BEROLIN: POD LIPAMI.
JOS. LAVTIŽAR:
¦
ONSTRAN BALTIŠKEGA MORJA.
10. Raznoterosti o Berolinu.
as je že, da po dolgotrajnem postopanju in ogledovanju poiščem gostoljubno mizo, kjer bi se dobilo kako okrep-čilo. Vrnem se v dolgo Fri-derikovo ulico, ki se vleče v ravni črti od juga proti severu srednjega mesta, to je od trga Belle Alliance daleč gori do vrat Oranien-burg. Tričetrt ure imaš dovolj, da jo prehodiš od enega konca do drugega. V severnem delu te ulice stoji moj hčtel. Ostal sem mu zvest ne samo glede stanovanja, temuč tudi glede hrane, osobito zato, ker me je vabil senčnat vrt k odpočitku.
Vhod v gostilno nosi napis „Rheinische Winzerstube". Iz tega bi se sklepalo, da ti postrežejo z renskim vinom. Na mizah ležijo jedilni listi, poleg njih pa zapisniki, v katerih čitaš dolgo vrsto vin najrazličnejših imen. Nimam navade, študirati jedilnega lista. Zato sem kratko naročil to in to, pa je bilo vse v redu. Šlo je v slast s pečenko vred, ako-
„DOM IN SVET" 1906. ŠT 5
(DALJE.)
prav sem vedel,   da se povžije v Berolinu veliko konjskega  mesa.
Kaj hočemo ? Ker zavzema med hrano meso odlično mesto, prišli so do zaključka: Če so vžitni voli in krave, ko jed6 slamo in seno, zakaj bi ne bili tudi konji, ki se redijo z isto tvarino? Ljudski ekonomi so se poprijeli z vso resnobo te misli in so jo tudi uresničili, držeč se gesla: „Meso mora biti dober kup". Tudi društva, ki imajo namen, da zabranjujejo trpinčenje živali, so se po-prijela z vnemo omenjenega gibanja. Zakaj naj bi moral konj, človekov dobrotnik in prijatelj, toliko trpeti? Kako grdo se mu po-vraČuje njegova zvesta služba posebno na na stara leta, ko pride neusmiljenemu vozniku v roke! Živali se naklada toliko, da pogine čestokrat na sredi ceste. Neki Bero-linec je rekel: „Ulice bi odmevale od zdi-hovanja in vpitja, ako bi bili konji zmožni, izraziti svoje muke s človeškimi glasovi." Ali ne bi bilo bolje, da se takrat, ko niso več za delo, opitajo, zakoljejo in vporabijo za živež? Umevno je, da bi se na ta način povzdignila tudi konjereja.
20