NO. 6o
’ W.y i« im mm
//^ yyi©uA8f gm®
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
"‘1v
vnmmm' *#t5ws»
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 5, 1971
tep&sdnih spa! 6%
brezposelnost je v marcu po dveh mesecih padanja spet po rasti a in dosegla 6%. Trdijo, da gospodarska dejavnost raste in da bo brezposelnost že zopet padla.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da Je števiio brezposelnih v preteklem mesecu porastlo za 0.2' v, Medtem ko je prejšnja dva me-Eeea padlo. V preteklem decem-“ru je znašala brezposelnost ”•2%, v januarju je padla na ®/'<, v februarju pa na 5.3'<. Sedanji dvig ne smatrajo za posebno važen, ker naj bi pomenil ]e “nihanje”.
Vlada trdi, da se gospodarska delavnost oživlja in širi ter je zato računati s tem, da bo število delovnih mest rastlo, število brezposelnih pa padlo. Prizna-Vajo pri tem, da ni mogoče trdi-W da pojde črta padanja naravnost navzdol, lahko se tudi začasno ustavi ali pa celo dvigne, k°t; se je zgodilo v marcu.
Dejansko je bilo prijavljenih brezposelnih koncem marca 5.2 bilijona, 150,000 več kot v feb-ruarju ob vpoštevanju normal-^oga nihanja zaposlenosti * v tej ^etni dobi. Skupno je bilo zapo-slenih 73.5 milijonov ljudi. To EteviIo se ni bistveno spremeni-0 od lanskega maja.
Zanimivo je, da je tudi celotna delovna sila 33.5 milijonov o-stala v tem razdobju skoraj ne-sPrcmenjena. To je mogoče razmeti le tako, da je del žensk, gospodinj in mater, ostal eno-stavnp doma in trenutno opustil hhsel na delo izven gospodinjiva. Na drugi strani je tudi ve-4l*o za delo sposobnih in voljah, ki trenutno ne iščejo zapo-^itve, ker ne vidijo možnosti, a bi jo dobiii. Zastopnik delav-?k®ga tajništva je priznal, da je “^vilo takih ljudi v zadnjem če-rtletju porastlo na 800,000, med ern ko je znašalo pred enim le-t0rn- nekako 600,000.
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
Sovjetska zveza hiti Pošiljati orožje v Egipt
^ ^PlRUT, Lih. — V zadnjih ednih dovažajo sovjetska letala ^ ladje v Egipt novo, mo-erno orožje za obrambo pred falskimi napadi. Trdijo, da je
0	orožje namenjeno izpopolnit-
1	obrambe v notranjosti Egip-a> predvsem v okolici novega j svanskega jezu, pa tudi v do-ihi reke Nila, kjer so večja sre-lsča in industrija.
^Tovo orožje naj bi zavarovalo ^ utljiva središča Egipta na Cen način, kot je zavarovano g ročje vzdolž vzhodne strani foškega prekopa. Glavno ob-c^bno orožje tvorijo rakete let ^ SAM 3, pa tudi proti-‘dsko topništvo in težke pro-2ve^a^ske strojnice. Sovjetska (j fZa naj bi v zadnjih tednih avila Egiptu tudi nova lov-^e^ala> med njimi najnovej-ZU-H( ki naj bi bila boljša
skih
ameriških Phantom izrael-
sil.
Vremenski
prerok
pravi:
Na re^zno oblačno in mrzlo, spe Ve^er m°žnost naletavanja ^ se bo proti jutru spre-' m ni^ v Najvišja tempera- J ra danes do 40.	1
Novi grobovi
Vincent Ercul
Po hudem srčnem najadu je umrl v soboto v Euclid General bolnišnici 82 let stari Vincent Ercul, 20790 Tracy Avenue, rojen v Kompolju pri Vidmu, Dobrepolju v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, zaposlen 42 let do svoje upokojitve leta 1955 pri American Steel and Wire Co., mož Mary, roj. Pin-har, oče Mary Meyers in Marge Yapel, 3-krat stari oče. Pokojnik je bil član SNPJ št. 158. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.45 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na pokopališče.
Frank Kuhar
Včeraj je umrl na svojem domu na 5811 Bonna Avenue 82 !et stari Frank Kuhar, vdovec po pok. Mary, roj. Lebar, oče pok. Franka, Edwarda, Emily Zajc, Elmerja, 6-krat stari oče. /si bratje in sestre so umrli v Sloveniji, kjer je bil pokojnik rojen v vasi Zagorje in od koder ie 1. 1914 prišel v ZDA. Do svoje upokojitve s 65 leti je bil pokojnik zaposlen pri Willard Storage Battery Co. Pokojnik je oil član ADZ št. 1 Slovenec. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Za-.•crajškovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Avenue, v cer-cev sv. Vida ob 9., nato na Ali Souls pokopališče. Na mrtva-kem odru bo nocoj ob 7.
Frank Vicchio
V soboto je nenadno umrl, ko je menjal tablice na sinovem avtu, 87 let stari Frank Vecchio s 14721 Hale Avenue, rdjen v italiji, od koder je prišel v ZDA 1. 1903, mož Lugene, oče Jelore Gillette, Anne Hendricks, Sophie Vecchio, Helene Vecchio, Marlene Black, Dana, Angela in pok. Richarda, 11-krat stari oče. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.45 iz Grdinpvega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cer-cev sv. Jeroma ob 9.30, nato na All Souls pokopališčče. Pokojnik je bil pred svojo upokojitvijo zaposlen pri Browning Crane Co. na Waterloo Rd.
Vincent Schenk
Včeraj zjutraj je umrl na ivojem domu zadet od srčne •capi 67 let stari Vincent Schenk, 1707 Catalpa Rd., rojen v Kansasu. v Clevelandu od 1. 1936, veteran druge svetovne vojne, zaposlen nad 25 let pri Axle Divi-;ion, Eaton Yale & Towne Mfg.
Egipt je za Moskvo res draga tovarišija
Egipt ima po sovjetski zaslugi eno najboljših protiletalskih obramb na svetu.
LONDON, Ang. — Znani zavod za strateške študije je naračunal, da je Moskva poslala po 1. 1967, ko se je začela druga a-rabsko-izraelska vojna, samo v Egipt za $4.5 bilijone vojaških potrebščin vseh vrst, pri tem pa niso všteti stroški za sovjetsko osobje, kar ga je prišlo zadnja ieta v Egipt. Vrednost dobav za lansko leto cenijo na ,,$2.5 bilijona.
To je kar čedno podpiranje, xi je o njem verjetno še bolje poučena izraelska špijonaža. Zato mislijo v Londonu, da so Izraelci tako previdni v svojih ofenzivah proti arabskim sovražnikom. Gledajo, da nikjer ne prekoračijo tega, kar smatra Moskva za gornjo mejo vojskova-j •rja. Na drugi strani se pa v teh podatkih tudi zrcali popolna od-
Rdeči spef streljali m pokončani Due Due
SAIGON, J. Viet. — Severno-vitnamske čete so pretekli ponedeljek napadle in močno porušile okrajno glavno mesto Due Due kakih 25 milj jugozahodno od Da Nanga. Pri tem napadu je bilo pokončanih preko 100 civilistov, okoli 150 pa ranjenih. Od 10,000 prebivalcev mesta jih je vsaj 2,000 ostalo brez strehe.
Rdečim to še ni bilo dovolj, preteklo soboto so na mesto izstrelili ponovno okoli 100 min in napravili novo škodo. Uničenje je bilo veliko, človeških žrtev pa ta drugi napad ni povzročil veliko. Da napad na mesto Due Due ni imel kakega vojaškega pomena, je očitno, njegov cilj je bil le pokazati rdečo udarnost in z nasiljem strahovati civilno prebivalstvo.
Hudi boji so se pretekli teden vršili okoli topniške postojanke št. 6 v Osrednjem višavju nedaleč cd laoske-kambodžanske meje. Sredi tedna so močne rde-
IZRAEL ZAVRNIL POGOJE EGIPTA 0 ODPRTJU SUEZA
Predsednica izraelske vlade Cokla Meir je včeraj odklonila RogoJ'a Egipta za odprtje Sueškega prekopa, pa obljubila resna pogajanja, kakor hitro “bodo arabske države pokazale pripravljenost za razgovore namesto postavijanja ultimatov”.
visnost Egipta od sovjetskih £e sjie oporišče napadle ter
vojnih dobav. Brez njih bi bila egiptovska obramba hitro na tleh.
Poročilo instituta trdi, da je v Egiptu kakih 100 sovjetskih pilotov, 12,000 do 15,000 sovjetskega vojaštva pa pomaga vzdrževati in voditi protiletalsko o-brambo Egipta, ki je najboljše organizirana na vsem svetu z izjemo one NATO in one Varšavske zveze.
Vojska ni imela
druge izbire
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno poveljstvo armade je iz-
po srditih bojih vzele. Po temeljitem letalskem napadu so juž-novietnamske čete po dveh dneh bojev znova zavzele. Okoli nje naj bi našteli 280 padlih sever-novietnamskih vojakov. Lastne izgube naj bi znašale 20 mrtvih in 25 ranjenih. Neuradne vesti govore o 200 mrtvih, ranjenih in pogrešanih.
Na Kissingerja se jeze
WASHINGTON, D.C. — Predsednikov glavni svetovalec * za narodno varnost Henry A. Kissinger se je v zadnjih tednih razgovarjal z znamimi nasprot-
I-"““O	J	nap\J L-
dalo posebno izjavo, v kateri niki Nixonove vietnamske poli-
razlaga, da ni imelo nobepe druge izbire, kot postaviti poročnika W. L. Calleyja pred sodišče in ga obsoditi zaradi pomora civilistov.
Co., samski, brat Marie Zern-gust (Kans.), Louisa (Ark.), Davida (Chicago, 111.), in pok. Johna, poročenega s Frances, roj. Kavalar, pri katerega družini je živel, od kar je prišel v Cleveland. Pokojnik je bil član SNPJ št. 142 in faran fare Kristusa Kralja. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo zjutraj na Ali Souls pokopališče. Čas še ni določen.
tike. To je rodilo precej nevolje med nekaterimi iz okolice predsednika v Beli hiši, ki trdijo, da je Kissinger odklonil razgovor z nekaterimi kongresniki in u-glednimi osebnostmi, ki so resnični prijatelji zvezne vlade. -------------o-----
Papež sprejel holandskega kardinala Alfrinka
VATIKAN. — Sv. oče je sprejel v privatni avdienci Bernarda kardinala Alfrinka, vodnika katoliške cerkve na Holandskem, ki je v svojem modernizmu zašla tako daleč, da je prišla v resen spor s Sv. stolico.
JERUZALEM, Izr. — Predsednik Egipta Sadat je pretekli četrtek objavil svoj predlog s 7 točkami o odprtju Sueškega prekopa in obnovi premirja z Izraelom. Med temi pogoji je u-mik izraelskih čet v notranjost Sinaja proč od prekopa preko El Arisha ob morju. Egiptske čete naj bi dobile pravico, da gredo na vzhodno, zdaj po Izraelu zasedeno obalo prekopa. Včeraj je predsednica vlade Izraela Golda Meir povedala, da iz tega ne bo nič. Izrael se je voljan umakniti deloma od prekopa samo tedaj, če stori isto tudi Egipt na svoji strani. V kolikor bi se sporazumeli o odprtju prekopa, mora biti ta odprt tudi za Izrael, Stališči Egipta in Izraela sta tako daleč narazen, da na kak bližnji sporazum ni računati.
V	svojem govoru pretekli četrtek je predsednik Egipta Sadat dejal, da je mesec april odločilen. V njem bo ali odprta pot k političnemu sporazumu z Izraelom ali pa v novo vojno. Zdi se, da v Izraelu tega svarila niso vzeli preveč zares. Golda Meir je dejala, da “mislijo v Egiptu, naj Izrael nekako plača za odprtje prekopa, ki so ga oni zaprli”.
“če je to dejanski uradni predlog v imenu predsednika Egipta, potem jasno ne more sližiti za temelj sporazuma z Izraelom. Ta načrt je treba smatrati kot potezo organiziranja pritiska na Izrael, da bi pristal na odprtje prekopa v okviru vsiljevanja egiptsko-sovjetske ureditve,” je dejala Golda Meir. Pripomnila je, da se je Izrael pripravljen pogajati o odprtju prekopa, ki pa mora biti v takem slučaju odprt za vse ladje, tudi za izraelske.
V	svoji izjavi včeraj se je Golda Meir obregnila tudi v Vatikan, ki se pritožuje zaradi izraelskega širjenja v arabsko področje v Jeruzalemu, med
tem ko ni imel nobene besede obsodbe za arabska nasilja nad Judi, dokler je bil stari del Jeruzalema pod oblastjo Jordanije.
Na račun ZDA je predsednica vlade Izraela poudarila, da je stanšče Izraela glede novih, varnih meja z arabskimi sosedi dovolj znano in tisti, ki zahtevajo, da ga Izrael ponovno “javno označi”, kažejo s tem le, da izraelsko stališče odklanjajo. Nato je Golda Meir povedala ponovno jasno in glasno, da hoče Izrael obdržati Golansko višavje, Gazo in Sharm el Sheik ter reko Jordan kot obrambno mejo na vzhodu, preko katere ne smejo nobene arabske oborožene sile v smeri proti zahodu.
Nobenih sprememb v Braziliji
BRASILIA, Braz. — Predsednik republike Emilio G. Medici je za sedmo obletnico vojaške vlade v Braziliji dejal, da je zadovoljen s položajem, ki ga je o-značil za “demokratični red”. Iz izjave je razvidno, da ni mogoče računati na nikake bližnje politične spremembe, na katere so nekateri upali.
Predsednik je bil postavljen na to mesto pred dvemi leti za dobo pet let od vojaških vodnikov republike kot naslednik gen. Costa e Silva. Poročilo o stanju republike je bral. na skupnem zasedanju Kongresa sen. N. Braga, tajnik senata, ker se predsednik osebno zasedanja ni udeležil.
Fulbrightov senatni odbor bo zopet razpravljal o vojni v Vietnamu
W A S H I NGTON, D.C. — ra. Zato so tudi sklenili, da o Ali je obstojala vera, da so-
I
Morda že ta teden bo znani Fulbrightov senatni odbor za zunanjo politiko začel razpravo o pohodu v Laos in o koncu vojne v Indokini. Zasliševanje bo javno, prenašale ga bodo televizije, v tem smislu je vsaj sestavljen načrt. Bo torej “politična gala predstava”, ki bo pritegnila pozornost vsega našega političnega sveta. Ker bo odbor hotel nabrati tudi podatke, ki naj svetujejo, kako predlagati konec vojskovanja v I n d okitajski, bo debata verjetno burna in temu primerno zapletena. Zato ne bo odveč, da si pokličemo v spomin, kako je do nje prišlo.
V začetku laoške ofenzive je imel Fulbrightov odbor 9. februarja tajno sejo. Udeležil se jo je tudi državni tajnik W. Rogers s svojim vojaškim strokovnjakom. Tajnik je odboru podrobno razložil načrt, kaj vse naj se godi na znani Hočiminhovi poti. člani odbora so torej zvedeli za cilje laoške operacije iz prvega vi-
poteku operacije ne bodo dajali izjav, niti o njej govorili, da ne bi morda napačno vplivali na javno mnenje. Obvezali so se torej na molk pred javnostjo, toda samo za dobo, ko bo laoška ofenziva rajala.
Laoška ofenziva je končana, menda precej drugače, kot je bila planirana. Fulbright je zato povedal državnemu tajništvu, da je doba obveznega molka minula in da bo njegov odbor začel zasliševati o tem, kaj se je godilo v Laosu in zakaj se je godilo ravno tako, kot se je in ne drugače. Svojo radovednost bo odbor zgostil na sledečih pet vprašanj:
Ali je bil koncept laoške o-peracije napredovati do Sepo-ne in še naprej ter organizirati bloke na glavnih križiščih cest 91, 11, 92 in 23?
Ali je obstojalo upanje, da bo operacija preprečila prevoz potrebščin proti jugu ves čas suhega vremena do deževne dobe, to je nekako do 1. maja?
vražnik nima nobene možnosti, da se oskrbi z večjimi o-krepitvami z namenom, da resno ogroža južno vietnamske oborožene sile v Laosu in da se radi tega ne bo mogla razviti nobena večja nevarnost planirani operaciji?
Ali je bilo v načrtu, da bodo južnovietnamske oborožene sile ostale v Sepone in o-kolici prve tedne operacija in da se bodo potem razpršile in postavile bloke, ki bodo pa oskrbovani in vzdrževani za daljšo dobo?
Ali je obstojalo upanje, da bo sovražnikov dovoz v Južni Vietnam popolnoma odrezan, tako da bodo sovražnikove čete postopoma shirale, tako v Južnem Vietnamu kot v Kambodži?
Namenoma smo navedli vseh pet vprašanj posamič, ker bo nanje morala dati federalna administracija tudi ločene odgovore in ker je treba pričakovati, da bo odbor porabil ravno te odgovore za
podlago za svoje stališče, kdaj je treba končati vojno v Indo-kitajski.
Zato ni mogoče prezreti važnosti teh vprašanj, čeprav se zdi, da že lahko sumimo, kako se bodo glasili odgovori. Vprašanje pa je, ali se bo odbor z njimi zadovoljil. V tem slučaju bodo nastala politična trenja, ki bodo daleč presegala tista, ki smo jih doživeli ob priliki debate o tonkinški resoluciji, ki je dejansko spodkopala politično upravičenost Johnsonove taktike v vietnamskem vojskovanju.
Svojo vlogo v debati bodo seveda igrale ali vsaj hotele igrati razne resolucije, ki so jih člani Kongresa že predlagali v obravnavanje in sklepanje. Vendar ne bodo igrale prve vijoline; igranje na njej bo pridržano odgovorom na gornjih pet vprašanj.
Odgovori sami po sebi bi pa bili laihki. Sam Fulbright trdi, da se na vsako vprašanje da odgovoriti z da ali ne. Do tega pa gotovo ne bo prišlo.
I. A.
Sami predložili nižje plače za več dela
MARIETTA, O. — Unija stavbnih mizarjev je pretekli petek tod predložila za svoje o-Krožje znižanje urnih plač od $7.05 na $5, da bi olajšala poživitev gradbene delavnosti, ki je v tem predelu močno zastala.
Predlog za znižanje morajo o-dobriti še unijski vrhovi, veljal bo za zgradbe v vrednosti pod $40,000 in za 4 okraje v Ohiu ter za 5 okrajev v W. Virginiji.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Boji za topniško oporišče št. 6 se nadaljujejo. Rdeči so položaj ponovno napadli, pa bili s hudimi izgubami odbiti. Po poročilu	južno vietnamskega
poveljstva, naj bi položaj napadli trije polki, ki so imeli v 6 dneh bojev doslej okoli 1,800 moj izgub.
SANTIAGO, Čile. — Pri včerajšnjih občinskih volitvah je vladna koalicija dobila 51% glasov, kar naj bi ji dalo poguma za hitrejše uvajanje socializma. Krščanski demokrati so ostali še vedno najmočnejša stranka in so obdržali približno svojo moč, okrepili so se socialisti, med tem ko je komunistična stranka dobila nekako isti odstotek glasov.
BEIRUT, Lib. — V Jordaniji je po vsem sodeč prišlo znova do državljanske vojne. Boji
so vlečejo že 10 dni, zdaj so butnili na dan z vso silo po vsej državi.
/z Clevelanda in okolice
Seja—
Podružnica št. 41 SŽZ ima ivojo sejo v torek ob dveh popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Podružnica št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7. zvečer sejo v dvorani pri Sv. Kristini v Eu-clidu.
Podružnica št. 14 SŽZ ima sejo jutri, v torek, zvečer ob 7. v SDD na Recher Avenue.
Po pismo naj pride—
V uradu AD je pismo za Tonyja Žnidaršiča, 867 E. 79 St., Cleveland, O. Piše mu Franc Žnidaršič, Dolenja vas št. 71, ol380 Cerknica, Slovenija. sTe prezrite—
Za barvanje vaših hiš se vam priporoča slovensko podjetje Kristavnik Painting & Decorating, lastnik Tony Kristavnik. Podrobnosti v oglasu na notranji strani današnjega lista. Žalostno sporočilo—
Ga. Tončka Škrabec, 6416 Carl Avenue, je dobila sporočilo, da ji je v petek v Torontu v Kanadi umrla sorodnica gdč. Pavla Škerl iz Kleč pri Ljubljani. Pogreb je bil danes. Hčerkica—
G. Gary ju R. in ge. Mariji Hull, roj. Cerar, se je rodila pred dvemi tedni v Lakewood oolnišnici na W. Detroit hčer-idca, prvi otrok. Mati in hčerkica, ki sta že obe doma, se do-oro počutita. Čestitamo!
Policaj streljal na tovariša—
Danes bo obtožen umora policaj Thomas F. McLaughlin, ki je v soboto popoldne v komuni-itacijskem središču na glavni policiji streljal na svoja tovariša in ustrelil policaja Toma S. Hakaima, sgt. S. B. Friedlanda pa težko ranil. Imenovana naj bi bila McLaughlina dražila, ker ni napredoval v narednika, ko je prvi na listi za imenovanje. Če ne bo imenovan do 20. aprila, bo sedanja lista izgubila veljavo. Trdijo, da napadalec ni bil “priseben”, ko je začel streljati. Odpeljali so ga v bolnišnico za duševne bolezni na pregled. Gerity bo zaslišan—
Policijski inšpektor Gerity, ki je bil pretekli teden začasno odstavljen, ker naj bi bil enega od podrejenih klofnil, bo danes zaslišan od načelnika varnostnih sil mesta. On trdi, da je obtožen zaradi politike — ker govore, da bi utegnil kandidirati za mestnega župana — kar pa policijski načelnik Coffelt odločno zanikava.
Vsaj 92% fosforja mora iz odpadne vode
CLEVELAND, O. — Zvezna agencija za varovanje okolja je objavila pretekli petek, da so nove preiskave dognale, da morajo mesta in podjetja vzdolž o-bale jezera Erie odstraniti od odpadnih voda, ki jih puščajo v jezero, vsaj 92% sedanje primesi fosforja, če hočejo, da bo jezero Erie ozdravelo.
Obilica fosforja, ki prihaja v jezero Erie z odpadnimi vodami, pospešuje rast alg v jezeru v taki meri, da to naglo odmira, ker v jezerski vodi ni dovolj zraka. Tega porabijo alge pri svoji rasti.
Dodatki jeklu
CLEVELAND, O. — Da bi bilo jeklo trše in imelo zahtevane lastnosti, mu dodajajo v določenem obsegu nikel, krom, molibden in vandadij.
Ameriška Domovina
/TV»« l*IC-/V l.—lir > ii ■
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
JZa Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:	~
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18-aQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO «^^^«,83	No. 66 Monday, April 5, 1971
stranke, ko je končno imel svojo sejo proti koncu februarja. Pa tam ni bilo sklenjeno nič posebnega, čeprav debat o predlaganih točkah dnevnega reda ni manjkalo. Čutilo se je vsak trenutek, da v odboru še ni ravnovesja političnih sil. Zastopniki Gomulkinega režima niso pripravljeni, da brez ugovora prenašajo kritike, to vodi do brezkončnih debat. Na Poljskem so na tako politiko navajeni, tujina je pa ne razume. Gierek bo moral verjetno hoditi po poti dr. Husaka v Pragi, ki je tudi potreboval dolge mesece, da je vse partijske organe preobrazil po svoje, pa mu nekateri sodelavci še sedaj delajo sitnosti.
Vse sedaj čaka, kaj bo napravila partija. Na programu je sklicanje osmega plenuma glavnega odbora. Kritiki sedanjega režima že vneto zbirajo gradivo za debato, ki utegne dati glavnemu odboru čisto nov obraz. Od plenuma bo odvisno, kam se bo usmerila politika poljskih komunistov. To čutijo tudi nekateri sedaj vodilni tovariši, ki jim postaja vroče. Točnega sedanjega razpoloženja ni mogoče dognati, tako čudno se prepletajo struje, trenja, dogodki in presenečenja.
j BESEDA IZ NARODA
Na Poljskem se počasi dani
Decembrska “revolucija” v baltiških pristaniščih je prišla tako nepričakovano, da je niti v Varšavi niso mogli prvi trenutek razumeti. Na poti do spoznanja se jim tudi ni mudilo, ker je zmeda v pristaniščih zahtevala primeroma malo človeških žrtev in še te je režim skušal v začetku zamolčati. Zato ni točno število žrtev še danes čisto pojasnjeno.- Razčiščen je vzrok upora pristaniških delavcev, ki pa sega daleč nazaj v zgodovino poljskega komunističnega režima.
Ko je 1. 1956 Gomulka prevzel vajeti ob splošnem odobravanju poljske javnosti, je le malokdo opazil, da je z njim vred prišel do veljave sloj rdeče inteligence. Gomulka sam je inteligenten človek in ceni le sebi podobne sodelavce. Seveda je kot politik moral vpoštevati tudi druge struje v partiji, toda do besede jih ni pustil. To je rodilo dve posledici; Gomulka se je odtujil večini tovarišev, padel je pa pod vpliv inteligenčne manjšine. Inteligenca sama po sebi ni napačna stvar, ima pa tudi svoje slabe strani. Na gospodarskem polju je na primer vse preveč zaverovana v teorije, obožuje številke in odstotke. Ker v politibiroju ni bilo nobenega pravega ravnovesja, je tam režimska gospodarska politika prešla v roke inteligentov. To je odprlo pot v decembrsko krizo.
Poljska gospodarska in socialna politika sta padli pod vpliv, recimo, številkarskega optimizma. Ako so številke in odstotki pokazali, da so cene prenizke, jih je bilo treba zvišati. Nihče ni vprašal, ali bodo revni sloji mogli plačevati višje cene. Odstotki so pokazali zastoj v gospodarskem razvoju, treba je torej dvigniti delovno storilnost ob nespremenjenih mezdah. Kdo bo režimu na ljubo več delal brez odškodnine, tega pa Gomulkina vrhuška ni spraševala.
Po tei poti se je uradna partijska gospodarska in socialna politika odtujila težnjam delovnega ljudstva. Ko je režim pred božičnimi prazniki napovedal višje cene, obenem pa potrebo po večji delovni prizadevnosti, je počilo s tako elementarno silo, da so vsi ostrmeli. To je bil prvi u-sodni udarec po rdečem režimu. Drugi je sledil za petami: poljski vojaki niso hoteli streljati upornike. Ti so od svoje strani hitro ustanovili začasne “komune”, ki jih je režim moral priznati, da se izogne prelivanju krvi.
Tako je na Poljskem med zadnjimi prazniki vladala prava anarhija. Novi rdeči voditelj Gierek je skušal rešiti, kar se je dalo rešiti: ni zmerjal upornikov, jih je šel osebno mirit, jim je obljubljal, da bo vladal v sporazumu z njimi itd. Delovni ljudje so umolknili in čakali, kaj bo iz obljub. Čakajo še danes, pa ne več s takim optimizmom kot v decembru.
Da jim ni bilo preveč dolgčas, so začeli kar povrsti štrajkati, najprej delavke v tekstilnih tovarnah v Lodzu, potem se je pa ta ideja hitro raznesla po vseh poljskih industrijskih središčih. Štrajki so bili praviloma divji, kajti sindikati so prišli med delavstvom ob ugled. Štrajke delavci rabijo v najrazličnejše namene. Nočejo hoditi k vladi, zahtevajo, da pride vlada do njih, drugače začnejo štrajkati. To je samo en povod za štrajke, ki jih ni mogoče prešteti, ker je vse tako zmedeno.
Delavci niso samo štrajkali, so sestavljali pritožbe, o-čitke, obtožbe in zahteve. Do konca januarja se je nabralo pri vladi že okoli 2,000 spomenic delavskega gibanja, režim bo kmalu utonil v njih. Značilno je, da tisk svobodno piše o teh spomenicah in obtožbah.
Delavci so dalje prišli na dan z zahtevo, da je treba krivce za stanje pred decembrom imenoma navajati in se ne ustaviti pred nobenim imenom. Vse te naj zadenejo pravične kazni. Posebno so delavci glasni z zahtevo po samoupravi v podjetjih. Obenem zahtevajo tudi, da režim prežene iz sindikatov vse aparatčike, zahtevajo tudi nadaljevanje čistke. Zaenkrat je izginil le Gomulka in njegova cžja družba, delavci pa vztrajajo, da mora biti čistka izvedena na celi črti od zgoraj navzdol. Nekateri listi so že imenoma napadli Gomulko in njegove ožje sodelavce in zahtevajo, naj vse obtožbe razčistijo sodni procesi.
Vse to se je naravno dovalilo že do Varšave, kjer ulica živahno razpravlja vse pojave in jih presoja. Zdi se, da se večina sodb glasi tako, da Gierek in Jaroszewicz še nista zadovoljila razjarjenega delavstva.
Ni tudi jasne slike, kaj mislijo o dogodkih na Poljskem druge komunistične stranke, posebno sovjetska, ki je prav posebno prizadeta, ker sta Poljska in Sovjetska zveza sosedi. Dva dogodka sta že pretresla Kremelj: da poljski vojaki niso hoteli streljati v uporne delavce in da so delavski uporniki v decembru že postavili svoje “komune”, pri čemur Varšava niti ne misli, da bi jih za to kaj kaznovala. Verjetno bo Kremelj doživel še par podobnih presenečenj. Zato bo izredno zanimivo, kaj bodo o poljskih dogodkih govorili na sovjeskem partijskem Kongresu prihodnje dni.
V januarju je vse čakalo, kaj bo rekel glavni odbor
M, rev. Štefan KraSjiš
MILWAUKEE, Wis. — Dne :8. marca 1.1. je v kraju Ken-mare v Severni Dakoti umrl slovenski duhovnik Stefan Kraljič, poznan tistim slovenskim rojakom v Združenih državah in Kanadi, ki so bili po drugi svetovni vojni begunci v Avstriji. Predvsem pa so pokojnega župnika poznali in se ga spominjajo bivši slovenski domobranci vzhodne in južne ljubljanske o-kolice ter višnjegorskega in sti-škega domobranskega bataljona. Pokojni Kraljič , ]e bil namreč domobranski kurat.
Njegova rojstna vas je Brest v tomišeljski občini tam na južni strani ljubljanskega barja. Na svet je prišel na Božič 1909. Po končani ljudski šoli je bil Kraljičev oče za to, da gre mladi Štefan naprej v gimnazijo, seveda v škofove zavode v Št. Vid nad Ljubljano. Škofijska klasična gimnazija v št. Vidu je bila ena najbolj uglednih slovenskih srednjih šol. Na njej so učili u-čeni duhovniki, med njimi slovničar dr. Anton Breznik in evropsko razgledani slovenski kulturni delavec prof. Jaka Šolar, o katerem celo slovenski komunisti priznavajo, da je bil “zelo inteligenten” (“Ljubljana v ilegali, L”). Na tej klasični gimnaziji si je mladi Štefan, kot že toliko drugih fantov pred njim in nato za njim, pridobil solidno splošno izobrazbo, ki je v ameriškem srednješolskem sistemu nedosegljiva. Sedmi in osmi razred te šole je bil v mnogočem to, kar je ameriški junior college.
Po veliki maturi je Štefan Kraljič vstopil v ljubljansko bogoslovje in po petih letih ga je škof dr. Gregorij Rožman posvetil v duhovnika — 7. julija 1935, torej na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Po novi maši je bil nastavljen za vzgojnega prefekta v istih škofovih zavodih, kjer je bil prej sam dijak. Nato ga je škof poslal za kaplana na Vrhniko, kjer je takoj posegel v organizacijsko življenje kraja. Tam je doživel zlom prve Jugoslavije v aprilu 1941 in nato italijansko okupacijo.
Pokojni Štefan Kraljič je bil med tistimi slovenskimi duhovniki, ki so takoj v jeseni 1941 spoznali, kaj pomenita in kam vodita teror in nasilje, s katerima so začeli slovenski komunisti. Zato ni držal rok križem, ampak je šel na delo in krepko pomagal pri organiziranju Slovenske zaveze na Vrhniki in v
okolici ter s tem posredno pripomogel k slovenski samoobrambi proti komunističnemu nasilju. Ta samoobramba se je začela, kot znano, v začetku julija 1942 v hribovskem Št. Joštu nad Vrhniko. Zato Fr. Sajetov Belogardizem omenja Kraljiče-vo aktivnost kar devetkrat. Ali pa so vse te navedbe pravilne, je drugo vprašanje. Kot sta po besedah ruskega filozofa Berd-jajeva v komunizmu pomešani laž in resnica — te Berdjajeve besede nam je nekoč pri študentovski K A prepričljivo razlagal veliki poznavalec ruske duhovne zgodovine prelat dr. Grivec — tako sta dosledno temu tudi v Sajetovem Belogradizmu laž in resnica tako pomešani, da jih more bralec razločevati le za domač okoliš, ki ga dobro pozna, pa za tiste dogodke, pri katerih je bil sam navzoč in imel pregled čeznje. Pretiravanja in zavijanja so na mnogih mestih te knjige kaj otipljiva in gradivo je skoro vedno razvrščeno tako, da je v vsakem kraju prvi krivec — v komunističnem pomenu namreč — krajevni dušni pastir, za njim pa bivši politični predstavnik, oba pa sta seveda klerofašista... Nič pa bralec ne najde v Sajetovi knjigi o terorju in nasilju^ ki so z njim slovenski komunisti začeli v jeseni 1941. V tej knjigi ni prav nič razvidno zgodovinsko dejstvo, da sta bila komunistični teror in nasilje nad slovenskim narodom pomladi 1942 veliko hujša, kot pa sta bila teror in nasilje fašističnega okupatorja. Slovenski komunist je kot domačin dobro poznal ljudi in dejanski položaj. Ni pa tega poznal tako fašistični okupator. Zato so slovenski komunisti in njihovi partizani često zahrbtno udarili in morili svoje idejne in politične nasprotnike, in to skoro vedno ponoči, fašistični okupator pa je bil vojaško krut in nasilen pri belem dnevu. Partizanske brigade slovenske KP in po njej vodene OF so v mnogih primerih ponoči napadle, velikokrat le dražile fašističnega okupatorja brez sleherne strateške potrebe in brez ozira na to, da se bo okupator naslednji dan znesel nad nedolžnim slovenskim prebivalstvom: postavljal moške pred zid in jih streljal, požigal vgsi, odvajal moške in fante umirat v italijanska koncentracijska taborišča. In zgodovinsko dejstvo je, da je v večini primerov takih okupatorjevih represalij “herojska partizanska vojska” počivala v hosti, utrujena od nočne akcije ... Slovenski partizani so tako v nekaterih krajih dobili nekaj rekrutov zase, a predvsem so se na ta način znebili svojih idejnih in političnih nasprotnikov .. . Morda bo Saje v 3. izdaji Belogradizma le premogel toliko moralne moči, da bo, ne zaradi kake obzirnosti do nas, nekdanjih belogradistov, ampak zaradi zgodovinske resnice, nudil vsaj nekaj slike o komunističnem partizanskem terorju in nasilju pred julijem 1942, ki sta končno prisilila slovenske ljudi na deželi, da so začeli s samoobrambo, ki je bila edini izhod
v tistem strahotnem precepu. — Zdi se mi, da je prav, da si ob smrti bivšega domobranskega kurata osvežimo spomin na našo slovensko državljansko vojno, ki so jo začeli komunisti. In v tem okviru je kratki življenjepis pokojnega gospoda Štefana Kraljiča vse bolj pomenljiv.
V	jeseni 1942 je pokojni Štefan Kraljič odšel v Rim nadaljevat svoj študij, a se v začetku poletja 1943 vrnil v domovino. Napravil več obiskov po Dolenjskem, kjer ga je zaletelo italijansko razsulo. Ker je bil tedaj v bližini Stične, je bil zajet od partizanov skupaj s stisko in te-meniško Vaško stražo, ki sta bili pod vodstvo akt. poročnika Na-draha. (Nečak generalnega vikarja Nadraha!) Kot znano, sta bili ti dve postojanki zajeti zaradi hinavske dvolične vloge akt. poročnika A. Zupanca. Partizani so Kraljiča poslali v novomeške zapore, nato pa v graščino Breitenau, kar smo pred par dnevi brali na temle mestu v zanimivem dr. Blatnikovem popisu.
Spomladi 1944 je pokojni Štefan Kraljič postal domobranski kurat. V svežem spominu imam, da sva se v jeseni tega leta srečala pri Sv. Urhu in se po njegovih opravljenih kuratskih dolžnostih dalj časa razgovarjala. (V tistih mesecih sem se večkrat zatekel k Sv. Urhu pred Gestapo, ki me je precej krepko iskala. Posadka pogumnih fantov in mož iz Loške doline mi je vedno šla z razumevanjem na roko tako na dobrunjskem bloku kakor tudi v posadki sami pri cerkvi.)
V	maju 1945 se je pokojni gospod Štefan umaknil s slovensko vojsko in s tisoči slovenskih beguncev čez Ljubelj na Koroško. V nesrečnem in usodnem vetrinjskem taborišču je bil v tisti skupini Cofovega polka, ki se je v noči na 31. maj razšla in tako ušla nasilnemu angleškemu izročanju v roke partizanov ter se na ta način rešila strahotne usode 11,000 slovenskih domobrancev, pomorjenih od sloveni skih komunistov po raznih krajih Slovenije.
Po kratkem bivanju v lien-škem taborišču je pokojnik postal župni upravitelj pri Falter-scheinu blizu Landecka v Vzhod. Tirolih, kjer so ga dobri in verni Tirolci vzljubili, kot so vse druge slovenske duhovnike. Od tam je 1. 1949 prišel v Združene države, v kraj Minot v Severni Dakoti. Najprej je bil za kurata v bolnišnici sv. Jožefa, obenem pa pomagal pri fari sv. Leona. Cez tri leta je prevzel faro sv. Ane v kraju Berthold, dve leti zatem pa faro sv. Bonaventura v kraju Underwood, kjer je leta 1960 praznoval srebrno mašo. Leto nato je postal župnik fare sv. Neže v Kenmare, kjer je o-stal do smrti in kjer je tudi pokopan.
Poleti 1968 je bil pokojni na obisku v Milwaukeeju in se je udeležil srebrne maše rev. dr. Jožeta Goleta. Takrat je bil še dobro razpoložen. Spomladi nato je prestal hudo operacijo, a zahrbtna bolezen v drobovju se ni dala več ustaviti. S trdno voljo je maševal do zadnjih dni življenja.
Pogrebne obrede za njim je opravil škof Hilarij Hecker iz škofije Bismarck. Pogreba se je udeležilo čez 60 duhovnikov.
Pokojni gospod Štefan je pred božjim Sodnikom mogel pokazati na 35 let zveste duhovske službe. Zato smemo biti prepričani, da ga je krepko nagradil zanjo.
Pokojni zapušča v Severni Dakoti brata Janeza z družino, v Milwaukeeju sestro go. Tončko por. Cimermančič, z družino, doma na Ižanskem pa dve sestri z družinama.
Pokojni g. Štefan Kraljič je bil mali bratranec lani umrlega ižanskega rojaka in ljubljanskega kanonika dr. Janeza Kraljiča, ki ga je imel v marsičem za zgled do konca. Skupaj s ka-inonikom je bil g. Štefan prepri-
čan, tako mi je pred poldrugim aleluja.” Na Veliko nedeljo smo letom nakazal v pismu, da je tre- po jutranji maši v sobi postavili ba v svetovnem komunizmu gle-.na stran zajtrk z običajno vode-dati to, kar je, neglede na to, da no kavo, z rezino kruha in za o-se v kakem kraju kaže v nekaj rehovo lupino “putra”, vse dob-bolj mili obliki.
J. Grum
Rev. Leon Kristanc:
Skromni - žalostni pirhi pred 25 leti
V postnem času smo se ob
Ijeno v skupni kuhinji. Vsedli smo se za vegasto mizo in molče gledali v borni “žegen”. Starejši brat je imel doma ženo-marno in ostalo družino; mlajši je imel tam 9 otrok, najstarejša je imela komaj 15 let in so bili sami sebi prepuščeni na obširnem posestvu — sirote — ko jim je pet mesecev po njegovem odhodu umrla mama, kmalu po rojstvu z otročičkom vred. V
skrajno pičli in enolični prehra- njuni boli se je tresla	ko
ni duhovno piipravljali na ta sta na nj0 nasionjena 0tiraia jn največji praznik krščanstva. “Ce požirala solze in so ge dekleta bomo s Kristusom trpeli, bomo spustila v jok _ Napravil sem z Njim tudi vstali.” Pobožnost križ; ^Molimo za vse domače za križevega pota je bila vsak ve- zdravje in blagoslov in božje
čer dobro obiskana. Na Cvetno varstvo nad njimi ” Sledil je še nedeljo so otroci prinesli k glav- 0čenaš za umrlo mamo in za vse ni maši v blagoslov lepo okra- pokojne y družini Umirili go se; šene majhne butarice, saj les- starejši brat je razrezal tičko kovja in bršljana ter rese je bilo in šu,nko _ bore malo se je dr_ ob Dravi dovolj; namesto obi- žalo kosti) in vsak je dobil svoj
čajnih jabolk so bili med žele- pirh skromen je bil tisti “že-njem pisano pobarvani oblanci, gen” pa smo Boga zahvalili za
vse je bilo le medel spomin na lepo nedeljo v domovini. V kapeli smo oskrbeli vse obrede Vel. tedna. Tudi ‘zvonovi’ so obmolknili, nadomestila jih je ra-gla v spomin žalosti in grozote, ko sta nebo in zemlja vztrepetala ob Gospodovi smrti na križu. Na Veliko soboto je bila dana možnost za velikonočni “žegen“. Proti pričakovanju so mnoge matere in dekleta prinesla v cekarjih in culicah pristradane prihranke, da vsaj ski'omno pokusijo “žegen”, brez katerega ni Velike noči. Že dneve preje so oblegale okoliške kmetice, katere so le iz sočutja prodale jajčka za pirhe. Ker običajne obro-čivke ni bilo mogoče dobiti, so jih kuhale v čebulnem perju, da so bili vsaj rjavi, če ne rdeči. Spominjam se, brat je namesto za Božič še hranil od doma pri-nešeno majhno gnjat; bila je že vsa plesnjiva, pa so jo dekleta očistila in skuhala, da je vsaj dišalo po šunki — spomin razbiča-nega Gospodovega telesa. Starejša nečakinja je ob določenih dneh pomagala in čistila pri angleški družini; tam Je dobila malo moke in malce rozin vsaj za malo potičko, in tako je najmlajša v cekarju nesla k “žeg-nu”. Pri vsej veliki skromnosti je bila Velika noč dostojno praz-novana.
Veličastna procesija se je v dolgem obhodu vila preko očiščenega taborišča. Šolska mladina je v molitvi rožnega venca stopala za otvoritvenim križem, sledile so vse šole z gimnazijskimi dijaki in s profesorskim zborom; pevci so v ubranem koraku stopali pred podobo Vstalega Kristusa, katerega je visoko dvignjenega radostno nosil kmetski oče tam nekje od Mengša doma. Sledila je duhovščina z Najsvetejšim v monštranci, katero je sonce poljubljalo s
to srečo in ga ne bom nikdar pozabil. Bilo je vse zelo skromno
—	pa nam je bilo dragoceno. Približno tako so obhajali Veliko noč pri sosedih v baraki, ponekod pa še slabše, brez vsega
—	le v spominih. Taka je bila prva Velika noč v begunstvu; prva in tudi zadnja v Peggezu, ker naslednjo smo že obhajali v taborišču Spittal ob Dravi na Koroškem.
IZ NAŠIH VRŠI
Toronto, Ont. — Spoštovano upravništvo! Dostavljam Vam naročnino za Ameriško Domovino za bodoče leto. Ker sem na list že zelo navajen, bi mi bilo brez njega dolgčas.
Vsem naj lepše pozdrave in vesele velikonočne praznike!
Franc Urbanc
*
San Francisco, Calif. — Priloženo pošiljam ček za mojo naročnino in prilagam 4 dolarje za sklad lista.
Ameriška Domovina nam je vedno v veliko zadovoljstvo, le prejemamo jo s precejšnjo zamudo. Zelo všeč so nam podlistki, posebno domače povesti.
Uredništvu kot vsem bralcem Ameriške Domovine iskrene pozdrave in mnogo uspeha v bodočnosti. Z odličnim spoštovanjem!
Družina Turk
V
New Smyrna Beach, Fla. — Drago uredništvo! Tukaj Vam pošiljam celoletno naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad.
Vas lepo pozdravljava in voščiva veselo Veliko noč!
Joseph in Mildred Ceglar
4>
Wickliffe, O. — Cenjeno uredništvo! Najlepša hvala za Vaše tolpimi žarki pod nebom, kate- prijazno obvestilo o poteku mo-rega banderca so plahutala v po- je naročnine.
Tu Vam prilagam ček za enoletno naročnino in dva dolarja
mladni sapi. Za nebom je stopala taboriščna uprava s komandantom in dr. Val. Meršolom na v podporo listu, čelu. I otem je sledila še dolga Želim Vam mnogo novih na-vrsta ostalih — vse je družila ročnikov in vse pri uredništvu molitev k Vstalemu Kristusu lepo pozdravljam.
Gospodu za blagoslov njim samim ter za blagor in rešitev domovine. Ubrano potrkavanje se je menjavalo s pesmijo Aleluje — s pesmijo zmagoslavja: “Kri-
Z odličnim spoštovanjem!
Vinko Kaplan
*
Walpole, Mass. — Drago uredništvo Ameriške Domovine!
stus je vstal od smrti, razveseli Hvala lepa za Vaše obvestilo, da se kristjan, Smrt in pekel je mi bo potekla naročnina. Tukaj premagal, vstal je iz groba tret- Vam pošiljam naročnino za na-ji dan.” Med dolgo procesijo je daljnega pol leta in prilagam 2 skrbni Peter s svojimi pomaga- dolarja za tiskovni sklad, či preuredil oltar v kapelo; lepo Mogoče Vas meseca junija žoln bogato so ga okrasili s telo- pet obiščem. Zelo ljubim sloven-hom-kurjicami, zvončki, troben- ski Cleveland, srce ameriških ticami in vijolicami in dreno- Slovencev, kjer človek lahko po vim cvetjem, da smo ob vrnitvi domače zaživi. Lansko leto sem kar dihali in vonjali po cvetju, bil na obisku pri Milanu Besed-Po končanem blagoslovu so za- n jaku in Štefanu Popotniku. Le-
pdii še tretjo kitico že preje k koncu procesije načete pesmi
po je bilo! Pravijo, da kri ni voda... posebno, če je slovenska
“O srečen dan, o dan veseli, ki kri! ga naredil je Gospod! Da večno Pozdravljeni slovenski bratje hvalo bi Mu peli, odrešen je člo- in sestre in na veselo svidenje veški rod! Odprt stoji nam pa-	Vaš
radi/, in vrata vanj je sveti Križ,	Avgust Petrovek
fran erjavec:
IZBRANI SPISI
Avguštin Ocepek
Te Slivarjeve besede so popolnoma potlačile Avguština; z obema rokama si pokrije obraz In stoče: “Moj Bog, moj Bog, kaj b° z menoj? Prijatelja, lepo valu prosim, molčita! O nesrečno vino!”
“Ne bodi neumen, to veš, da naju te ne bo nijiče izdal, le sam pametno vedi in morebiti se še vse po sreči izide.”
Ocepek plača vino, katero je komaj pokusil, in gre ven, ker v krčmi mu je bil zrak pretežak; mislil je, da se mora zadušiti. Ko pride ven, udere jo narav-nost proti domu, skrbno se je ognil vsacega človeka, menil je, da so to sami rabeljni, ki njega iščejo.
Ko prisope domov, zapre se v svojo sobico in premišljuje svo-1° hudobijo. Avguštin ni pom-mi, da bi bil kdaj kacega človeka s hudo besedo razžalil, on, ki lo bil vedno ponižen in pohle-Ven kakor ovca, zdajci obdivja kakor divja zver in pobija ljudi, kakor vrabce! Ko bi imel več srčnosti, bil bi si vzel življenje, katero je po njegovi misli že tako zapadlo rabeljnu. Take strašne noči še ni imel vse svoje življenje. Revež ni mogel zaspati, in če je tudi zadremal na kak trenutek, prebudile so ga strašne sanje.
V krčmi pa smeha ni bilo ni konca ni kraja, ko je Avguštin °dšel. Pezdir bi bil kmalu počil °d smeha, in Slivar je rekel, da j® to več vredno, kakor deset iger v gledališči, in vsi so se veselili na jutrišnji dan, ker se b° ta igra vršila na dalje.
Skesan in poparjen pride dru-Si dan Ocepek v pisarno še prej, kakor po navadi, in sede za mi-z°, ali danes mu pisanje ni šlo 0<3 rok, kar je pisal, bilo je na-Pačno, in ves čas, kar je opra-vijal to službo, ni pokvaril toliko popirja, kakor danes. Počasi s° jeli dohajati tovariši. Kadar s° se odprla vrata, zgenil se je Avguštin po vsem životu, ker je mislil, da biriči gredo ponj. Vse 3o bilo tiho v pisarni, nihče ni spregovoril z Avguštinom in Gradniki so le šepetali med se-b°3- To šepetanje je Ocepka še k°lj vznemirjalo, ker je bil prebičan, da se o njem pogovar-3ajo; povprašati pa nikogar ni b°tel, ker se je bal, da ne bi zve-spet kake še strašnejše no-vice. Pezdir pa je ves čas pazil PK oknu, kdaj pride Srakar, in k° ga vidi po ulicah iti, gre ven m mu vse razloži. Srakar, ki je med vsemi nemškimi klasiki ^mjbolj čislal Kotzebuva, bil je ypiik prijatelj vseh šal in burk. K° tedaj od Pezdirja vse natan-ko zve, kako in kaj, nabere si °braz v gube, kakor je imel na-vado, če ga je obšla kaka neje-^ol3a, in stopi v pisarno. Avgu-stm ga je izpod čela plašno po-S^edaval in izkušal brati na Njegovem obrazu, ali že kaj ve £ njegovem poboji, ali ne. Sra-,ar postavi palico v kot, obesi ^°buk na klin, potem gre jed-r*ekrati po sobi gori in doli in Se Ustavi pred Pezdirjem.
G°sPod Pezdir, ali ste Vi kaj s Kali o predsinočnem poboji?” Se predno je Pezdir mogel kaj v. §°voriti na to vprašanje, sko-1 Ocepek izza mize, pade pred mkarja na kolena in joka ka-°r majhno dete, tako, da se je - Ekarju in celo Pezdirju smi-
sem vedno mislil, da ste miren in trezen človek, ali kaj moram slišati o Vas? In to ravno zdaj, ko sem Vam plačo povikšal, menda v zahvalo? Pomislite, to ni samo za Vas, ampak tudi za nas vse velika sramota, in če gosposka to zve, kaj bo z Vami?”
“Gospod, prisezam Vam,” stoka Ocepek, “da nisem še nikdar bil pijan, in da živi duši nisem ničesar žalega storil, kakor samo ta nesrečni dan. O samo je-denkrat mi odpustite!”
Srakarju in vsem drugim še je že smilil, torej ga niso dalje mučili. “Vstanite,” veli mu Srakar, “vstanite, kaj bi rekel tuj človek, ko bi zdaj notri prišel. Kar je res, je res; jaz sem bil dozdaj vedno zadovoljen z Vami in mislim, da je bilo to prvikrat in zadnjikrat, torej jaz ne bom tega dalje razglašal, in tudi drugih gospodov prosim, da bi to ostalo med nami.”
Vsi so obljubili, in Slivar je tudi danes zvedel, da je jeden policaj že popolnoma zdrav, drugemu se je pa takisto že obrnilo na bolje.
To vse je Ocepka nekoliko potolažilo, ali vender je vselej še plaho pogledal, kadar so se vrata odprla in šele dva ali tri tedne pozneje je lažje dihal, ko je Slivar prinesel novico, da je tudi drugi policaj že okreval. Ni nam treba zagotavljati, da odslej ni bilo Avguština v nobeni krčmi videti, tudi vsakega policaja se je že od daleč ognil, ker se je bal, da bi ne bil morebiti jeden od tistih dveh in da bi ga ne spoznal.
Kako pa se je Ocepku nadalje godilo, zvedeli bodemo o novem letu. (S temi besedami je pisatelj završil svojo povest v zadnjem listu “Slov. Glasnika” 1. I860., ker jo je najbrž mislil nadaljevati; toda v poznejših tečajih “Slovenskega Glasnika” ni nobenega nadaljevanja.)
KONEC.
Stvarnik je ves dan ustvarjal, dobrotljivo delil novo življenje in pod noč ustvaril še neko majhno sivi ptičico. “Tvoje ime naj bo rdeča taščica,” je rekel Gospod in odpustil ptičico.
Ko je taščica že nekaj časa letala po zraku in si ogledovala lepo zemljo, si je zaželela, da se pogleda v zrealo. Res se je pogledala v vodno gladino, se ogledovala od vseh strani, pa vendar ni mogla na sebi najti niti enega rdečega peresa. Odletela je nazaj k dobremu Bogu. Stvarnik je takrat zopet dobrotljivo ustvarjal. Pravkar je bil ustvaril metulje, ki so mu obletavali glavo. Golobje so grulili na njegovih ramenih, okrog in okrog pa so cvetele rožice in travice. Srce' naše male ptičice je glasno utripalo od strahu, ko se je spustila Stvarniku na roko. Dobri Bog jo vpraša, česa si želi.
“Rada bi te nekaj vprašala,” pravi mala ptičica.
“Kaj bi pa rada vedela?” jo vpraša Gospod.
“Zakaj je meni ime rdeča taščica, ko sem pa povsem siva, siva od kljuna do repa?”
“Ej, moja mala prijateljica, popolnoma sem pozabil pordečiti tvoje prsi. Pa počakaj malo, tudi to pride na vrsto. Pustil ti bom ime rdeča taščica, zato pa se boš morala sama potruditi, da si zaslužiš rdeče perje.” Tako je rekel Gospod in odpustil ptičico, da odleti v svet.
Ptičica že vsa zamišljena odletela nazaj v raj. O Bog, kaj naj vendar tako majhna ptičica stori, da si zasluži rdečkasto perje?
Dolga vrsta let je minula od onega dne, ki je bil na zemlji najsrečnejši. Pozneje so namreč ljudje in živali zapustili raj in se razširili po vsej zemlji. Naučili so se obdelovati polje, se vozili po morju, zidali so velikanske cerkve in gradili znamenita mesta, kakor so Tebe, Rim in Jeruzalem.
Nastal je nov dan, ki se v zgodovini sveta ne bo nikdar po-
zabil. V jutru tega dne je sedela mala rdeča taščica na pustem griču blizu zidov mesta Jeruzalema. Prepevala je svojim malim, ki so ležali v nizkem grmu. Pripovedovala je svojim otrokom o veličastnosti dneva stvarjenja in poimenovanja vseh stvari na zemlji, kakor je to vsaka rdeča taščica, začenši od prve, pripovedovala svojim mladičem. “Ali glejte,” je končala tožno, “že je minilo toliko let od onega dne, že toliko cvetlic je odcvetelo, že toliko ptičic se je zleglo, da vseh nihče ne more prešteti, a rdeča taščica je še vedno siva ptičica. Vse dotlej se ji še ni posrečilo zadobiti rdečkasto perje.” Mladiči so široko odprli kljune in vprašali, ali od njihovih prednikov še nikdo ni ničesar velikega napravil, da bi si bil pridobil na prsi rdečkasto perje.
“Vse smo storili, kar smo le mogli, a vse je bilo zaman. Me rdeče taščice smo se zanašale na našo ljubezen, s katero smo ljubile Boga in ljudi in vse stvari. Zanašale smo se tudi na svojo hrabrost. Že prva taščica se je hrabro bojevala proti zlim pticam. A ves up je bil zaman.”
Milka Hartman:
VELIKONOČNO
RAZPOLOŽENJE
Mati zemlja se pripravlja za daritveni obred.
Mlado sonce jo pozdravlja, ptičji spev glasno proslavlja, ljubi jo moj oče — kmet.
Križ iz vrbe vsadil bode v njeno sveto grud, da jo čuval bo nezgode, da rodila bo dobrote vsej družini — njena čud.
Zdaj Velika noč prihaja: dečva barva pisanke; že testo za šarkelj vzhaja, iz noči že jutro vstaja: grob Zveličarjev odpre.
Ko je ptičica umolknila, je zagledala, da se približuje po ulicah mesta Jeruzalema množica ljudi, ki je šla na grič, kjer je bilo tudi njeno gnezdo. Bili so to vojaki na gizdavih konjih, pa tudi duhovniki in sodniki so bili vmes, pa jokajoče žene in mnogo divje kričečega ljudstva. Siva ptičica je drhteč sedela na grmu. Bala se je, da bo divja drhal vsak trenutek pregazila grm in usmrtila njene mladiče. “Pazite,” je govorila svojim mladim, “in bodite pri miru! Tu gre čez vas velik konj, tam dva vojaka, pa še za čudo veliko podivjanega ljudstva.”
Nenadoma je ptičica obmolknila in postala kot nema. Tožno je razširila svoje kreljuti čez svoje mlade, da ne bi videli strahote, ki se je dogajala med ljudmi.
Mati taščica je s strašnimi očmi gledala na one tri ubožce, ki so jih križali. “O, kako so ljudje neusmiljeni,” vzdihne taščica, “enemu od njih so celo trnjevo krono posadili na glavo. O, kako se mu je trnje globoko zajedlo v glavo, da mu po čelu in licih teče kri. Pa kako lep in dobrotljiv je ta človek, kako mil mu je pogled, da bi ga moral vsak vzljubiti. Meni je, kot da bi mi nedko meč zasajal v srce, ko ga pogledam.”
Mala ptičica je vse pogumneje sočustvovala s Kronanim in ga pomilovala zaradi trnja. “O, če bi bila orel, da 'bi mu mogla iz ruvati žebelj iz njegovih rok in pregnati to divje ljudstvo, ki ga tako muči. Pa čeprav sem majh na, vendarle mu moram pomagati,” reče in odleti kvišku. Nekajkrat poleti okrog Križanega, ne da bi se bila upala bliže. Nenadoma pa hrabro poleti k Njemu in mu s kljunom izruje iz čela trn. Ko je to storila, je padla kapljica krvi Odrešenikove na prsi male ptičice. Ta kapljica krvi se je razlila po njenem perju in ji pordečila vse prsi. Ko se je vrnila v gnezdo, ji rečejo
mladiči: “Tvoje prsi so rdeče, bolj rdeče kakor vrtnica.”
“To je kapljica krvi iz Odre-šenikovega čela,” odg;ovori tožno ptičica, in ta barva sie bo razgubila, kakor hitro se skopljem v potoku.”
Pa četudi se je mala ptičica še tolikokrat kopala, rdečkasta aarva na njenih prsih ni nikdar več izginila. Ko so njeni mladiči odrasli, se je tudi na njihovih prsih svetlikala rdeča barva, kakor se svetlika od tistih dob perje vsake taščice do današnjega dne.
SELMA LAGERLOEF

Ul.

((, 9cePek>” nadaljuje Srakar,
a3 to pomeni, menda vsaj Vi
^ tisti hudodelnik?”
Oh, jaz, jaz! To se pravi, ne
ali sem, ali nisem; verujte
h jaz ne vem; ali ker vsi pra-
da sem jaz, in tudi Vi že
v.° tem, mora pa vender
Lh res „
q ^Uaj Vi ste tisti pijanec! Cepek, reči Vam moram, da 111 se zelo zmotil o Vas. Jaz
TAŠČICA
Bilo je v tistem času, ko je dobri Bog ustvaril nebo in zemljo, stvari in rastline, in vsaki stvari podelil svoje ime.
Mnogo se pripoveduje o tistem času. In če bi poznali vse dogodbe stvarjenja, bi razumeli mnogo, česar si sedaj ne znamo razložiti. Takrat se je zgodilo, ko je Bog v svojem raju barval ptičice, da mu je zmanjkalo barve in tako bi bil ostal tudi lišček brez barve, ako bi ne bil Stvarnik vseh čopičev obrisal ob njegovo perje.
Tedaj je tudi osel dobil svoja dolga ušesa. Ko pa je odšel od božjega prestola, je že pozabil svoje ime. Trikrat se je vrnil, da povpraša gospoda Boga, kakšno ime mu je dal. Stvarnik pa je postal že nestrpen, ga prijel za ušesa in zavpil vanje: “Osel, osel, osel!” Pri tem mu je ušesa zelo zategnil, da bi bolje slišal in si tudi bolje zapomnil.
Isti dan se je tudi dogodilo, da je dobri Bog kaznoval malo čebelico. Ko je njo ustvaril, je takoj začela neutrudljivo pobirati med. Ljudje in živali, ki še niso bili okusili sladkega medu, so ga hoteli dobiti. Ali čebelica je vsakega srdito nagnala in zbodla s svojim strupenim želom. Ko je Bog to videl, je pozval čebelico predse in ji dejal: “Jaz sem ti dal dar, da spravljaš sladki med, nisem ti pa dal pravice, da si trda do svojega bližnjega. Zapomni si, vsakokrat, kadar boš koga ubodla, boš umrla!” ’
Tedaj se je zgodila tudi to, da je čriček oslepel in da je mravljinec izgubil svoje kreljuti. Pa še mnogo, mnogo drugega čudovitega se je takrat pripetilo.
9!
01
01
01
01
0
M
0
0
0
0
0
JI
0
Ji
0
JI
0
0
M
0
•0
0
0
Ji
0
0
j3
0
Ji
0
Ji
0
ji
S
Ji
0
SLOVENSKA PISARNA V BARAGOVEM DOMU
6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
Telefon 361-9504
ji
0
ji
0
ji
0
ji
VSEM PRIJATELJEM IN LJUBITELJEM DOBREGA SLOVENSKEGA TISKA BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Ob tej priložnosti posebej priporočamo vsem rojakom in rojakinjam naslednje lepe knjige, ki jih imamo na zalogi:
Dr. J. Kolarič: Škof Rožman I del, broš. 4, vez. 5 dolarjev
Dr. J. Kolarič: Škof Rožman II del, broš. 5 in vezan 7 dolarjev. Kdor do Velike noči naroči oba zvezka, sta broširana, oba skupaj le 7 dolarjev.
Dr. Jože Jagodic; Nadškof Jeglič, vez. 5 dol.,
K. Mauser: Ljudje pod bičem, vsi trije deli skupaj 15.50, broširani (izdaja Mohorjeva družba v Celovcu) 6. dol.,
K. Mauser: Na ozarah, broš. 3.50, vez. 4.50 dol.
Dr. L. Puš: Klasje iz viharja, broš. 3 dol.
Dr. V. Brumen: Srce v Sredini, (Dr. Jan. Ev. Krek) broš. 4, vez, 5 dol.,
Dr. Narte Velikonja: Ljudje, vez. 3 dol.,
Dr. Narte Velikonja: Zanke, vez. 4 dol.,
Dr. Tine Debeljak: Martin Fiero, (luk suzna izdaja argentinskega pesnika) 14. dol.,
Dr. Tine Debeljak: Svobodni pogledi, 1 dol.,
Ruda Jurčec: Ljubljanski triptih, broš 3 dol.,
Ruda Jurčec: Skuzi luči in sence, I del broš. 5, vez. 6 dol.,
II del broš. 7, vez. 8 dol., Ill del broš. 4, vez. 5 dol.
SIJ: Zrenja in uvidi, 0.50 dol.,
Knjižni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu za 1. 1971, štiri knjige 4 dol.,
Družinsko sv. pismo (s slikami) vez, 8 dol. (Za naročnike pred Velikonočjo 4 dol), Kratko sv. pismo (Ljubljanska izdaja) vez. 8. dol.,
Razen naštetih knjig dobite v naši pisar ni še veliko vrsto drugih dobrih in koristnih knjig, zase in za svojo družino in izberete tudi knjige, primerne ?a darilo.
Slovenska pisarna ima v zalogi še nekaj broširanih izvodov nekaterih dosedanjih Zbornikov Svobodne Slovenije. Priporočamo, da sežete po njih, ker vsebujejo velik zaklad naše zgodovine.
Naša pisarna sprejema tudi naročila za ves svobodni slovenski tisk v zdomstvu in zamejstvu: Knjižni dar Mohorjeve družbe v Celovcu za 1. 1972, 5 dol.; Mohorjeve družbe v Gorici; Duhovno življenje (Argentina), 7 dol.; Naša luč (Celovec) 3 dol.; Družina in dom, (Celovec) 2.50; Katoliški misijoni (Argentina) 3; Ave Marija s koledarjem (Le-mont) 3.50; Misli (Avstralija) 4; Glas slov. kult. akcije (Arg.) 5; Sij, (Arg.) 5 dol. po letalski pošti 7 dol.; Svobodna Slovenija (Arg.) 9, če po letalski 9 dol.; Naš tednik (Celovec) 12 dol.; Nedelja (Cel.) 5 dol. itd. (Par založb odnosno izdajateljev tu ni navedenih, ker imajo v Clevelandu svoje zastopnike, pa tudi za tak primer je pisarna pripravljena posredovati naročila).
Pisarna ima na zalogi tudi več številk starih letnikov, (po znižani ceni) argentinske revije Meddobje in Vrednot; celovških mohorjevih koledarjev, (posebej za 1. 1971) itd.
Naročniki knjig po pošti naj prištejejo k navedenim cenam poštnino in zavojnino, če ne jim knjig ne moremo poslati.
ROJAKI IN ROJAKINJE! BERITE DOBRE SLOVENSKE KNJIGE! PODPIRAJTE NAS SLOVENSKI TISK!
P*
B
gf
66
B
r
B
r
B
r
B
r
b
r
B
if
B
|f
B
if
B
if
B
if
B
ff
B
if
if
$
B
if
B
if
B
B
if
B
B
r
B
if
B
B
|f
B
r
B
B.
KLOBASE
NAPRODAJ
Okusne slovenske klobase so na razprodaji pri
GALE’S
BI-RITE SUPER MARKET 709 E. 185 St. Cena 99č funt
Narejene pri dobro poznanem mesarju
BILL RATAJC 486-0067
Ha kongresu * Moskvi običajne bete vrane
Zastopnik Italijanske Komunistične partije in predsednik Romunije sta poudarjala pravico lastne poti v socializem in neodvisnost posameznih Partij.
CLEVELAND, O. — Na komunističnih kongresih ,shodih, zborovanjih itd. ima tudi vrstni red govornikov svoj pomen in namen. Letos je na primer Kremelj hotel počastiti delegate iz Severnega Vietnama, zato je bil vodnik te delegacije Le Duan prvi “tuji” govornik na kongresnem plenumu. Seveda so tova-riši porabili priliko, da so ga posebno toplo pozdravljali.. Svoje čase je imel Castro ta privL legij, danes je pa že pozabljen.
Določene obzirnosti so deležni tudi gostje, ki so znani, da se radi odmikajo od. moskovske linije, vendar ne tako daleč, da bi proletarska mednarodna solidarnost resno trpela. Taki gostje so prihajali preje iz zahodne Evrope, danes jih pošilja le še Italija.
Italijanski komunisti imajo sicer največjo stranko v zahodni Evropi, zato pa imajo tudi dosti sitnosti v lastnih domačih vrstah, povrhu pa še sitnarijo Ma-ovi pristaši. To jih sili, da morajo hoditi po svoji poti v komunizem. V Moskvi to razumejo in so se s tem stanjem sprijaznili. Zato je na primer italijanski delegat Berlinguer kar krepko po-
plačajo po 15 dneh zdravljenja v bolnicah že osmino vseh stroškov. Medicaid bolniki bi pa naj prispevali po svojih močeh.
Predlagani prispevki, ki naj jih plačujejo bolniki prve in druge vrste, bodo pomenili za marsikaterega bolnika neznosno breme. Zato je vprašanje, ali bo ta ideja sploh prišla v zakon. V plenumu Predstavniškega doma gotovo ne bodo radi pristali na te spremembe. Socialne službe občin, mest in držav bodo pa tudi protestirale, saj bodo morale po drugih kanalih nositi stroške, ki jih bolniki ne bodo premogli.
Pariška policija trša
PARIZ, Fr. — Vlada je preteklo sredo zamenjala policijskega načelnika glavnega mesta. Namesto popustljivega M. Grimauda je bil imenovan 52 let stari J. Lenoir z nalogo, da nastopi odločnejše in trše proti mladim revolucionarjem v Parizu.
KUPUJTE
VELIKONOČNA ŽIVILA, OBLAČILA IN OBUTEV P RI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH.
Svoji k svojim!
Moški dobijo dfeio
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje
udarjal vse, kar ga loči od mo-; an§*e^ne ni nujno. Oglasite
skovske linije, in se pri tem Kremlju ni bolj zameril, kot se je že od preje.
Hitro je prišel na govorniški oder tudi romunski delegat predsednik N. Ceausescu, ki je moral imeti zadnje čase neke prepire z Moskvo, pa se o tem ne ve dosti. Tudi njegova ne ravno simpatična izvajanja na kongresu niso pomenila ničesar izrednega.
Kaj pa z jugoslovansko delegacijo? Se nič ne sliši o njej. Kako bi se tudi! Ali ni Tito ravno sedaj našel čas, da gre na o-bisk k papežu v Rim, v Moskvo pa ni hotel iti, akoravno so mu v Kremlju dali razumeti, da bi ga radi tam videli.
osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103
(x)
MA!J OGLAS?
Koristniki Medicare in Medicaid naj več prispevajo k bolniškim stroškom!
WASHINGTON, D.C. — Po sedanjem zakonu so Medicare bolniki prispevali le $60 za prvih 60 dni zdravljenja v bolnicah, dočim Medicaid bolniki niso prispevali ničesar.
Sedaj se nahaja pred Millso-vim odboro Predstavniškega doma načrt, naj Medicare bolniki
V najem
5-sobno stanovanje, zgoraj, se odda starejšim ljudem, najraje Slovencem. Nič živali! Oglasite se osebno na 1251 Addison Rd. ali kličite 431-6035.
-(67)
Rojaki pozor!
Barvam hiše zunaj in znotraj, polagam zidne in talne ploščice ter izvršujem druga hišna popravila. Kličite: 692-1069.
-(66)
V najem
3-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, v st. clairski naselbini. Za pojasnila
kličite: 391-1863
-(67)
Prijalers Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A’ «8th «	361-411i
cxtxxxtxzxxti

zixxxxrxxrxxTxxxxxxx
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika
MODEL MEAT MARKET
610 E. 200 ST.
EUCLID, OHIO 44119 — KE 1-7447


91
9
*3
9!
95
Vesele Velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem
ACME DRY CLEANING
&
B
^ ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO
9!
9!
<1
9!
9!
9!
9!
9!
95
fl
95
9!
9!
9!
91
95,
i
9!
9!
9!
Se priporočamo
672 East 152nd St.
GLenville 1-5374
cj
B
r
I
$
B
r
B Šf B
r
Franc S. Finžgar:
SELŠKEGA ŽUPNIKA VELIKA NOČ
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM
SORN'S RESTAURANT
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
6036 St. Clair Ave.
Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih
cenah.
£
i®
ras
B
6^«
w
B
r
B
gr
B
r
B
r
B
B
P*
VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!



B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
66
gr
95
95
93
93
95
95-
9!
91
93
'aci&iiis:«.
iisr

DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI - PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd.	IVanhoe 1-6436
v poslopju Central National Banke
B
r
B
gr
r
B
B
gr
99
99
99
99
&
95
9!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ISKRENO ŽELIMO VSEM DRAGIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! ALELUJA!	ALELUJA!
ANZLOVAR'S DiPARTMINT STOfif
B
r
B
r
B
gr
B
gr
B
gr
6214 St. Clair Avenue
Tel.: 361-8042


9!
&
99
9!
Vsem cenjenim gospem in gospodičnam, ki obiskujejo
ANN'S BEAUTY SALON
se lastnica ANICA BREMEC iskreno zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča tudi v bodoče ter jim želi
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Specialistka za razne stilizacije ‘las in trajno kodranje.
15602 HOMLES AVE.	TEL.: 451-0259
% ■ 1 j
K"’
^ ŠTAJERSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO
95 9!
S
fr?*
ZELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Na razpotju vrhu strmega hriba je obstal. Snel je klobuk, segel po ruti in si otrl potno čelo. Njegovo oko se je ozrlo na revnega bogca, ki je visel na trhlem križu pod cvetočim drenom. Za trnovo krono mu je nekdo vtaknil belega teloha in zvončkov.
Hvaljen ... na veke . . .
Po leščevju in gabrih je šumel gorek veter. Na leskovih mladikah so pozvanjale dolge mačice v rahli sapi, rumenkast prah se je kadil iz njih in izginjal v svežem zraku. Krog in krog je cvetela vresa, zvončkali so zvončki, šopki trobentic so trobili pomladi v pozdrav. Samotne čebele so nabirale med na cvetju. Tam na nasprotnem gorskem pobočju so se belili kosi snega iz jarkov, kakor bi se pasla raztresena čreda ovac.
Župnik se je pokril, odpel suknjo in užival slaj prvih pomladnih sap. V njegovem licu se je prebudila radost, iz oči se mu je zasvetilo kakor veselo jutro. Hitro se je okrenil in zavil po suhi stezi proti vasi. Čudovito lahka se mu je zdela noga; klanca ni občutil. Nad poljem je žvrgolel škrjanec, na levi v pritlikavem gabrovju je zaukal pastirec. V rjavem grmovju so se svetili trije beli kožuhi ovac.
Župnika je prevzela pomladna radost; vzravnal je hrbet, zamahnil s klobukom pastircu v pozdrav. S sivimi lasmi so se poigrali vetrovi. Pri podružnici je veselo zaklenkalo.
Tedaj se je pa župnik nenadoma ustavil. Ali samo za trenutek. Poslej je šla njegova noga trudna, zamišljena preko raz-orane njive.
Klenka, je pomislil. In kaj dni je tega, ko sem šel tod in ni klen-kalo. Pastirec ni ukal. Škrjanca ni bilo pod nebom in cvetje se ni grelo na soncu. Danes pa sem otročje vesel, da bi zavriskal kakor pastirec. Tedaj sefti bil zamišljen in nisem vedel, ali nosim v srcu žalost ali sramoto, občudovanje ali veselje. Vse, vse to je bilo takrat v mojem srcu, ko sem se vračal od bolnikov, katerim sem nesel velikonočno jagnje v tolažbo in oporo.
Župnik se je ozrl na desno, kjer so na brdu visele lesene koče s sivimi slamnatimi strehami. Njegove misli so šle skozi vegaste podboje v revno izbo.
Pridite vsi, pošto j te in poglejte!
V sobici ste. Razprostrite roke, da jo objamete in pritisnete z vso snažno revščino vred na prsi. Tam v kotičku je našlo prostor srce stare matere. Nad njenim revnim ležiščem visi bridka martra. Ni napisa pod njo in ne nad njo. Še tablico nad kronano glavo so razdejali črvi. In vendar je po vsej steni razlit sijaj večnega napisa nad življenjem. Rex — Kralj! — Kralj, ker se je odpovedal, kralj, ker je bil lačen in je tisoče nasičal, kralj, ker je tolažil, ko je bil zasramovan, kralj, ker ni ničesar vzel — vse pa dal — srčno
tej revni steni — dolga razpoka se širi od stropa do tal — ždi grobek pepela. Nobene moči — vse mišice so trhle, nobene toplote — življenje je izsesalo život in zgubalo polt. Ali v tem pepelu se svetita dve žareči lučki. Srce je kanglica, do roba še napolnjena z netivom, in plamenčki gorijo v očeh — lučki sredi pepepa. Nad temi očmi pa žari odsev izpod razpela. Regina — kraljica! Kraljica, ker je bilo njeno življenje večna odpoved, kraljica, ker je bila lačna, pa je nasičala, kraljica, ker je tolažila, ko so hodili oholo mimo nje in zmajevali z glavami nad njo — siroto, kraljica, ker je bilo njeno srce vrelec, katerega ne posuši vročina življenja. Sežgala je vročina zeleno trato krog studenca, posušilo se je drevje v bregu nad njim — studenček pa žubori . . .
Postojte in poglejte!
Vnuček — življenje njenega življenja — je odšel skakljajoč iz izbe. Za njim je šlo oko stare matere. Ozrla se je skozi okno. Po dvorišču se vrti, starkino lice kipi v radosti . . . Vzklik — jok! Trn si je zadrl v boso nogo razposajeni vnuček. Zabolelo je bolj starko kakor njega. S suho roko seže po skorji belega kruha, ki ga je prinesla snaha . . . Z velikim spoštovanjem ga je jedla, počasi — še te drobtine z odpovedjo! In sedaj! Na, Videk, vzemi — revček . . .
Postojte in poglejte!
Za mizo sedi sin — gospodar. Na žuljavo roko naslanja glavo. Računa. Iz kota ga božata dva plamenčka iz starkinih oči. Natanko vidi njegov križev pot po rjavi grudi. Vse mu je dala. Življenje in za življenje sama sebe, da ji ni ostalo drugega kakor kotiček pod bridko martro in srce, polno ljubezni. In vendar je njegova pot takisto strma kakor njena. Niti enega klanca mu ni znižala, ne enega kamna mu ni izruvala, ob katerem bi se ne bila ranila tudi sinova noga.
Potrpi, Janez!
Hudo je, mati; za vas . . .
Ni treba zame, sin! Ni treba! Kar bo ostalo — zadostuje. Vem, da mi hočeš dobro, vem. In če ni — potrpimo!
Poglejte in postojte!------
Pred selskim župnikom je pogledala izza drevja prva koča v vasi. Kakor bi se prebudil.
O vredno je življenje odpovedi, ker imaš dolžnost in pravico, da stopiš v tako izbo z Bogom v prsih. In če je tvoj križ težak, da si se sklonil do zemlje, ob tem ležišču ga boš objel in se zravnal. Če je v tvoji duši mrak, v teh očeh boš dobil luč, ki sije samo še s križa, in če misliš, da je tvoje upanje leglo v grob, ob takem srcu bo za-praznovalo Veliko noč . . .
Iz krone, s katero je bilo ovilo župnikovo srce, je pognalo veselo cvetje pomladi, trnov ni več občutil. Domislil se je bridke ure kakor davne preteklosti, kakor povesti, katero je bral kot otrok s tiho grozo. Prišlo je na-
kri do poslednje srage ... In ob denj sredi zime, zaječal je ka-
kor gruda v plazovih in snego-vih, tesneje se je stisnila trnova krona krog njegovega srca. Takrat je pobledelo njegovo lice, roke so prijele črni plašč na vzburkanih prsih — kakor Anton puščavnik, ki ga je pričaral čopič Domenika Morellija na platno. Takrat je bil preslab za odpoved. Kakor rože na vrtu pod oknom, zagrnjene z debelim snegom — je bolestno zaječal... In slišali so to ječanje nadljudje. Zaigral jim je krog ustnic pomilovalen smeh, namrščili so obrvi in pomislili na greh, ki ga je v tem trenutku storil zapuščeni selski župnik..
Sibillaverunt labiis suis . . . Njih ustnice so slovkovale ostro obsodbo nad njim in nad njegovim grehom.
Slišal jih je župnik, pa njegove duše ni objela žalost. Govorili so tisti, ki niso nikdar pili iz keliha odpovedi. Njih hrepenenje je hodilo izvoženo široko cesto, njih misli se niso nikoli spotaknile ob kamen, njihova pot se ni vila po strmini proti Kalvariji. Zato so namrščili obrvi, ko je nekdo zaječal, zato so slov-kovali ostre sodbe, ker niso razumeli . . .
Selski župnik se je nasmehnil, kakor bi s krone, s katero mu je bilo ovito srce, pognale rože na njegovo lice.
Non intellexerunt . . . Niso razumeli . . .
In kakor niso razumeli bolečine, ne razumejo veselja. Zakaj njihov kelih ni grenak in ni sladak. Omledna je ta pijača življenja; ognjena duša jo okusi pa jo izpljune, da ne bi mlačna kaluža oskrunila ognja v srcu. * * *
Župnikovo uho je vnovič za-čulo veselo pesem zvonov. Izza hiš so se posvetili pisani jerbasi, kipeči, pregrajeni z rdečimi prti. Dekleta so hitela v cerkvico.
Ko je župnik poblagoslovil, ko je zadišalo kadilo, se je ozrl na množico, ki je klečala ob velikonočnih jagnjetih. Mladost na licih, svečani praznik na čelih in v očeh vera, v udih moč in sila.
Drobtino boljšega kruha si je pritrgalo od ust to ljudstvo, da sede na dan Vstajenja k pogrnjeni mizi in z velikim spoštovanjem, polnim hvaležnosti, praznuje veliki dan.
Razkadil se je oblak kadila, po cerkvi je zašumelo, po klancu so odhiteli pisani jerbasi, se razkropili po brdih in se skrili za ovinki.
Župniku so cvetele na licih rože radosti, njegova roka se je dvigala, blagoslavljajoč to ljudstvo.
V mraku je zavihralo bandero, zasvetile so se lučke. Velikonočni spev je zadonel preko njiv in travnikov. V sredi sprevoda je šepetal župnik vdano molitev vstalemu Zveličarju pred skromni tron:
Ne zapusti jih, sirot, Predobri! Dežuj blagoslov z neba na moje revno delo. Če bom ob koncu življenja spoznal, da sem le za ped dvignil težko skalo, bom vesel zatisnil oči in rekel:
Delo sem dokončal, aleluja ...

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
želi
MIA MAROLT
LASTNICA
GOSTILNE
1128 E. 71st St.
1129 E. 68th St.
Pristni legalni likerji dobra vina, pivo in
	
/S	L H
22	
prigrizek.
Se toplo priporočamo
Oglašajte v “Amer. Domovini”
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI
RUDY'S
QUALITY MEATS
DVE MESNICI
6706 St. Clair Avenue	881-0871
31728 Vine Street, Wiliowick 943-5490

OPERATED AND MANAGED BY THE SONS OF RUDOLPH AND AGNES BUKOVEC
BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRHOV ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
STANLEY R. ZAGORC
j’lmm,
COUNCILMAN 3. VARDE V EUCLIDU
e
9
99.
9
9
£
9
9
9
9
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM
0BUK0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
MUK HMMK (0.
6612 St. Clair Ave.
Tel.: 431-2288
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO
VSEUV& PRIJATELJEM IN ZNANCEM
EDWARD i. KOVAČIČ INSURANCE AGENCY
VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA 7308 Hecker Avenue	431-3011
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo tudi za bodoče
EUCLID POULTRY
MR. IN MRS. HOWARD BAKER 549 East 185th Street	KE 1-8187
9	VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELI VSEM
9
| ZLATE'S FOOD MARKET
Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst,
9	zelenjava in mehke pijače
g|j 662 East 140th Street	MU 1-9160
__________________________________
9
9

BEST WISHES FOR A JOYOUS EASTER •
r
B
gr
B if B if B if B if B if B if B r B if B if B if B if B if B
r
Pojdi na Golgoto, verni kristjan
VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE VSEM
ŽELE
FUNERAL HOMES, INC
1 AIR CONDITIONED, ENLARGED AND B COMPLETELY REDECORATED FUNERAL HOMES
bVA UMETNO ZRAČENA, RAZŠIRJENA IN POPOLNOMA PRENOVLJENA POGREBNA ZAVODA
PARKING ON PREMISES
COLLIN WOO D MEMORIAL CHAPEL
452 E. 152nd St. Office Phone 481-3118
If
B
if
B
if
B
r
B
r
B
w
I
■B
W
ST. CLAIR CHAPEL
^02 St. Clair Avenue Phone 361-0583
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
LONGFELLOW EAGLE SUPERMARKET
JACK in FRANK TROHA, lastnika
^800-02 Waterloo Rd. IV 6-4290
l4
NAJ BO VESELA VELIKA NOČ 1971 ŽELI VSEM
SLAK
OPTIK
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE . IN VESELO ALELUJO
ROZI JAKLIČ, lastnica
TRIANGLE DRY (LEANING
6 East 71st St.
B rf B
r
B
r
~B
r
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
B
r
B if B
r B if B if B
r
B
HEnderson 2-1.150
Ho
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO je Vaša obleka kot nova!—Se priporočamo!
B
r
B
'■r
B
r
B
if
B
B
&
B
r
B
r
B
K
-B
r
B
r
Križ na Golgoti. Toliki v mravljiščih naših mest gredo mimo njega brez misli brez sočutnega pogleda, brez molitve v srcu. Komaj da ga opazijo. Iz mnogih modernih stanovanj so ga odstranili. Ali postaja tujec med nami? Ali se bo umaknil pred kulturo in napredkom našega časa?
Kadar sonce zvečer utrujeno zahaja, zahaja zato, da drugo jutro vzide lepše, pomlajeno, umito, sveže. Vzhod sonca — zaton križa. Toda tudi križ se bo vrnil v naša stanovanja pomlajen, oživljen, ljubljen. Vmes pa je noč nevere in trpljenja. Da. tudi trpljenja. In trpljenje nas vrača h križu. Vrnil se bo. ker bomo gledali vanj, ki smo ga prebodli . . .
“Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel vsak večno življenje” (Jan 3, 14). Pogled na bronasto kačo v puščavi je Izraelce čudežno reševal kačjega strupa. Skesani pogled vere na Križanega, ki smo ga s svojim odpadom, svojo mlačnostjo, svojo grešnostjo prebodli, rešuje dušo najhujšega zastrupljanja: obupa
Skesani pogled vere
Jezus je umrl, ker so ga v smrt izročili užaljeni judovski prvaki. Očital jim je, da so pobeljeni grobovi, na zunaj odeti v sijaj, v notranjosti pa polni krivice in moralne gnusobe. Ma ščevali so se. Toda to ni vsa resnica o Jezusovi smrti. Obsodil ga je omahljivi Pilat, ker se ni hotel bosti z Velikim zborom in tvegati zamero pri Cezarju. Žrtvoval je nedolžnega Jezusa, da bi rešil sebe. Tudi to ni vsa resnica o Jezusovi smrti. Jezusovo življenje se ne da omejiti na ozke meje tedanje Palestine, on je umrl v naročju vsega sveta, grešnega sveta, kot Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta (Jan !, 29).
“Njega, izdanega po določenem sklepu in previdnosti božji, ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili” (Apd 2, 23). Ne samo Izraelci, marveč vsi ljudje, vse grešno človeštvo. To je pogled vere na Kristusa križanega. On je umrl zaradi nas vseh in za nas vse. Ko gledamo vanj, gledamo svojo žrtev, gledamo delo svojih rok, gledamo vanj, ki smo ga prebodli (Jan 19, 37). In on, ki je bil vsemogočni Bog in ni bil prisiljen, je tako smrt sprejel. “Vzljubil me je in zame dal sam sebo ’ (Gal 2, 20). To je pogled skesane vere na Kristusa križanega, ki rešuje.
Rešilna moč bolečine
Toda pot do takega pogleda vere na križ je dolga. Gre preko razočaranj, gre preko lastnega križanja. Že apostol sv. Pavel pravi, da so tisti, ki “so zašli od vere, sami sebe prebodli z mnogimi bolečinami” (1 Jim 6, 10).
Življenje oznanja isto: “Kako se v strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta” — v grehu. Bolečina potrebuje Odrešenika in ga išče. Desni razbojnik je moral biti najprej križan zaradi grehov, potem šele se je začel ozirati h Kristusu križanemu, ki je kot Jagnje božje visel poleg njega. Bolečina človeka povečini vrne k Bogu. “Srce je prazno, srečno ni. ..” Razočarano je in prebodeno.
Danes gledamo odpad od Kristusa, gledamo pa obenem, kako greh prebada duše in zgrinja nanje trpljenje ter jih žene v naj hujši mrak — v obup. Pre-
bodli so Kristusa in prebodli sebe. Jutri bomo gledali, kako se bo svet vračal h Kristusu, se oprijemal križa, da spet najde notranji mir in veselje božjih otrok. Križ bo v naših stanovanjih spet našel častni prestol in bo spoštovan, ljubljen. Ob križu bo zazelenelo novo življenje, nova pomlad.
Pojdi na Golgoto, verni kristjan!
•	Skupinska potovanja ® Potovanja posameznikov
•	Najetje avtov evropskih in ameriških
•	Vselitev ali obisk sorodnikov
Oskrbi:
M. L Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Zvonovi pritrkavajo
Odela se je praznično vsa zemeljska ravan, zvonovi pritrkavajo, napočil je vstajenja dan.
Doni iz stolpa slavospev pred križ čez božji vrt, zastava zmage plapola, premagana je kruta smrt.
Utihnil je trpljenja krik, posvetni šum in vrišč.
Po cesti vije se sprevod med petjem iz svetišč.
Rešitelj, Kralj in naš Gospod z banderom v vrsti gre, odprta Mu je srčna stran, kot sonce rane Mu žare.
Gospod živi, ker res je vstal, čeprav Ga zlobni svet taji; resnice luč nam je prižgal, ki v vernih srcih plameni.
LIMBARSKI
91	If
ca	ka
H VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ^
^	ZELI VSEM	J^i
S	B
91	P*
mmc |
INSUraCE SERVICE i
93
£
91
9!
9!
93—
91 M 9
9!
9
9
9
9
9 .<3 9 &
9
RUDI KNIFIC, lastnik
820 E. 185 St.
IV 1-7540
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
JAY l VEE DELICATESSEN
Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto hranili tudi v bodeče!
JOHN in VERA MEGLEN, lastnika vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi!
16024 Grovewood Ave.
IV 1-3924
Ce nameravate letos barvati vašo hišo, nas pokličite ŽE SEDAJ za brezplačen proračun še po stari ceni, ker se bodo s 1. majem plače delavcem verjetno zvišale.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM
HOLMES AVL MARKET
15638 Holmes Ave.
LI 1-8139
opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE!
Zato že .sedaj naročite ali nabavite za VELIKONOČ naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge velikonočne posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje.
9
9
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM ROJAKOM ZDRAVNIK
DR. LEOPOLD UKMAR
X5
9
&
9
X?
9
X?
9~
xy
9
&
9
XI
9
S
9
M
9
M
9

BARAGOV SOM, INC.
^UžABNI KLUB V BARAGOVEM DOMU
^3 St. Clair Avenue	361-9504
jH^LlTA SVOJIM ČLANOM, PRIJATELJEM IN
L. Rojakom vesele velikonočne praznike:^,
B
If
Ksaver Meško:
Moii§@v
V bolesti urah in nemira, ko v strahu mi srce drhti v nebo oko se mi ozira, v nebo molitev mi kipi:
“O Bog, ki si srce mi ustvaril, da čuti, ljubi in trpi, ki uma iskro si razžaril, da misli, upa, hrepeni:
Ti veš, da sem zagrešil mnogo, a tudi se bridko kesal;
Gospod, ne sodi me prestrogo, če čestokrat preslab sem pal!
i
Saj veš, da ne iz hudobije, a človek sem, ves slab, ves slab! Srce mi vroče v prsih bije in svet ves poln je zank in vab..,
Gospod, po milosti me sodi, ne po pravici ostrih črk; še v večnosti mi Oče bodi, in ne Sodnik le trd in mrk!”
T
f
*
4
-s
*
+
4
4
4
♦
¥
I
t
*
4
t
+
¥
i
1
t
*
¥
f
VSEM DRAGIM ROJAKOM, POSEBNO NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
NAROČITE CVETJE SEDAJ —
DA BO DOVOLJ ZGODAJ ZA PRAZNIKE
STARC FLORAL, INC.
6131 St. Clair Avenue
Cleveland, O. 44103; Tel.: podnevi 431-6474, ponoči EX 1-5073
Smo tudi zastopniki čokolade FLORA MIR ki “je sladko darilo za pirhe”
FLOWERS SENT WORLDWIDE!
Ordinira vsak delavnik od 10 do 12
dopoldne in od 5.30 do 7.30 zvečer na
6208 St. Clair Ave. - Tel.: UT 1-9677
Telefon doma je: IV 1-6422
BOŽEGLAV TAVERN
6010 St. Clair Avenue
P
WINE - LIQUOR - BEER
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Phone EN 1-8606
B
r
B
r
B
\T
B
r
B
B
If
B
r - B If
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost
BR0DNKK BROS.
APPLIANCE & FURNITURE
16013 Waterloo Rd.
IV 1-6072
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN PETRIČ
Lastnik
SLOWMffi BRIVNICI
783 East 185. Street	IV 1-3465
ZAHVALJUJE SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČA ZA BODOČE!
•	V sredo odprto ves dan.
•	Na veliki petek ves dan zaprto.
FRANK J OS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR.,
lastnika
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIJO
A. GRDINA IN SINOVI
DVA POGREBNA 17010 Lake Shore Blvd.
ZAVODA Telefon 531-6300
1053 East 62nd Street	Telefon 431-2088
FURNITURE STORE — 15301 Waterloo Rd.
KRIŽMAN MEATS
1453 East 66 St.
Cleveland, Ohio 44103 EX 1-4316
PRIJATELJEM, ODJEMALCEM IN VSEM	£*
X|	DRUGIM ROJAKOM VOŠČIMO VESELE
9	m SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
^	B
9 SPECIALIZING IN HOME FREEZER MEATS w


ALEXANDRE DUMAS i
!
Grof Monte Cristo
IRM
"Moj ljubi grof,” pravi Monte dar vam k temu ni celo nihče Cristo, “v vsem, kar sem rekel potreben: z vašim imenom, va-ali storil, ne vidim ničesar, s če- šim denarjem in vašim duhom” mur bi si zaslužil hvalo, s ka- — Monte Cristo se pokloni z tero me obsipate vi in ti gos- lahkim, ironičnim nasmehom — podje. Vi niste bili tujec, kajti “se človek lahko vpelje v vsako poznal sem vas, odstopil vam hišo, in povsodi ga sprejmejo, dve sobi, pri meni ste zajutrko-, Resnično vam torej morem biti vali, posodil sem vam svojo ko- uslužen samo v jednem oziru: čijo, skupaj sva gledala maske če me more priporočati kaka na korzu, z jednega okna sva posebnost pariškega življenja, videla usmrtitev na trgu del Po- moja izkušnja in poznanje tu-polo, kjer vas je obšla slabost: kajšnjega komforta in naših vprašam vas torej vse, gospodje, bazarjev, sem vam na razpolago, ali sem mogel pustiti svojega da vam na primer preskrbim gosta v rokah ostudnih bandi- primemo stanovanje. Ne upam tov, kakor jih imenujete vi? Si-1 se vam ponuditi, da bi delili z cer pa veste, da mi je moralo mesnoj moje, kakor sem delil v biti na vaši rešitvi zelo mnogo, Rimu jaz z vami vaše stanova-
ker sem upal, da me vpeljete v pariške salone, kadar pridem na Francosko. Morebiti ste menili, da se mi je porodila ta misel samo mimogrede ter me zopet zapusti, a danes vidite, da je bila misel čisto resna in morate izpolniti svojo obljubo.”
“In izpolnim jo,” vsklikne Morcerf, “toda bojim se, da ste razočarani že zdaj, kajti navajeni ste čarobnih okolic, slikovitih dogodkov, fantastičnih prizorov. Pri nas nimate pričakovati nobene epizode, kakoršnih je navajeno vaše življenje. Naš Čimboraso je Montmartre, naš Himalaja Monte Valerien; naša velika puščava je Grenelleska ravnina, kjer vrtajo zdaj artezi-čen vodnjak, da bodo karavane preskrbljene z vodo. Imamo roparje, celo mnogo, dasi ne toliko kakor pravijo, toda ti roparji se boje neizmerno bolj najmanjšega policijskega špijona, kakor najmogočnejšega velikega gospoda; kratko, Francija je tako prozaična dežela in Paris tako civilizirano mesto, da v vseh petinosemdesetih departmentih, petinosemdesetih pravim, ker pri tem Korzike ne štejem k Franciji, torej da v vseh petinosemdesetih departementih ne najdete gore, na kateri bi ne bilo telegrafa, in nobene nekoliko temnejše jame, v katero bi ne bil dal napeljati policijski komisar plinove cevi. Druge usluge vam torej ne morem izkazati, moj ljubi grof, kakor to, da vas predstavim povsodi ali vas dam predstaviti po svojih prijateljih, in v tem sem vam popolnoma na razpolago; ven-
ard in Blount v Londonu, Ar-stein in Eskeles na Dunaju in Thomson in French v Rimu.”
In pri poslednjih imenih r>e ozre grof po strani na Maksimilijana Morrela.
Če je imel namen, napraviti na Maksimilijana Morrela kak vtis, se mu je to izvrstno posrečilo:	Maksimilijan vstrepeta,
kakor da ga je stresla električna moč.
“Thomson in French?” pravi. “Ali poznate to tvrdko, gospod?” “To sta moja bankirja v glav-
cdvrne grof mirno. “Ali storim 8. — Plavalne tekme in pikn pri njih lahko kaj za vas?” | na Slovenski pristavi.


O1


“O, gospod grof, morda bi nas podpirali lahko v poizvedovanjih, ki so bila dozdaj brezuspešna. Ta tvrdka je izkazala naši veliko uslugo., toda isto, ne vem zakaj, vedno tajila.”
“Na razpolago sem vam, gospod,” odvrne Monte-Cristo in se pokloni.
“Toda,” pravi Morcerf, “baron Danglars nas je spravil čisto od predmeta našega pogovora. Govorili smo o primernem sta-
nem mestu krščanskega sveta,” i novanju za grofa Monte-Crista.
APRIL
IWXL'T«1'* >»i
H" ]' □’
*] ' *	*8 (p
p1# WlSAp
tgl i* -in »T yi J.
lit
KOLEDAR
S rmtvenih prireditev
( HK.AGO. UX
HELP WANTED
LABORATORY TECHNICIAN A.S.C.P.
Permanent position for applicant in a fully equipped 35 bed hospital. On upper Peninsula. Why not insure your medical future where you enjoy best of living and working conditions, such as good hunting and fishing. Salary open. Fringe benefits (your opportunity to head Lab).
PHONE COLLECT (906 ) 387-2074 Robert J. Hamilton (Administrator) — or write: MUNISING HOSPITAL HOSPITAL
Munising, Michigan 49862 ^
nje, ker sem, dasi se kot takega ne priznavam, zelo velik sebič-než in ne trpim v svojih sobah nobene druge sence kakor svojo in pa žensko.”
“O,” pravi grof, “tu govorite kakor mož v zakonu. Saj ste mi rekli v Rimu, če se ne motim, nekaj besed o nameravani ženitvi; ali vam smem čestitati na bližnji sreči?”
“Stvar je še vedno samo načrt, gospod grof.”
“In kdor pravi načrt,” dostavi Debray, “misli na izvršitev.” “Ne,” pravi Morcerf; “vendar je moj oče za stvar, in upam, da vam v kratkem lahko predstavim če ne svoje žene, vendar svojo nevesto Evgenijo Danglars.”
Evgenijo Danglars?” pravi Monte Cristo. “Ali ni njen oče baron Danglars?”
“Da/’ odvrne Morcerf, “toda baron najnovejšega časa.”
“O, kaj to,” odvrne Monte Cristo, “če je izkazal državi usluge, s katerimi si je zaslužil to odlikovanje.”
“Te zasluge so izvanredne,” pravi Beauchamp. “Dasi v srcu liberalen, je leta 1829, vendar preskrbel kralju Karolu X. posojilo šestih milijonov, za kar ga je imenoval ta baronom in vitezom častne Legije, tako da ne nosi traku v žepu svojega telovnika, kakor bi lahko kdo mislil, toda čisto, kakor se spodobi, v gumbnici.”
“O,” pravi Morcerf smehljaje, “prihranite si to za drugam in v moji prisotnosti prizanašajte mojemu bodočemu tastu.”— Nato se obrne k Monte Cri-stu:
“Toda vi ste pravkar izgovorili baronovo ime, kakor da vam je znan,” pravi.
“Ne poznam ga,” odvrne Monte Cristo malomarno; “vendar upam, da ga skoro gotovo kmalu spoznam, ker imam nanj kreditno pismo od tvrdk Rich-
APRIL
18 — Pevski zbor Slovan poda
svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
17. — Materinski klub fare sv.
Vida priredi polka plesno zabave v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester.
17.	— DSPB TABOR priredi
spomladanski ’družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci.”
18.	— Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu ob 3.30 popoldne. Po koncertu domača zabava. Igrajo Vandrovci.
25. — Pevski zbor Planina poda ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights.
MAJ
1 — SŠK priredi KEGLJAŠKI
banket v Baragovem domu na St. Clair Avenue.
2.—Pevski zbor Triglav poda
svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu.
15-	— Pevski zbor Korotan
praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
22. — Pevski zbor SLOVENSKI
FANTJE priredi koncert ob 8. zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
23 — Dr. Napredek št. 132 ABZ
praznuje 50-letnico v SDD na Recher Ave.
29.	— SŠK in Slovenska pristava priredita na prostorih Slovenske pristave obed pečenko.
30.	— Na Slovenski pristavi bodo | tekme v odbojki, ki se jin |
za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd.
31. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne.
JUNIJ
5. — Baragov dom priredi v
farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Vandrovci.
6. — Proslava DSPB Tabor pri
kapelici na Slovenski pristavi.
13. — Otvoritveni piknik Slovenske pristave.
19.20. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue.
20. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka.
27. — Piknik Slovenske šole pri
Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
11. — Mis>j°nska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi v korist slovenskih misijonarjev.
14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
18. — Društvo KRAS Št. 8 ADZ
priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne.
18. — Piknik DSPB Tabor na
Slovenski pristavi, z govejo j 25. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
bodo udeležili SŠK iz Clevelanda. skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu.
30. — Društvo SPB Cleveland
pripravi spominsko svečanost
1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
4. — Federacija klubov slov.
upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ.
14.	-15. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue.
15.	— Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke.
15. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju.
22. — Društvo Triglav v Mil-
waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem.
SEPTEMBER
5-6.—Piknik Slovenske pristave. 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-letnico svojega obstoja.
19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26. — Podružnica št. 50 SŽZ
proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue.
OKTOBER
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes A.venue.
3.	— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — V SDD na Recher Avenue
pripravijo domačo “card party” ob 3. popoldne.
17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
NOVEMBER
6.	— Klub siov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
7.	—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi’ pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
DECEMBER
5 _ Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR
	
0	
	w
0	i!
M	
0	Wf
0!
9\
%
M
0!
M
0
0
0
M
0
M
0
0
&
0
0
M
ČRNO USNJE DRAP USNJE BELO LAKASTO GROBO LAKASTO

ŠIROKE
SREDNJE ŠIRINE
Zelo mehki čevlji z mehkim vmesnim podplatom in podlogo. Perfektni za veliko noč, za pomlad, poletje!
LOUIS MAJER
i
i
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI
6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 EX 1-0564
želi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 0jin se vsem odjemalcem iskreno zahvaljuje za naklonjenost
---
0

0
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
i'
V0MGVKH
DRŽAVNI POSLANEC
V 53, VOLIVNEM OKROŽJU
HAPPY EASTER TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS!
0
0
WIEHN'S BAKERY I
'3
0
BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE
y
s'
22. — “Pristavska noč” v Slo-
venskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
BUSINESS OPPORTUNITY
LAUNDERETTE — Dry Cleaners Far S.W. Drop-off, pick-up, delivery. Good bus. Same owner 11 yrs. Reas. Days 778-4868 or Eves. 385-8408
(66)
APARTMENTS FOR RENT
0
Člani slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba v Collinwoodu
ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE VHKONOtilE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST
0
gf
0
&
B
r
B
If
0
0
0
6 rm. htd. apt. also 2 offices for rent. 3 bdrms., Ige. kit., end. porch, Ige. liv. & din. rm., Ige. bathroom. Adults pref. Vic. 26th & Central
Pk.	762-9013
0
0
Xi
0
0
JOE KOZAR—15638 Holmes Ave.
MRS. ANN KUHAR—383 East 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave.
LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave.
TISOVEC & RADDELI--17701 Grovewood Ave.
MRS. LEO KAUSEK—5240 Oakmont Dr., Lyndhurst, O. JOHN SKOF—19301 South Lake Shore Blvd.
MRS. JOHN ASSEG—23550 Chardon Road JOHN DOLENC—2324 River Rd. Willoughby, O.
JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd.
MRS. MARY KASTELIC—22905 Chardon Rd. JOHN KAUSEK—19517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Road MRS. LOUIS URBAS—23430 Chardon Rd. MRS. JOE SETINA—18208 Rosecliff Ave. ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd.
MRS. ANNA TOMAZIC—25701 Lake Shore Blvd. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd.
B
if
B
if
B
if
B
if
B
r
B
704 E. 185 St.
Tel-: KE 1-0650
V
0
&
0
Cleveland, O.
Famous for our Potica
MU DRUŠTEV SLOVENSKIH
—i/
0 S 0
0
0
0
0
0
0
0
PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV

VOŠČI VSEM ODBOROM IN ČLANOM DRUŠTEV SPB TER NJIHOVIM DRUŽINAM, DA BI V VESELJU in ZMAGOSLAVJU VELIKE NOČI OBHAJALI PRAZNIKE VSTAJENJA GOSPODOVEGA
1
VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
HAPPY EASTER! HAPPY MOTORING!
B
if
B
if
B
p-
0
0..
JT
0
&
0
0
&
0
0
0
&
0
0
RICH 4 SONS
1078 East (54 Street	Tel.: HE 1-9231
COMPLETE AUTO REPAIR AND SERVICE
Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom
PRIMTEL'S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA
Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies
vogal St. Clair Ave. in 68th St. EN 1-4212
j*	B
to	to to to to to to toto to to2a to to®*