nacionalne zgodovine in obenem pomemben del slovenske etnične stvarnosti. Dovolj je torej razlogov, da bi morali poznati to knjigo tudi geografi.
Jernej Zupančič
Geographica Slovenica 31
Ljubljana 1999: Inštitut za geografijo, 237 strani, ISSN 0351-1731
Inštitut za geografijo je založil enaintrideseti zvezek periodične publikacije Geographica Slovenica, ki prinaša prispevke slovenskih, čeških in slovaških raziskovalcev. Rdeča nit člankov je tematika o novih razvojnih možnostih podeželja, pri čemer je posebna pozornost namenjena obmejnim in manj razvitim območjem v vseh treh državah. Predgovor je napisal Jernej Zupančič.
Z oblikovanjem novih nacionalnih držav so nekatere nekoč administrativne meje postale meddržavne. Dobile so nove vloge, pri čemer so se odprle nove razvojne možnosti, a so se obenem marsikje pojavile razvojne težave, ki jih spremljajo nedorečenosti v infrastrukturnem omrežju in ponekod prekinitev stikov s tradicionalnimi središči, kar povzroča odmaknjenost od sodobnih razvojnih tokov. Obsežna nova obmejna območja, ki so zaradi prevladujočega podeželskega značaja že prej veljala za razvojno problematična, je nova razmejitev našla v glavnem povsem nepripravljena.
Prispevki slovenskih in čeških geografov so plod triletne bilateralne raziskave »New Prosperity for Rural Regions«, ki jo je podprla fondacija SOROS. Izvajala se je na Inštitutu za geografijo v Ljubljani in na inštitutu Geoniky v Brnu. Na izbranih primerih slovensko-hrvaške in češko-slovaške meje so bili po primerljivi metodologiji preučeni čezmejna povezanost, stari in novi razvojni problemi obmejnih podeželskih območij, odnos do nove meje in odnos do obmejnega prebivalstva na drugi strani državne meje. Posebna pozornost je bila namenjena tudi spreminjanju socialnogospodarske sestave prebivalstva in regionalno-razvojnim značilnostim obmejnih območij.
Izsledki bilateralne raziskave so pomembni z vidika mednarodnega sodelovanja institucij, z vidika ključnih rezultatov, ki opozarjajo na razvojne dileme in možnosti, ter z vidika preverjanja metodologije preučevanja obmejnih območij nasploh. V obeh državah se nakazuje sklep, da hitrih, enostavnih in trajnih rešitev za podeželska obmejna območja ni mogoče pričakovati. Vzroki za to tičijo v njihovi podedovani strukturni neprilagojenosti in v razvojnih težavah širšega zaledja.
V Sloveniji je bila glavna skrb namenjena predstavitvi razvojnih dilem štirih območij vzdolž slo-vensko-hrvaške državne meje, Slovenski Istri (Mirjam Požeš), Beli krajini (Jernej Zupančič), Spodnjemu Posavju (Marjan Ravbar) in Spodnjemu Podravju (Metka Spes). Uvodni prispevek o splošnih značilnostih obmejnih območij v Sloveniji je delo Marjana Ravbarja.
Poleg člankov o obmejni problematiki, ki so jih prispevali Oldrich Mikulik, Antonin Vaishar, Jana Zapletalova in Alžbeta Strachova, je med prispevki čeških geografov tudi članek o Spremembah v rabi tal v Belih Karpatih (Andrea Petrova).
Slovaški geografi so se v delo vključili pozneje; njihovi prispevki od temeljne vsebinske zasnove kar precej odstopajo. V člankih so več pozornosti kot obmejni problematiki namenili različnim vidikom regionalnega razvoja podeželskih območij, pri čemer so izpostavili perspektive trajnostnega razvoja (Vladimir Ira, Mikulaš Huba, Milan Lehotsky, Jan Hanušin, Peter Spišiak), demografske (Peter Podolak), socialne (Anton Bezak, Juraj Podoba) in celo verske (František Podhorskf) vidike, pa tudi značilnosti prostorske razporeditve rezultatov volitev (Peter Mariot).
Rezultati raziskovalnega dela v vseh treh državah so bili predstavljeni na posvetovanju v Stari Lesni v Tatrah na Slovaškem junija leta 1998.
Publikacijo je uredila Metka Spes, dolgoletna urednica Geographice Slovenice. Vsi članki so v angleškem jeziku, na koncu vsakega sklopa, namenjenega predstavitvi izsledkov iz posameznih držav, pa je daljši povzetek v slovenskem jeziku. Za angleške prevode sta poskrbeli Branka Klemenc in Jasna Hrastnik, povzetke v slovenskem jeziku je pripravil Dejan Cigale. Tehnični urednik Iztok Sajko je poskrbel za privlačno oblikovane grafikone, tabele, sheme in druge kartografske priloge, ki so, črno-beli tehniki nakljub, dovolj nazorni. Barvna je le uvodna karta, ki prikazuje tipologijo naselij vzdolž slovensko-hrvaške državne meje. Vsak vsebinski sklop dopolnjuje nekaj barvnih fotografij, ki zaradi cenenega tiska niso najbolj kakovostne. Avtor fotografije na naslovnici, panorame Ormoža, je Jurij Senegačnik.
Drago Kladnik
Jernej Zupančič: Slovenci v Avstriji Geographica Slovenica 32
Ljubljana 1999: Inštitut za geografijo, 246 strani, ISBN 961-90443-4-7, ISSN 0351-1731
Delo Slovenci v Avstriji avtorja Jerneja Zupančiča sodi v okvir več kot tridesetletnih znanstvenih prizadevanj slovenske socialne in politične geografije na področju proučevanja slovenskega narodnega vprašanja, ki zajema poleg Slovencev kot večinskega naroda v lastni državi še manjšine in druge etnične skupine ter skupnosti v Sloveniji, prav tako pa tudi Slovence zunaj Slovenije, ki živijo kot manjšine v sosednjih državah, kot zdomci na začasnem delu v tujini ter kot izseljenci in njihove potomci v Evropi, Južni in Severni Ameriki ter Avstraliji. Bogata bibliografija znanstvenih in strokovnih prispevkov o Slovencih zunaj Slovenije, objavljenih v Sloveniji in v tujini, postavlja slovensko geografijo med najpomembnejše vede na interdisciplinarnem področju narodnega vprašanja.
Knjiga obsega 246 strani in ima veliko kartografskih in grafičnih prilog. Daljši, 24 strani dolgi angleški povzetek je namenjen predvsem mednarodni znanstveni javnosti na področju preučevanj narodnega vprašanja.
Dosedanje raziskave o Slovencih v Avstriji so bile ne glede na stroko večinoma osredotočene samo na območje avtohtone poselitve na avstrijskem Koroškem, kvečjemu še na Stajerskem, in ne tudi na