O ZAJCIH IN ŠE O MARSIČEM
Ste se med 10. in 15. junijem mogoče sprehajali po poti ob Ljubljanici v Štepanjskem naselju? Ste mogoče pogledali na velikn travnato površino ob tej poti? Če ste, potem ste po vsej verjetnosti videli večje število Ijudi; eni so imeli v rokah palice, drugi usnjene rokavice, tretji mogoče niso imeli v rokah ničesar, pa so vendarle zavzeto tekli po igrišču. Skratka, videli ste vsaj utrinek iz članskega evropskega prvenstva državnih prvakov v baseball-u (skupine B).
Kljub temu, da je od tekmovanja preteklo že kar nekaj Ljubljanice, je evropsko prvenstvo vcndarle evropsko prvenstvo, zato je vse skupaj še danes aktualno. Prav tako aktualen in zanimiv pa je tudi sam šport. Čeprav slovenski baseball ni ravno »nepopisan list papirja«, za marsikoga še vedno predstavlja uganko, torej je baseball šport, katerega »razcvet« je treba šele pričakovati.
Sliši se sicer precej neverjetno, vendar drži, da tega prvenstva ni organizirala ne država Slovenija, še manj Jugoslavija, temveč eden izmed ne preveč številčnih slovenskih klubov - ULTRA STOP »ZAJČKI«. Nekaj več o tem podvigu in pa o samem klubu smo izvedeli od trenerja članske ekipe Boruta Beličiča.
Kako to, da ste se sploh lutili tako zah-tevnega projekta, kot je organizacija evropskega prvenstva?
Zares se sliši precej neverjetno, da se klub. kot smo mi, loti takšnega prvenstva. Vendar, če človek pozna vse organizacij-ske okoliščine. kmalu spozna, da brez nas evropskega prvenstva v baseball-u v Slove-niji ne bi bilo. Tako velikih organizacijskih projektov se v Evropi in pa drugje po svetu lotevajo državne športne zveze ali kake druge institucije podobnih razsežnosti ter podobnih finančnih zmožnosti. Tako v Ju-goslaviji kakor tudi v Sloveniji imamo ba-seball zvezo, vendar nista bili ne ena ne druga sposobni organizirati tega prven-stva. Na jugoslovansko baseball zvezo ni-smo nikoli kaj preveč dali. poleg tega pa tudi politična situacija ni ravno blagodejno vplivala na športne odnose med tako ime-novano federacijo in pa Slovenijo. (Le ne-kaj dni po prvenstvu je prišlo do vojne v Sloveniji.) Tudi s slovensko zvezo je
podobno. Le-ta obstaja že dve leti, vendar pa po mojem mnenju ter mnenju mnogih drugih prav tako ne deluje tako kot bi morala. Tako je uprava našega kluba vlo-žila prošnjo za organizacijo Evropskega prvenstva »B« skupine v Ljubljani. Evrop-ska baseball federacija CEBA je na kon-gresu 1. februarja 1991 v Benetkah prošnji ugodila ter organizacijo zaupala našemu klubu. Vendarle pa ni šlo vse tako gladko, kot izgleda na prvi pogled. Zahtevnim Evropejcem namreč ni šlo v glavo. kako lahko tako majhen klub organizira tako zahteven projekt. Dvomov je bilo torej veliko, vendar so bili na koncu tudi ti zahtevni možje iz Evrope več kot zado-voljni. Da je to res, dokazuje naslednje: Naš klub je v trajno last dobil zastavo evropske baseball federacije. Ta zastava je do sedaj visela že na sedmih evropskih prvenstvih, kjer so jo zopet izobesili. V trajno last naj bi jo dobil le tisti, ki bi prvenstvo organiziral res brezhibno. Naš klubje bil prvi, ki mu je to uspelo. Mislim, da ta podatek pove prav vse.
Kako to, da ste igrali na igrišču BK Golovec v Štepanjskem naselju, glede na to, da je vaše matično igrišče v Zajčji dobravi?
To je bila ena izmed večjih težav. s kate-rimi smo se srečali. Seveda smo si vsi, ki smo pri projektu sodelovali, prizadevali,. da bi prvenstvo organizirali na našem ma-tičnem igrišču v Zajčji dobravi. Vendar pa je treba vedeti. da so evropske zahteve glede kvalitete igrišča zelo rigorozne. Obe stranici igrišča morata biti po pravilih dolgi najmanj 95 metrov. Naše igrišče tej zahtevi ni ustrezalo, saj je za nekaj metrov pre-kratko. Kmeta, katerega njiva meji na naše igrišče, smo celo prosili, da nam tistih nekaj metrov proda, vendar je bil neizpro-sen. Prav tako neizprosna pa je bila tudi evropska komisija. tako da smo bili prisi-ljeni poiskati drugp igrišče. Ko je komisija videla igrišče v Stepanjskem naselju. je menila, da bi le-to ustrezalo predpisom. Tako se je zgodilo, da smo, čeprav ne radi. prvenstvo preselili za nekaj kilometrov. Poleg te težave je bilo seveda še nešteto drugih. ki pa smo jih bolj ali manj uspešno prebrodili. Zaradi težav z igriščem je prav malo manjkalo. da bi se deset dni pred začetkom prvenstva vse skupaj preselilo v Italijo. kjer tovrstnih problemov seveda nimajo.
Evropska baseball federacija je bila to-rej zadovoljna. Kaj pa sami tekmovalci in pa publika?
Tudi za njih je bilo poskrbljeno. Poleg vseh ugodnosli. ki jih tekmovalci potrebu-jejo za nemoteno tekmovanje, je bilo po-skrbljeno tudi za njihovo splošno počutje v prostem čsu. Tako je bila na primer vsak dan za tekmovalce rezervirana ena izmed ljubljanskih diskotek. Vsi sodelujoči so imeli seveda prost vstop. Da pa je bilo dobro poskrbljeno tudi za gledalce. doka-zuje že dejstvo, da je bilo na vsaki tekmi od 2000 do 2500 gledalcev. Na finalni tekmi jih je bilo kar 3000. Menim. da je bilo tudi informiranje prek medijev zelo dobro organizirano. Poleg tega. da smo
izdali bilten ter po vsej Ljubljani nalepili plakate, smo med samim tekmovanjem priredili 4 tiskovne konference za domače in tuje novinarje. zelo tesno pa smo sode-lovali tudi z ljubljanskim RGL. Poleg tega smo organizirali tudi številne video pri-kaze.
Do sedaj smo govorili le o evropskem prvensfvu. Kje in kako pa tekmujete dru-gače?
Najprej naj povem, da so se razmere po evropskem prvenstvu, kar se tiče doma-čega tekmovanja, zelo spremenile. Temu je seveda botrovala agresrja (Ugoslovanske vojske na Slovenijo. Do sedaj smo itneli pri nas I. zvezno (jugoslovansko) ligo, v kateri je nastopalo 6 najboljših moštev in pa II. zvezno ligo, kjer so igrale vse ostale ekipe. Ljubljana je po kvaliteti najmoč-nejše »baseball mesto« v Jugoslaviji, saj v njej delujejo kar štirje zelo kvalitetni klubi. (Ultra stop »ZAJCKI«, Ježica, Go-lovec in Gunclje). V tem trenutku je poli-tična situacija tako neugodna (milo re-čeno), da v jugoslovanski ligi ne bomo več sodelovali. Namesto tega bo oz. je usta-novljeno Odprto državno prvenstvo Slove-nije. na katerem bodo zaenkrat sodelovale že prej omenjene ekipe. Pričakujemo pa. da se bo to število kmalu povečalo. saj je v Sloveniji še kar nekaj baseball klubov npr. v Škofji Loki, Kranju, Celju... Jasno je, da se bomo poskušali udeležiti tudi čim več turnirjev doma in pa v tujini.
Kako pa je s selekcijami v vašem klubu?
Naš klub združuje okoli 75 članov. čla-nic, mladincev in pa pionirjev. Povedati moram, da nam kar krepko primanjkuje kadrov. Vsi. ki tu delamo. delamo to po-polnoma voluntersko in brezplačno. Vse ekipe so do sedaj nastopale tako v zveznih. kakor tudi v republiških ligah. Kljub ka-drovskim težavam pa »Zajčki« z veseljem pričakujemo mlade fante in dekleta (pred-vsem pionirje in mladince). Po ameriškem vzoru poskušamo ustanoviti tudi tako ime-novano Irttle league (malo ligo). kjer naj bi trenirali in tekmovali res najmlajši (od 8 do 11 let). Trudimo se pospešiti tudi ustanavljanje baseball krožkov po osnov-nih šolah. Le s tovrstnim delom bomo lahko čez nekaj let imeli zelo kvalitetne igralce in igralke, ki se bodo lahko še bolj uspešno kosali z evropskirai in drugimi vrstniki.
IZTOK STRŽINAR