morali celo za pravico do dela, kajti kapitalistično izkoriščanje se je iz leta v leto večalo, pri tem pa so bile redukcije — še zlasti zavednega — revolucionarnega delavstva, na dnevnem redu. Mezdna gibanja so bila stalno prisotna. Na eni strani je k temu silila hitro rastoča draginja, ki je s te strani o-grožala eksistenco njihovih družin, na drugi strani pa vse večje izkoriščanje njihovega. dela. Borbe nišo bile potrebne le zato, da bi se izboljšal njihov ekonomski položaj, marveč tudi zato, da so preprečevali namene takratnih lastnikov, da zmanjšujejo zaslužke rudarjev.« Zatem je predsednik centralnega delavskega sveta govoril o dogodkih leta 1923, ko so slovenski rudarji izvedli največjo stavko v svoji zgodovini. Svoj govor je nadaljeval: »S socialistično revolucijo v narodnoosvobodilni borbi smo si priborili svobodo v pravem pomenu besede. Vse to, kar je bilo potrebno v preteklosti iztrgati iz krempljev takratnih oblastnikov in izkoriščevalcev, je danes v našem samoupravnem socializmu domena samih delovnih ljudi. Naš samoupravni socializem je zmaga ne le nad kapitalizmom, temeč zmaga nad vsemi oblikami oblasti in vodenja narodov. Samoupravni sistem ne omogoča samo, da si sami, danes v okviru družbenih meril in samoupravno dogovorjenih sporazumov delimo dohodek in osebne dohodke, da sami odločamo v delovnih organizacijah o organizaciji podjetja in dela, sami razporejamo ustvarjena sredstva itd., v okviru svojih možnosti sami odločamo o reševanju družbenega standarda članov svojega ko-kolektiva in skupnosti v kateri živimo, odločamo o sodelovanju pri reševanju vseh problemov, ki so v neposredni zvezi z našim delom in življenjem, marveč nam daje oblast!« Karel Šilih je govoril tudi o prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva, uveljavljanju ustavnih amand- majev, o družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih ter na koncu svojega slavnostnega govora dejal: »Praznik rudarjev 3. julij praznujemo v prepričanju, da ni težav, ki jih ne bi zmogel narod in enoten delovni kolektiv. Svoj stanovski praznik praznujemo iz leta v leto veseli novih uspehov v našem stanovskem poklicu in v še večjem prepričanju, da smo koristni in potrebni naši ožji in širši družbeni skupnosti z željo, da naša prepričanja ne bi bila le naša, marveč stvarna želja in potreba naše družbe.« Za praznik rudarjev velenjski rudarji sprejemajo v svoje vrste nove člane delovnega kolektiva, mlade rudarje, ki so končali triletno šolanje v šolskem centru. Letos je šolo končalo 87 učencev rudarske poklicne šole, 43 učencev poklicno šolo elektro stroke, 73 učencev poklicno šolo kovinarske stroke, 25 dijakov pa je diplomiralo v rudarski tehnični šoli. Poleg tega je uspešno zaključilo 86 delavcev večerno šolo za kvalificirane kopače, 48 delavcev pa si je pridobilo polkvalifikacijo. Svoj praznik so velenjski rudarji zaključili v veselem razpoloženju na trati pri gradu. Njihove žuljave roke so se za dan odpočile. Velenjskim rudarjem pa želimo, da bi svoj naslednji stanovski praznik slavili z novimi velikimi delovnimi dosežki. Zato naj naša čestitka za doseženo delo velja njim, ki v temačnih globinah soustvarjajo boljši jutrišnji dan in s tem sodelujejo pri razvoju velenjske občine. Lj. Naraks Letos je rudarski ceremonial na kotalkališču popestrila šaleška folklorna skupina Med rudarji so bili ugledni gosti — Franc Leskošek-Luka, Krste Crvenkovski, France Popit, Tone Tribušon, Tone Kropušek, Nestl Žgank, Ivan Atelšek in drugi Mladi rudarji predno so skočili čez kožo Mladinska godba šolskega centra RUDARSKI PRAZNIK V SLIKI IN BESEDI Naša teritorialna vojska Rudarska godba Stisk roke in starejši rudarji so sprejeli novince v svoj stan Absolventi rudarske šole s,o predali ključ in rudarsko svetilko (zgoraj), dekleta pa so pripela »ljubezen« (spodaj) — rudarji pravijo, da brez te ne gre v rudarskem poklicu. Letos je rudarsko poklicno šolo končalo 87 učencev, 25 dijakov pa je diplomiralo v rudarski tehniški šoli Atleti iz Velenja v rudarskem Sprevodu Komandant rudarske parade in vodja skoka čez kožo CIRIL GREBENŠEK (zgoraj) in predsednik centralnega delavskega sveta KAREL ŠILIH se lahko samozavestno ozrejo na prehojeno pot Velenjski gasilci bodo v nedeljo, 16. julija praznovali 75-letnico gasilskega društva Velenje in 40-letnico industrijskega gasilskega društva rudnika lignita Velenje • Ob 9. uri bo krenila izpred tržnice po Jenkovi in Tomšičevi cesti mimo zdravstvenega doma in doma kulture do novega gasilskega doma velika gasilska parada • Zatem pa bo ob 10. uri slavnostna proslava in svečana otvoritev novega gasilskega doma • Pokroviteljica velikega gasilskega slavja v Velenju je tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Leta 1897 so v Velenju ustanovili gasilsko skupino z namenom, da pred požari varuje premoženje prebivalcev tega kraja. Takrat gasilstvo v Šaleški dolini še ni bilo razvito. Gasilsko društvo je delovalo le v sosednjem Šoštanju. Velenjski gasilci so imeli na začetku težave, ker niso bili strokovno usposobljeni, na voljo pa tudi niso imeli potrebnega gasilskega orodja in opreme niti prostora, kjer bi shranjevali opravo. Kljub temu pa so gasilci na začetku uspešno sodelovali pri večih požarih. Po razsulu avstroogrske monarhije so 6. oktobra 1918 gasilsko društvo z nemškim imenom preimenovali v slovensko požarno brambo. Nekaterim članom društva ni bilo všeč slovensko ime in so zavoljo tega izstopili. Kljub temu pa je novembra 1918. leta društvo imelo že štirideset čla<-nov. • ZGRADILI SO GASILSKI DOM Leta 1935 so velenjski gasilci začeli z akcijo, da bi v kraju zgradili gasilski dom. Najprej so za 12.000 dinarjev kupili zemljišče. Člani društva in Velenjčani pa so prostovoljno prispevali denar in delno tudi material. Zato so lahko 22. avgusta 1937 položili temeljni kamen. V ta kamen je bila vzidana kovinska posoda, v njej pa je bil pergamentni papir z lastnoročnimi podpisi vseh darovalcev prispevkov in imeni članov u-pravnega qdbora. Tega leta so v Velenju gasilski dom tudi zgradili, stroški gradnje pa so znašali 140 tisoč dinarjev. Med okupacijo je delo gasilskega društva stagni-ralo. Po osvoboditvi pa so imeli prvi občni zbor 2. februarja 1946 in izvolili tudi novo vodstvo. Delo gasilskega društva se je vidno razmahnilo po letu 1948, ko so vodstvo prevzeli mladi ljudje. Želeli so, da bi bilo društvo čimboljše in so zato večino članov strokovno u-sposabljali. V tečaj za podčastnike so poslali prve člane Stanka Hudalesa, Draga Kopušarja, Franca Srebotnika in Jožeta Ka-sesnika. Nabavljati so začeli tudi novo opremo. Na občnem zboru leta 1951 je gasilsko društvo Velenje sprejelo smernice za nadaljnje delo. Zato se je močno povečala operativa. • DAR KOLEKTIVA TOVARNE GORENJE Gasilska služba se je v Velenju morala prilagajati razvoju industrije in rasti mesta. Ob vsaki priložnosti so zbirali denar in kupili novo orodje in opremo. Za gasilsko društvo Velenje pa je leto 1971 pomenilo novo obdobje. 8. oktobra, na o-srednji proslavi občinskega praznika na Titovem trgu v Velenju, je generalni direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje Ivan Atelšek izročil društvu avtomobil TAM 5500 in COs baterijo, dar kolektiva Gorenje. Velenjski gasilci pa so tega leta zgradili nov gasilski dom, ki ga bodo svečano otvorili to nedeljo. V novozgrajenem in funkcionalno urejenem domu bodo gasilci lahko bolje in in uspešneje delali. V gasilskem domu, ki stoji na primernem prostoru v sami bližini mestnega središča, je poleg orodnih prostorov tudi stanovanje za hišni>-ka. V njem pa so še učilnica, dvorana, klubska soba, komandni prostor, društvena pisarna in pisarna občinske gasilske zveze. Projekte za dom je izdelala Gordana Popovič, dipl. inž. arhitekt, dom pa zgradilo splošno gradbeno podjetje Vegrad Velenje. • ŠTIRIDESET LET GASILSKE SLUŽBE V VELENJSKEM RUDNIKU Tudi industrijsko gasilsko društvo rudnika lignita Velenje bo slavilo v nedeljo svoj jubilej. Društvo so ustanovili leta 1932. Takoj po ustanovitvi so začeli nabavljati gasilno orodje in opremo, ki ga je na zahtevo društva morala kupiti rudniška uprava. Ze tega leta so gasilci kupili 8-sedežni gasilski avtomobil. Leta 1935 je bilo v društvu že več kot sto gasilcev. Med okupacijo je v rudniku delovala le manjša gasilska skupina. Po osvoboditvi pa so preživeli člani spet ustanovili v velenjskem rudniku gasilsko društvo in izvolili vodstvo. Gasilsko društvo se je vse bolj številčno krepilo. Zato so začeli razmišljati o razširitvi gasilskega doma. Tega so začeli obnavljati in so ga ob 20-letnici obstoja društva tudi svečano predali svojemu namenu. Člani gasilskega društva iz velenjskega rudnika so pred vojno in po njej sodelovali pri vseh požarih v podjetju ter bližnji in daljni okolici. V rudniku so bili štirje veliki požari. Poleg teh pa so člani v samem podjetju pogasili še več kot 20 manjših začetnih požarov. Izven podjetja so sodelovali pri gašenju nekaj nad sto požarov. Ob jubilejni 40. obletnici društva se člani zahvaljujejo kolektivu rudnika lignita Velenje za vso pomoč, ki so jo dobili, da so okrepili požarno varnost v podjetju. Lj. Naraks Na pobudo predsednika občinske skupščine Nestla Zganka so se sestali člani turističnega in hortikultur-nega društva ter predstavniki gospodarskih in političnih organizacij in kritično ocenili zunanji izgled našega mesta. Soglašali so, da so med nami taki ljudje, ki nimajo občutka za živo naravo in brezobzirno kazijo lepoto našega mesta, delajo poti preko zelenic in cvetličnih gredic, svojih otrok ne vzgajajo v ljubezni do lepote in spoštovanja sadov delovnih rok ter neprizadeto dopuščajo, da lomijo mlado drevje in okrasno grmičevje. Prisotni, ki so govorili v imenu vseh tistih desettiso-čev žuljavih rok, ki so iz zamočvirjene pušče zgradile športni štadion, težko ilovico pregrnile z zelenicami, pisanimi gredicami in vso to lepoto povezale z asfaltnimi cestami in potmi, so sprejeli naslednje sklepe. • V šolah bodo neprestano, dan za dnem, mladini odpirali oči in srca za o-hranitev prirodnih lepot in čistočo okolja. V tem vzgojnem procesu bodo sodelovali starši in vsi občani, ki žele, da bo naše mesto lepo in zdravo bivališče kulturnih delovnih ljudi. • Načrtno, z veliko mero odgovornosti in s pomočjo stanovalcev, bodo urbanisti zarisali nova parkirišča. Za nobeno ceno pa ne bomo dovolili, da bi se naše mesto spremenilo v »asfaltno džunglo«, kjer bi se »pasli in rezgetali pločevinasti konjiči«. Tovornjaki morajo nemudoma dobiti prostor ob robu mesta in se umakniti z zelenic in ulic. • Občinski odlok o javnih zelenih površinah mora brezkompromisno zaživeti. • Delo za ureditev našega mesta bomo vključili v akcijo »Očistimo naše okolje«, ki jo vodi in propagira republiška zveza turističnih društev in si prizadevali, da bo naša Slovenija postala in ostala en sam čudovit vrt, ki bo vir telesnega in duševnega zdravja za vse domače delavne ljudi in vse tiste goste, ki nas bodo o-biskovali s poštenimi nameni in iskrenimi željami, da si v čisti prirodi, med pridnimi in ponosnimi ljudmi, spočijejo in naberejo novih moči. Ali je kdo med vami, ki se ne bo hotel pridružiti trumi velenjskih delavcev katere oplaja lepota urejene in čiste prirode, ki mora • BO ALI NE BO? Osnovna organizacija ZK v Šmartnem ob Paki je pred nedavnim sklicala razširjeni sestanek vseh družbenopolitičnih organizacij zaradi graditve samopostrežne trgovine. Ker se zadeva vleče že več let, so hoteli Šmarčani izvedeti, kaj je z njo. Od zastopnika veletrgovine Merx iz Celja smo zvedeli, da bodo samopostrežno trgovino začeli graditi po 15. juliju. Radovedni smo, če bo obljuba zastopnika Merxa, ki jo je dal na tem sestanku, držala ali ne? • KORISTEN IZLET Krajevna organizacija Rdečega križa Šmartno ob Paki je priredila izlet za krvodajalce, ki so že večkrat dali svojo kri. Izleta se je udeležilo 44 krvodajalcev. Obiskali so Matkov kot, nekateri tudi Okrešelj, in Logarsko dolino. Izlet je omogočila občinska organizacija RK Velenje in s biti prisotna na vsakem kvadratnem metru našega mesta in naše domovine. Angela Vutkovič tem priznala hvaležnost vsem, ki darujejo kri za druge. Udeleženci izleta so bili zelo veseli in zadovoljni, kajti mnogi med njimi še niso bili v prelepi Logarski dolini. • DOBER UČNI USPEH Ob koncu letošnjega šolskega leta se je v Šmartnem ob Paki prvič zgodilo, da so vsi učenci 8. razreda končali razred brez popravnih izpitov. Nobeden tudi ni padel. Morali so že biti brihtni! • NAMESTITI BO TREBA ZNAKE Domači in tuji avto-mobilisti drvijo skozi Šmartno ob Paki tako, da je res čuda, da ni več nesreč. Zal pa ni nikjer nobenega znaka s kakšno hitrostjo smejo vozniki voziti skozi večja naselja. Prosimo mero-dajne, da te znake preskrbe in jih postavijo na primerna mesta. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE A i a era m velenje § prodaja na javni dražbi, dne 15. julija 1972 ob 9. uri v strojem parku Družmirje — Šoštanj naslednje predmete: • hmeljska sušilnica Podkraj v Šentilju z zemljiščem • gospodarsko poslopje Minkš v Selu pri Velenju z zemljiščem • tovorni avto TAM 4500 • traktor Ferguson 35 • kombajn za žito • molzna naprava (za večje število molznic) • sadna stiskalnica (lesena) • vprežni vozovi in drugi rabljeni manjši kmetijski stroji • žaga venicijanka • trgovska oprema; razni pulti, špecerijski stroji, tehtnice, aluminijasti profili in kovinska vrata. Ogled navedenih predmetov je možen dan pred prodajo na istem mestu. Vesti iz Šmartnega ob Paki Velenjski gasilci za lepši izgled mesta Člani, članice, mladinci in pionirji gasilskega društva Velenje Gasilci industrijskega društva rudnika lignita Velenje hjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zadnje dni po svetuL (NADALJEVANJE S 1. STRANI) Odborniki enotno potrdili stališča političnega aktiva Da bi bila javnost čimbolj e obveščena o stališčih in sklepnih izhodiščih širšega političnega aktiva v zvezi z ostavko predsednika občinske skupščine Nestla Žganka, v celoti objavljamo poročilo političnega aktiva in sklepna izhodišča. STALIŠČA OBČINSKEGA POLITIČNEGA AKTIVA IN IZVRŠILNIH ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Občinski politični aktiv je ocenil, da je za kompleksno poznavanje političnega stanja v občini nujno potrebno seznaniti občinsko skupščino, najvišji samoupravni organ v občini, o delu političnega aktiva in družbenopolitičnih organizacij v zadnjem obdobju ter o stališčih, ki so jih izvršilni organi teh organizacij in politični aktiv sprejeli za kar najhitrejšo rešitev. Pri oceni političnega stanja v občini smo izhajali iz ugotovitve, da se je občina Velenje v daljšem časovnem obdobju izredno hitro razvijala, neprimerno hitreje kot širša družbena skupnost. Takšen razvoj je bil dosežen z naslonitvijo na lastna sredstva in zato, gledano v celoti, ni bilo pri nas takih pojavov, ki bi povzročali nestabilnost. Toda izredna hitra rast gospodarstva je pogojevala naraščanje najrazličnejših potreb po objektih družbenega standarda ter drugih problemov in objektivnih težav. V zadnjem času je prihajalo do vse večje zaostritve v zvezi s konceptom razvoja občine, katerega so obravnavale in sprejele vse družbenopolitične organizacije in občinska skupščina. Pri realizaciji tako sprejetega programa se je vse prevečkrat tudi neopravičeno zataknilo, vse premalo je bilo pripravljenosti za dosledno uresničitev. Program razvoja občine je bil za gospodarsko in negospodarsko področje dejavnosti jasno zastavljen ob prehodni oceni, da obstajajo realni pogoji za njegovo celovito in pravočasno izpolnitev. Kljub nekaterim objektivnim težavam, ki so se v preteklosti pojavile (poslabšanje gospodarskega stanja v nekaterih delovnih organizacijah, nelikvidnost itd.) ni V celoti opravičila za neizpolnjevanje zavestno sprejetih obveznosti, od česar pa je v največji meri odvisen u-sklajen razvoj občine. Komite občinske konference ZKS Velenje je na predlog političnega aktiva obravnaval idejnopolitična vprašanja pri realizaciji zastavljenega srednjeročnega programa razvoja občine in pri tem ocenil, da je za rešitev teh vprašanj nujno potrebno sklicati najodgovornejše komuniste v občini, ki so v največji meri odgovorni za uresničitev že sprejetih programov. Posvet je bil sklican 8. junija letos, na njem pa so sodelovali vodilni komunisti iz TGO Gorenje, RLV, TES, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Le-ti so ocenili obstoječe politično stanje v občini ter sprejeli naloge za rešitev odprtih vprašanj. Na tem sestanku je prišlo do dogovora za enotno akcijo pri dosledni realizaciji programa in sprejete naloge predstavljajo tisto osnovo, na kateri bo v prihodnje možno razreševanje nesoglasij pri realizaciji zastavljenega programa in v odpravljanju subjektivnih slabosti. Takoj po seji občinske skupščine na kateri je napovedal odstop predsednik skupščine, je bil sklican širši politični aktiv, ki je proučil nastalo situacijo. Pri tem je ugotovil, da je potrebno v občini najprej ustvariti pogoje za izvajanje sedanjega in izpopolnjenega programa razvoja občine. Zato je aktiv predlagal naslednje: • Širši politični aktiv o-dobrava zaupnico obeh ZAPOSLENI PRI ZASEBNIKIH IMAJO SVOJ SINDIKAT V Velenju so ustanovili osnovno organizacijo sindikata delavcev, ki so zaposleni v zasebnem sektorju. Vanjo se je včlanilo 37 članov. Na ustanovnem sestanku so za predsednika izvolili Rudija Meha iz Na povabilo sindikata IGM, krajevna uprava Ulm iz Zahodne Nemčije, je v to mesto odpotovala petčlanska sindikalna organizacija občinskega sindi- Mladinke in mladinci, ki so zaposleni v Nami, do sedaj niso imeli mladinskega aktiva. Odločili so se, da tudi oni ustanovijo aktiv, Pesja, za tajnika pa Jurija Ravnikarja iz Velenja. Člani te osnovne organizacije sindikata se na svojih sejah predvsem zavzemajo, da bi vsi delavci v zasebnem sektorju imeli pravice iz delovnega raz- kalnega sveta Velenje. Delegacija vrača obisk nemškemu sindikatu, katerega člani so bili letos maja v Velenju. Pobudo za obisk in sode- kot ga imajo poslovalnice ljubljanske Name v Kočevju in Skofji Loki. Ustanovno konferenco so imeli 5. julija, katere so se zborov skupščine in zahteva, da Nestl Zgank ostane še nadalje predsednik Skupščine občine Velenje. • Perspektivni program razvoja občine je potrebno takoj dopolniti in ustvariti pogoje za stalno izpopolnjevanje. • Sestaviti je treba sistemska merila zbiranja sredstev na osnovi samoupravnega dogovora za gradnjo objektov družbenega standarda in za realizacijo srednjeročnega programa razvoja občine. • Zaradi hitrega razvoja občine in zaradi potreb, ki jih narekuje gospodarstvo, je potrebno izvoliti še enega podpredsednika občinske skupščine, ki bo zadolžen za področje gospodarstva. • V večji meri kot doslej, je treba aktivirati svete in komisije pri občinski skupščini ter poživiti delo v krajevnih skupnostih. • Reelekcija in reorganizacija v občinski upravi naj se v celoti izvede! • S temi stališči je potrebno ustrezno informirati javnost. Ta stališča so obravnavali vsi izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij in občinska konferenca SZDL, jih v celoti podprli in se odločno zavzeli za njihovo konkretizacijo in realizacijo. Vsepovsod je prišla do izraza absolutna podpora sedanjemu predsedniku. Pri tem je bilo zavzeto stališče, da v naši družbi v prihodnje ne smemo več dovoljevati takih anomalij, da bi tiste tovariše, ki stojijo na čelu naprednih konceptov in akcij, onemogočili pri njihovem delu celo s političnimi diverzijami. Politični aktiv občine in izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij predlagajo občinski skupščini, da ta stališča skupščina o-svoji in da jih takoj prične reševati, saj je kot najvišji samoupravni organ v občini tudi najodgovornejša za njihovo rešitev. L. N. merja in bili čimbolj zaščiteni. Prvi pozitivni rezultati so bili doseženi z u-skladitvijo kolektivne in individualnih pogodb. Iz pogodb seveda izvirajo še druge pravice. Ker se bo sindikalna organizacija zavzemala le za tiste delavce, ki so člani sindikata, je dobro, da se v ta sindikat vključijo vsi delavci, ki so zaposleni pri zasebnikih. Z. B. lovanje so dali naši zdomci, ki delajo na tem območju. Naši sindikalisti bodo poleg ogledov nekaterih podjetij imeli tudi zaključne pogovore, na katerih se bodo pogovorili o sodelovanju. Z. B. poleg zaposlenih mladincev v Nami udeležili tudi predstavniki občinske konference Zveze mladine Velenje in predsednik mladine Ljubljanske Name. J. K. OBISK V POLJSKI Obisk jugoslovanske delegacije na Poljskem, ki jo je vodil predsednik republike Josip Broz Tito, predstavlja pomemben dogodek za izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Poljsko. Ti odnosi so se močno poslabšali neposredno po intervenciji sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško leta 1968, ponovno pa so se zaostrili ob delavskih nemirih na Baltiku. Za te dogodke so v največji meri krivili Vladislava Go-muljko, prvega sekretarja Poljske združene delavske partije, ki je zaradi tega decembra 1970 odstopil, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Edvard Gierek. Po teh velikih spremembah v Poljski je prišlo do hitrega izboljševanja medsebojnih odnosov med Poljsko in Jugoslavijo, predvsem na ekonomskem področju. V tem času je bilo izmenjanih nekaj delegacij, šef sedanje [poljske vliade Pjiotr Jaroiševič je povabil tovariša Tita, da naj obišče Varšavo. Značilno za nadaljnji potek dogodkov je bilo pisanje vodilnih časopisov Poljske o nekaterih dogodkih iz polpretekle zgodovine. Poljaki so odkrito in pozitivno pisali o dogodkih leta 1948 in obsodili nepravično odločitev Stalina, ki je takrat izključil Jugoslavijo iz Kominterne. Težišče razgovorov v Varšavi je bilo na povečevanju e-konomskega sodelovanja in trgovinske menjave ter o vprašanjih, ki se nanašajo na konferenco o evropski varnosti. Čeprav Poljaki še vedno gledajo z delnim nezaupanjem samostojno pot Jugoslavije v socializem, vendarle želijo po-veCavatS gospodarsiko sodelovanje in trgovinsko izmenjavo. Jugoslavija je korak pred Poljsko v pogledu industrijske in tehnične opremljenosti, zato smo zanje še kako intere-santni; na drugi strani pa imamo neprimerno več izkušenj v trgovanju z zahodnimi deželami, kar vse bolj želijo tudi oni. Po prvih razgovorih kaže, da SELASIE V JUGOSLAVIJI Takoj po končanem obisku tovariša Tita v Moskvi in Varšavi je prišel v Jugoslavijo na prijateljski obisk etiopski cesar llaile Selasie I. Petdnevni obisk je potekal v znamenju izmenjave mnenj in stališč o odnosih med obema državama, predvsem pa o mednarodnih problemih. Pri tem je prišla do izraza velika podobnost stališč do vseh važnejših odprtih vprašanj v svetu, predvsem do vprašanja sklica konference o evropski varnosti in do rešitve krize na Bližnjem vzhodu. V pogovorih so poudarili vlogo neuvrščenih dežel in ugotovili, da je potrebno v najkrajšem času sklicati posvet z voditelji neuvrščenih dežel. ODMRZNITEV ZIS je sprejel odlok, po katerem so republike in občine sprostile cene 25.000 artiklom, ki predstavljajo 7 °/o vrednosti proizvodnje. Ti ukrepi pomenijo povišanje življenjskih stroškov, o tem ni dvoma. Toda prav je, da pri tem povemo, da so račun za »zamrznitev« plačali delavci v dejav- ~se ho trgovinska menjava povečala za okoli 50 °/o do leta 1975. Sodelovanje bo usmerjeno predvsem na področje proizvodnje blaga za široko potrošnjo, proizvodnjo avtomobilov, gospodinjskih aparatov, poljedelskih strojev, nafte, e-nergije in v elektronski industriji. Jugoslovanska delegacija je v Varšavi jasno povedala, da se izredno intenzivno zanimamo za sklic konference o evropski varnosti, na kateri bi ne ukrepe za zmanjšanje napetosti na področji Sredo morala Evropa sprejeti odloč-zemlja sovjetsko-ameriškega rivalstva na tem področju. Poljaki so seveda bolj zainteresirani za zagotovljeno varnost v centralni Evropi. Glede na to, da so ratificirani moskovski in varšavski sporazumi ter če-tverni berlinski sporazumi in z ozirom na to, da so tudi v Kremlju izrazili veliko podporo za sklic konference o evropski varnosti, kaže, da bo do konference kmalu prišlo in da bo ta dokaj uspešna. Iz tega vidimo, da je Poljska krenila z novim vodstvom po nekoliko drugačni poti svojega razvoja. Predvsem je njihova nova orientacija na dvig standarda delovnega človeka in Gierek dobiva vse večje zaupanje poljskega ljudstva, ker je nastopil s programom velikih nalog, katere vztrajno rešuje. FUNT DRSI (NAVZDOL?) Britanska vlada je sklenila opustiti trdni tečaj funta in prešla na drseči tečaj in s tem pričela novo krizo v mednarodnem monetarnem sistemu. Spremenjeni tečaj kaže na slabosti britanskega gospodarstva in na neuspeh sestanka najrazvitejših držav sveta v Wa-shingtonu pred pol leta, na katerem so prilagodili valutna razmerja in devalvacijo dolarja glede na zlato. S tem je postalo jasno, da zlato s svojim spontanim gibanjem ne more več uravnavati monetarno področje sveta in več valut, ki so do nedavnega v sve- nostih z depresiranimi cenami. Ker pa pri »ziamrznitvi« nista možna niti tržno gospodarjenje niti samoupravljanje, je potrebno sprejeti še dodatne ukrepe, da bi postopno u-skladili ponudbo in povpraševanje, kar je eden izmed glav- tu predstavljale osnovo monetarnih rezerv, nimajo več nekdanje gospodarske moči. Izhod iz tega stanja bo mogoče v prihodnjem obdobju i-skati predvsem v razvijanju mednarodnega sodelovanja na denarnem področju, saj je vse bolj očitno, da mora več držav sodelovati pri sprejemanju odločitev o spremembah paritete te ali one valute. ITALIJA IMA NOVO VLADO Konec meseca junija je prisegla nova italijanska vlada premiera Julia Andreottia. Vlado sestavljajo krščanski demokrati, socialdemokrati in liberalci. V parlamentu pa ima ta vlada podporo tudi od republikancev. S tem je Italija dobila vlado, kakršna je bila pred desetimi leti. Bistvo politične krize, ki je pripeljala do tega, da so bile volitve leto pred rokom, je bilo v razpadu politične formule levega centra, katerega je sestavljala zveza demokrščanov, socialistov, socialdemokratov in republikancev. Le-ta je deset let upravljala v Italiji. Vladna kriza je sedaj zaključena z zasukom v desno. Taka orientacija pa bo prav gotovo vplivala na delno spremembo odnosov z Jugoslavijo. NOVA PETROLEJSKA KRIZA Leto in pol po doseženih sporazumih v Teheranu in Tripoliju, po katerih naj bi za pet let bilo rešeno vprašanje v zvezi z nafto, je ponovno prišlo do zaostritev med deželami izvoznicami nafte in zahodnimi petrolejskimi družbami. Novo krizo je povzročila nacionalizacija naftnih vrelcev v Iraku, usmerjena pa je na ogromne rezerve »črnega zlata« na Srednjem vzhodu. Ogromna petrolejska bogastva Srednjega vzhoda omogočajo tistim, ki jih izkoriščajo, ogromne finančne dobičke, ki lahko odigravajo pomembno vlogo v zahodnem monetarnem sistemu. Toda glede na to, da »tretji svet« na svetovni konferenci o trgovini in razvoju ni dobil nikakršnih zagotovil v pogledu rentabilnejšega izkoriščanja njihovih glavnih bogastev, poskušajo vsaj tiste države, ki imajo naftna polja, to nadoknaditi s »črnim zlatom«. Iraška nafta predstavlja Ke 3 •/« svetovne proizvodnje nafte, zato obstaja resna nevarnost, da Irak gospodarsko propade, v kolikor bi se svetovne petrolejske družbe preusmerile na kupovanje nafte v drugih deželah. Zato bo celoten razvoj dogodkov v prihodnje odvisen od dosežene stopnje solidarnosti med arabskimi državamj (enotnost doslej še ni bila dosežena) in od reagiranja SZ. I^ajvažnejfie (vprašanje je namreč v tem, ali bo SZ razširila svoj vpliv na dežele Perzijskega zaliva: Iran, Arabijo in emirate ter na tem področju »organizirala solidarnost«. Pred nami je zato obst'2na politično-gospodarstka igra na Srednjem vzhodu, katere izhod in posledice ne moremo predvideti. domovini nih predpogojev za dosego stabilizacije. ZIS je zato nekaj dni potem sprejel devet zakonov, ki naj okrepe likvidnost našega gospodarstva. S tem se postopoma približujemo biljem zastavljene gospodarska politike. Predsednik SFRJ Josip Broz Tito s svojim gostom cesarjem Haile Selasiem I. Velenjski sindikalisti v Ulmu AKTIV ZVEZE MLADINE V VELENJSKI NAMI Tito med rudarji na Poljskem ...in ŠPORTNIKI ZA DAN RUDARJEV V počastitev dneva rudarjev in dneva borca je bilo v Velenju več športnih prireditev. Tekmovanja so se odvijala na vseh športnih terenih. Mladinci rudarskih centrov so se pomerili med seboj v treh panogah: streljanju, šahu in malem nogometu. Rokome-taši Rudarja so igrali prijateljsko Tekmo z gosti iz Grad- ca. Nogometaši Rudarja so premagali srbskega prvoligaša Radničkega iz Obrenovca, Kegljišči so imeli turnir, kjer je sodelovalo 8 ekip. AK Velenje je priredil že tradicionalni tek po ulicah Velenja. Šahovski klub pa je priredil si-miultaroko, na kateri je proti domačim šahistom nastopil velemojster Vasja Pire. ŠAH V delavskem klubu je velemojster Vasja Pire iz Ljubljane odigral simultanko proti 24 domačim šahistom. Po štiri,urnem igranju je Pire dobil 17 partij, dve je remiziral, 5 iger pa je izgubil. Zmage so zabeležili Vlado Premužič, Milan Goršek, Ivan Hojan, Vlado Stucin, Stane Filipič; neodločen rezultat pa sta zabeležila Beno Groznik in Štefan Cvar. ROKOMET Na rokometnem igrišču v športnem parku so velenjski rokometaši odigrali pritjatelj-sko mednarodno srečanje z e-kipo ATSE iz Gradca. V enakovredni igri so proti kancu srečanja bili domačini iznajd- Ijivejši in dosegli zmago z rezultatom Iis : il3 (6:7). Za Ve-lenjčane so dosegli zadetke Jože Silovšek 7, Pistotnik 3, Fidej, Zdenko Silovšek,. Volk, Javornik, Razdevšek po enega. KEGLJANJE Osem kegljaških ekip se je na kegljišču Hotela Paka pomerilo v borbenih partijah. Tekmovale so ekipe iz Žalca, Celja, Slovenj Gradca, Trbovelj, ŠoStanja in Velenja. V zanimivih borbah so največ u-speha imeli kegljači iz Trbovelj. V borbi za tretje mesto so tekmovalci AERA iz Celja bili le za kegelj boljši od ekipe RLV. Rezultati: U. Trbovlje 9115, 2. Celje 884, AERO Celje 864, 4. RLV 863, S. Partizan šoštanj 853, 6. Hmeljar Žalec 792, 7. Slov. Gradec 756 in 8. RLV II. 719. Organizatorji, ki so tekmovanje odlično pripravili, želijo, da bi to tekmovanje postalo vsakoletno srečanje ob dnevu rudarjev. NOGOMET Velenjčami so v prijateljskem srečanju z zelo dobro igro premagali goste iz Obrenovca, ki so člaini srbske lige. Najzaslužnejši za zmago je novi člain Rudarja Kaivez, ki je dosegel oba gola. Poznavalci nogometa so menili, če bi Rudar tako igro prikazal letos v tekmovalnem delu, gotovo ne bi izpadel iz slovenske lige. To je vsekakor vzpodbudna ocena pred pripravami na borbe v novem tekmovalnem okolju SCNL. NAJBOLJŠI MLADINCI RLV Mladinci treh rudarskih kolektivov Raše-Labina. Trbovelj in Velenja so se že drugič srečali ob priliki njihovega stanovskega praznika 3. julija. Tekmovali so v malem nogometu, šahu in streljanju. Vrstni red: nogomet Zmagala je ekipa RŠC, ki je igrala izven konkurence. Sicer pa je bil vrstni red naslednji: 1. RLV, 2. Raša-Labin, 3. Trbovlje. streljanje 1. RLV, 2. RŠC, 3>. Trbovlje, 4. Raša-Labin. šah 1. Trbovlje, 2. RLV, 3. Raša-Labin. Skupni vrstni red: 1. rudnik lignita Velenje il3 točk. 2. Trbovlje 9, 3. Raša-Labin 6 točk. PRIJATELJSKI ROKOMET Rokometaši Šoštanja so imeli v gosteh igralce ATSE iz Gradca. Šoštanjčani so v prvem delu polvsem nadigrali goste iz Avstrije in dosegli do odmora rezultat 20 :9. V na- daljevanju pa so se manj trudili, tako da je bil rezultat ob koncu 3® : 16. Gole so dosegli: Požun in Zager 6, S. Kac, Haj-sek, Krumpačni'k in Kočevar 4, R. Kac ta Stvarnik enega. POKAL ATLETSKEMU KLUBU VELENJE Tradicionalnega teka po ulicah Velenja se je udeležilo 50 mladih tekačev iz Celja, Maribora, Trbovelj in Velenja. Prehodni pokal so ponovno osvojili domačini za dvojno zmago v teku mladinskih mestnih ekip. Vrstni red najboljših: mladinke 600 m — 1. An- dreja Šverc, 2. Irena Zem-ljak (Vel.), 3. Jožica Jelen-ko (Vel.), mladinci 800 m — 1.—2. Boris in Marjan Bri-tovšek (Vel.), 3. Bojan Oj-steršek (Vel.), mladinci mestnih ekip — 1. Andrej Vastl (Branik), 2. Dani Ko-vačič (Kladivar), 3. Edi Hojan (Velenje). Ekipno — 1. Velenje, 2. Maribor, 3. Trbovlje. SREČANJE PREDSTAVNIKOV DVEH KOLEKTIVOV Med tovarno Gorenje in rudnikom doslej ni bilo nobenih trdnejših vezi, čeprav je v Gorenju zaposleno mnogo žena velenjskih rudarjev. 1 Da bi se člani obeh delovnih kolektivov večkrat med seboj srečah, sta sindikalna organizacija in Zveza mladine iz Gorenja pred nedavnim poslali rudniškemu odboru sindikata in organizaciji Zveze mladine pismo (tega smo v celoti objavili v zadnji številki Šaleškega rudarja), v katerem so izrazili željo, da se srečajo in dogovorijo o oblikah sodelovanja. Zelja iz Gorenja nj naletela na gluha ušesa. Rudniški odbor sindikata in organizacija Zveze mladine sta povabili sindikalno organizacijo na srečanje, ki je bilo 27. junija v delavskem klubu. Najprej je navzoče pozdravil predsednik rudniškega odbora sindikata Rudi Kortnik. Povedal je, da PREKLICI • Plačilne kartončke RLV preklicujejo: NIKO BRADA-RIC, Velenje, Kersnikova 6/36 — št. 505, JAKOB BEZJAK, Velenje Koroška 25 — št. 625 in ANDREJ BRACIC, Velenje Slandrova 39 — št. 662. PRODAM • ENODRUŽINSKO HISO z vrtom in gospodarskim poslopjem v bližini Šoštanja ob cesti, ugodno proitanv Fani Doler, 63325 Šoštanj, Herojh Gašperja 1. • PRESO NA KAMEN, stroj za mletje sadja* dva 400 li-terska soda in 270-literski sod, vse v dobrem stanju, prodam. ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega dragega soproga FRAIVJA PER0VCA upokojenca se najiskreneje zahvaljujem častiti duhovščini, mešanemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke, kakor tudi vsem govornikom za ganljive poslovilne besede. Posebej se zahvaljujem še sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so mi izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marija Ob težki izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta IVANA RR0VATA iz Konovega 43 se iskreno zahvaljujemo sosedom iz Konovega in Tomšičeve 30 ter Verinim sodelavkam in tovarišu Hrenu za izrečeno sožalje in pomoč ter za darovane vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Lipovšku za ves trud pri zdravljenju ter častiti duhovščini za obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Veronika, vseh osem otrok z družinami ter ostalo sorodstvo. nja v posebno komisijo, ki bo pripravila nadaljnje oblike sodelovanja. Srečanje se je končalo v prijetnem vzdušju in medsebojnem spoznavanju. Marta Vovk Rudnik lignita velenje so bili na rudniku zelo veseli pisma, ki so ga dobili iz Gorenja, saj imata obe podjetji mnogo skupnega, večkrat pa naletita tudi na enake težave, ki bi jih lahko skupaj odstranjevali hitreje in uspešnejše. Poudaril je, da se bodo odnosi utrdili, če se bodo člani obeh kolektivov večkrat srečali. Oblik srečanja je več, od raznih športnih iger pa do ogleda obeh podjetij. Hinko Dermol, predsednik sindikalne organizacije tovarne Gorenje, se je zahvalil vodstvom obeh družbenopolitičnih organizacij v rudniku, ker njihovo pismo o medsebojnem sodelovanju niso zavrgli. Na tem srečanju so tudi imenovali štiri predstavnike iz rudnika in štiri iz Gore- Mihael Hliš, 63325 Šoštanj, Cesta talcev 15. • RABLJEN TELEVIZOR RR Niš ugodno prodam. Naslov v uredništvu Šaleškega rudarja. ZAHVALA • Ob vstopu med upokojence rudnika lignita Velenje sa iskreno zahvaljujem za sprejem ob dnevu rudarjev in še posebej izkazani pozornosti do nekdanjih članov tega delovnega kolektiva. Kari Videč, Megojnice št. 122. RAZNO • Vajenko za uk v cvetličarni sprejmem. »Cvetličarna Mljač«, šaleška 22, Velenje nesrečeA • KONJI ZDIVJALI Po poljski poti iz Crnove proti Bevčam je 11. junija popoldne peljal konjsko vprego Alojz Salobir. Konji so se splašili in zdivjali. Salobir se je spotakivil in padel pod vprežnl" voz, ki je zapeljal preko njega. Alojz Salobir je dobil hude telesne (poškodbe in so ga odpeljali v celjsko bolnišnicd. Mirko Pečnik, ki je nesrečo videl, je povedal, da je Salobir držal za vajeti in šel ob vozu na levi strani. • TUDI KOLESA S POMOŽNIM MOTORJEM SO NEVARNA S kolesom s pomožnim motorjem se je 19. junija v jutranjih urah vozil po parkirnem prostoru okrog Name Janez Pavlin in preizkušal novo kolo. Na vogalu trgovine pa sta trčila z voznikom kolesa s pomožnim motorjem Markom Hojanom, ki je pripeljal po pločniku Cankarjeve ceste, zapeljal po robu stopnic do vhoda v trgovino in hotel zapeljati na Šaleško cesto. Oba voznika sta bila lažje poškodovana. • Z MOPEDOM POŠKODOVAL SEKLICEVO Dne 20. junija ob 15.30 je mopedist Zdravko Kotnik pri prehitevanju s prednjim desnim ščitnikom zadel Amalijo Seklič, ki je šla po svoji desni strani ceste proti Velenju. Oba sta padla in se poškodovala. Sekličevo so odpeljali v celjsko bolnišnico. • V SPREDNJI DEL KOMBIJA Dne 14. junija ob 8.20 je voznik kombija CE 376-58 Jože Blagotinšek peljal proti reum Blagotinšek peljal proti restavraciji na jezero. Na križišču. kjer se odcepi cesta proti parkirnemu prostoru, je zavijal v levo in se ni prepričal, če je cesta prosta. Ko je začel zavijati, je naravnost skozi; križišče pripeljal z o-sebnim avtomobilom CE 127-40 kandidat za voznika motornih vozil Izidor Podpečan in zadel s sprednjim levim blatnikom v sprednji del kombija. Na vozilih je nastalo škode za 4.000 dinarjev. • PO SREDINI CESTE V nepreglednem ovinku sta z osebnima avtomobiloma trčila Alojz Mauer in Ivan Bla-zinšek. Nesreča se je zgodila pri hiši št. 4 v Podkraju. Mauer je pripeljal iz Velenja v levi ovinek po sredini cestišča, enako pa tudi iz nasprotne smeri Ivan Blazinšek. TRGOVSKO PODJETJE m nama LJUBLJANA, Tomšičeva 2 objavlja prosta delovna mesta za VELEBLAGOVNICO V VELENJU 1. POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA 2. PRODAJALCA — tehnične stroke POGOJ: Pod točko 1. — prodajalec in 5 let prakse, poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen čas; Pod točko 2. — prodajalec in 1 leto prakse, poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKE DOLINE VELENJE prireja tečaj za voznike motornih vozil dne 17. julija 1972 ob 16. uri, v novem gasilskem domu v Velenju. Prijave sprejemamo vsak dan 8. do 17. ure v pisarni Avto-moto društva Velenje, Celjska 4. S prijavami pohitite, ker je število kandidatov omejeno.