P^T* NatisoT 15.000, ere" izhaja vsaki :, datiran z dnevom slednje nedelje. očnina velja za Av-za celo leto »ne, zi pol in četrt 1 razmerno; za Ogr-\ 4 K 50 vin. za celo ^;za Nemčijo stane leto 5 kron, za riko pa 6 kron; > inozemstvo se ni naročnino z ožina visokost pošt-. Naročnino je plati naprej. Posamezne iv. sepredajajo po 6v. fedništvo in uprav-Slvo se nahajata v fcju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za '/i strani K 40, za '/« strani K 20, za '/, strani K 10, za Vi« strani K 5, za »/»• strani K 250,za »/•« strani Ki. — Pri večkratnem oznanlu se cena primerno zniža. Štev. 36. V Ptuju t nedeljo dne 8. septembra 1912. XIII. letnik. ajerski deželni zbor — se ne skliče. Kakor znano, bode kmalu štiri leta, odkar slovenski poslanci z neverjetno brezvestnostjo prečili vsako delo v našem deželnem zboru. lili so si takrat, da bodejo s svojim nasiljem e poslance prestrašili in da bodejo na ta n razne politične koncesije za svojo stranko ili. To se jim seveda ni posrečilo. Kajti iški napredni poslanci so odločno izjavili, da hočejo radevoljno za gospodarske stvari po-ati, nikdar pa ne za politično-narodnjaško njskarijo. In tako je morala vlada poslance imu poslati ... Medtem pa so pretekli meseci in leta in li vseh krajih in koncih dežele so se pričele ititi hude posledice Blovenske obstrukcije. G o-podarska revščina se širi kakor nema kuga med vbogim, nedolžnim prebivals-oui in ooupano proklinjajo vsi stanovi žalostne imere. Slovenski poslanci pa se norčujejo iz lastnega ljudstva. Štajerski veleposestniki so zopet poskusili sredovati; pa zopet brez uspeha. Poganja se vedno zopet razbijajo na trmoglavosti lih slovenskih poslancev. In tako tudi zdaj n e lode s klican štajerski deželni bor. Čuje se, da se bode v jeseni še enkrat »kusilo pogajanja, doseči zbornično delazmož-»t. Ako bi se to zopet ne posrečilo, potem ode štajerski deželni zbor različen. Vsa krivda za nesrečo ljudstva, ki ga sili Iraška politika na rob propada, pa zadene rez vestne slovenske poslance. judstvo jih bode sodilo! 'pisovanje otrok v nemške šole. (PiSe: Alojzij Kriza ni 6, Vel. Nedelja.) Vsak pameten in razsoden človek, ki je že kaj skusil, bode mi naravnost pritrdil, je znanje več jezikov zelo koristno; predat je v naših krajih in razmerah nemščina , ako se hoče glede govora in pisave Smerno izhajati. To tudi čutijo vsi pametni prebivalci, da ije otroke dajo vpisati v nemške šole, dasi-no so mojebiti kod taki strastni sovražniki iščine, kadar se gre za kmetijsko deco; ti ireč želijo, naj bi kmetski stan v temi , vsaj posamezniki, da bi se tega neumnega lažje za nos vodilo, da bi so mu lažje e denarne doklade naložilo, da bi se ga ob molitev lažje strašilo, hnjskalo, mu grozilo iklom in z vsemi vragovi; ako misli na-lega, značajnega, delavnega ali nemško ičega poslanca voliti, tak je potem ranee", »brezverec", »nemčur1', vse drugo, človek ne, ker se ni zbal groženj takih nemih hujskačev, ki s tem le sebi hočejo koris-Ijudska beda jim je pa postranska stvar. ij ti kmet moraš z njim kričati „živijo", tudi srbsko-hrvaškim javnim morilcem,- in ne vprašati, ali je pametno ali ne! Ti plačaj, kar gotovi liberalec ozir. klerikalec od tebe zahteva ;. ti torej na vsak način moraš z obštruk-cijo pomagati, da se te še bolje izkoristi! Udeležuj se farizejskih obedov in pij, kar ti želodec drži, potem pa kriči »črna zemlja naj pogrezne vsakega nemčurja". . . Da, dokler bode štajerska dežela eksistirala, hočemo biti v tesni zvezi s to in le samo s to zastavo. Svoje otroke bode pa tudi vsak pameten pustil in dal vpisati v-bližnje nemške šole, ker vsak ve, ako treba sinu:« k vojakom iti, da mu je celo težko, če nič nemški ne ume; enako je s službo. In prosim,gospoda brez zamere, ki se vam jezik hujskarije črez nemško misleče ljudi, ter take, ki svoje otroke v nemške šole pošiljajo, nikoli dovoljuj zbrusi, in ki mislite, da kod narodnjakoviči. imate res taki vpliv; pri trezno mislečih ljudeh se zelo motite! Slovensko itak vsak dovoli dobro zna, ne da bi mu trebale se še ptteabq učiti v vaših »narodnih" in »verskih" šolah, pardon v verskem zidu. Vi tudi sami zelo radi slišite nemško, jo pa na hinavski način proti kmetu zavijate, misleči, da le vi samo veste, drugi, pa čeravno kmeti, ki v vaš rog ne trobijo, da so samo neke neumne pošasti, ki naj bi bili vam le v zasmeh in nekaki sužnji! Marsikateri teh omahljivcev je svoj čas pri nemški skledi trebuh polnil, a pozneje kod mož ki bi mu bilo dolžnost v javnosti s pravično ljubeznijo nastopiti za narod, obreknje vplivne osebe, misleč da jim škoduje; ali v svoji preveliki ošabnosti navadno zajde v brlog temnega na-zadnjaštva, ki se vsakemu olikanemu naravnost studi in gabi. Sveta dolžnost vsakega bodi, da zasiguri lepšo bodočnost svojim otrokom, da jih pošilja v nemško šolo, kjer se ne samo nemški naučijo, ampak se naučijo tudi odločilnega trezno-mislečega nastopa, brez vsakih neumnosti v javnosti, ter se smatrajo res za avstrijske državljane, ne pa za protiavstrijske puntarje, ki bi radi kod svetohlinci na cestah mirne ljudi s kamenjem pobijali in je glede pozdrava osmešili zlasti tujo mirno šolsko deco. Bodočnost, znanost, omika in kultura bili so in bodejo le f-amo od nemškega, sosednega naroda odvisni! IIIIII jI '" modno blago za gospode in gospe 11 If N priporoča izvozna hiša 1£0 Ulllln ProkoP Skorkovsky in sin ^^^ v Unmpolcu na ('fškera. | Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na zeljo hočem dati takoj Ugotoviti gospodske obleke. Politični pregled. Državnozborski delavni program. Znameniti nemški-koroški poslanec dr. Steinwender objavlja o tem vprašanju članek, kateremu naj posnamemo poglavitne misli. Delegacije bodejo bržkone 24. septembra skupaj stopile, državna zbornica pa en mesec pozneje. Torej imajo naši ljubi poslanci več kot 3'/s mesecev »počitnic", kar je gotovo precej izdatni dopust; kajti v tem dolgem času so slavni poslanci svoje dijete naprej dobivali. . . Nujno bi bilo, da dobi zbornica enkrat pošteni delavni red. Istotako nujno je, da bi se proračun enkrat pravočasno rešilo ; istotako pametna finančna preosnova, kajti zločinska neumnost je, ako dela država vedno nove dolgove, medtem ko ostajajo posamezne dežele popolnoma brez vsake pomoči. V treh mesecih bi se dalo vse to storiti; zato bi bilo bolje, da se državno zbornico preje skliče. Torej na delo, pa hitro! Kajti mi imamo malo časa in malo denarja! Naše bogastvo se da oceniti na podlagi statistike, ki jo je izdala vlada glede osebno-dohodninskega davka. Glasom te znašajo naši dohodki v milijonah kron: iz zemljišč 3293, iz poslopij 4404, iz samostojnih podjetij 1.296'4, iz kapitalskega premoženja 5999, iz službenih ter penzijskih dohodkov 1.878'3, iz raznih drugih dohodkov 69 2, skupaj torej 4.6121/* milijonov kron. Prebivalcev štejemo na Avstrijskem 28'/j milijonov; od teh je osebno-dohod-ninskemu davku le 1,221.521 oseb, torej 13% prebivalstva podvrženih. Ako se številke natanko pregleda, pridemo do sledečih zaključkov: Na Avstrijskem imamo okroglo 2.600 milijonarjev, od katerih jih pa pride več kot 700 na Dunaj in Nižjeavstrijsko. Nadalje imamo 455 Oseb, ki imajo na leto več kot 200 000 kron dohodka i. s. na Nižjem Avstrijskem 282 takih »revčkov", na Oeškem 91, Moravskem 23, v Galiciji 14, na Štajerskem 10, v Šleziji 10, Zgornji Avstriji 6, v Trstu 6, v Predarlskem 5, v Bukovini 2, na Kranjskem in v Salzburgu po 1. Seveda se iz teh splošnih številk še ne more natančno o našem premoženju sklepati. Veliki manevri na južnem Tirolskem, ki jih je imelo vojaštvo 14. kora do konca preteklega meseca, imeli so posebno važnost. Prvič se je pri teh manevrih izredno mnogo vojaštva porabilo, potem so se pa vršili tudi ob meji našega italijanskega prijateljčka. Tndi ae je preisknsilo razne nove tehnične uvedbe. Posebno strogo se je letos maneverske pokrajine proti vsakemu prometu zaprlo. Manevrov se je udeležilo poleg prestolonaslednika nadvojvode Franca Fvrdinanda še cela vrsta drugih nadvojvodij in vojaških dostojanstvenikov. Zopet novi denar. Avstro-ogrska banka se je odločila, da bode zopet nove 20 kronske bankovce izdala. Vzrok bo mnogoštevilne ponaredbe dosedanjih bankovcev. Ponaredbe se pozna zlasti na tem, da je konec podpisa generalnega sekretarja Pranger nekaj krajši nego na pravem bankovcu. Kontrolnih shodov leta 1912 ne bode. Vlada je naznanila oblastvam posameznih kronovin, da se letos ne vršijo t. zv. »kontrolni shodi." Nove havbice so te dni na Steinfeldu pre-iskušali. Gre se za 30'A cm havbico, s katero se je streljalo proti betonskemu zidu. Bomba tehta 380 kil in je nabasana s 40 kil ekrazita ter neko drugo premesjo. Visoka je več kot en meter. Strelja 7000 metrov daleč in se dvigne kroglja pri tem strelu 4000 metrov visoko. Streljalo se je na 2V« metra debeli betonski strop. Učinek je bil grozen. Kroglja je prišla 50 cm globoko v beton in je strop v vsej debelosti uničila. S takimi havbicami se hoče našo težko artiljerijo oborožiti. Peljalo se bode te havbice na Daimler-automobilih. 1 StraschlU'ova greneica. iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja v in najbolj uspešnih korenin Straschilfova grenčica iz zolenjav; vsled tega priznano najboljši želodec okrepčujoči prebavni liker. Italijanski manevri so se vršili do konca avgusta ob tirolski meji, zlasti v Val di Zorto in v dolini Bordevole. Italijani se zanimajo torej tudi prav hudo za našo mejo. Ruski uporniki. V Sebastopolu je izbruhnila me"i mornarskimi vojaki hada revolta. Vkljub temu, da ruska vlada ne pusti ničesar o tem uporu poročati, se je vendar izvedelo, da se je moralo bojni parnik v Odesso poslati, katero mesto so uporniki zasedli. 14: kosov govede poginilo! Pozor kmetje! V močvirju (Thoner Moorgebiet) pri Gra-fensteinu dela se zdaj po naročilu c. k. poljedelskega ministerstva od strani c. k. kmetijsko-kemične poizkušne štacije dunajske gnojilne poizkuse; hoče se kmetovalcem vpliv umetnih gnojil na razvitek krmilnih rastlin pokazati. Pri teh poizkusih porabilo se je poleg Tomaževe žlindre tudi koncentrirano kalijevo gnojilno sol in čilski salpeter. Predpretekli teden gnojilo se je na močvirja ležeče zemljišče, kjer se namerava napraviti pašo in ki meri 3 ha. Gnojenje se je vršilo pod nadzorstvom poklicane osebe. Med gnojenjem pa je pričelo močno deževati; kalijeva sol in salpeter sta se vsled dežja raztopila in po rastlinah razdelila. Ker ni nikdo ničesar vedel o nevarnosti in škodljivosti teh gnojilnih sredstev, ostalo je okroglo 50 kosov govede, kakor po navadi brez nadzorstva na tem nekultiviranem močvirju, ki se rabi kot paša. Živina je silila na gnojeno ploščo in se nažrla rastlin, ki so bile namočene z rastopino omenjene umetne soli. Ponoči je skoraj vsa živina zbolela. Poginilo je 14 k 6 s o v govede in sicer 5 krav, 7 telic ter dva mlada vola. Obdukcija je dokazala, da je bila živina vsled raztopljene gnojilne soli zastrupljena. Skupne cenjene škode je 7.606 kron. Od poginjenih živali jih je bilo le 6 zavarovanih, tako da trpijo prizadeti posestniki prav ogromno škodo. Upati je, da bode oblast na tej nesreči popolnoma nedolžnim kmetovalcem priskočila in jim pomagala. Živinorejci pa naj se ta prvi slučaj zastrupljenja z omenjenimi umetnimi gnojili zapomnijo in naj bodejo jako previdni! Dopisi. Bohova. (Crnuh in pes.) Pred kratkim je bil preznani bohovski steber klerikalne stranke Franci Frangesch pred mariborski sod-niji obsojen na 50 K globe oz. 5 dni zapora. Presveta jeza in gola kristjanska ljubezen sta siromačeka spravila v obsodbo. Stvar pa je taka. Gosp. Francelček je od nekdaj že pisano gledal svojega soseda g. Jakob Graschitz-a, ki mu je vstrič sosed. Tega soseda smatra kot hudega nemčurja in Stajercijanca, in nemčurje in Sta-jercijance bi vse najraje kar na en grižljej po- k-^^Xnl (\A olowUih vaAniiV. nhAinnlrih volit.VftV. pri katerih je g. Francelček a celo svojo četo pošteno pogorel, ima na svojega vstričnega soseda prav hudo piko. G. Graschitz ima tičnega psička in ta revček je v svoji igrači prišel na Frangešev travnik, češ, da ne pozna dobro meje. Ko to g. Frangeš vidi, mu v sveti jezi zavre vroča kri, skoči po puško in sproži po ubogemu psičku. Strelec je -bil preveč strasten in razburjen, zato nedolžno živalce ni zadel. Tri korake od psička pa je stal 3 letni sinček g. Graschitz-a. Hvala Bogu, da se tudi nedolžnemu detetu nič ni zgodilo, čeprav bi bilo po nesrečni naklučbi lahko usmrteno. Ta prizor, ki prav očitno kaže lepo kristjansko ljubezen do svojega bližnjega, je bil vzrok omenjene obsodbe. Omenjeno naj še bo, da je g. Frangeš vatrelil preko velike državne ceste. Bi ne bilo mogoče, da bi se tudi na cesti bila le prelahko naredila grozna nesreča? Oj ti prelepa kristjanska ljubezen! Slivnica pri Mariboru. Predprejšno nedeljo so imeli »čuki" in »čukeci" v gostilni Les-j a k a grozno veliko, lepo in čudapolno zborovanje in veselico. O posameznostih tega vesoljnega zborovanja smo itak že poročali nekaj zanimivosti. Čudno, prečudno se nam dozdeva postopanje oštirja g. Lesjak-a. Privandral je v Slivnico pred d verni leti iz Rotweina. V Rot-weinu je bil g. LeBJak tak prepričan Nemec in liberalec, da so ga somišljeniki njegovi v deveta nebesa vzdigovali. Potem seje premaknil nekako na rdečo stranko in tukaj pri nas se je pa popolnoma prevrgel na črno-slovensko stran. To vam je grčast možak! No pa vse to bi mu se lahko odpuščalo in mu lično prekoženje prizanašali, ako bi gospod sedaj vrhu vsega ne šinfal in zmerjal Nemce, liberalce in Štajerci-jance. Nerazumevno nam je, da je tako hitro in lahko svojo farbo zmenjal, pa še bolj nerazumljivo, da se je ob enem tudi vseh strastij svoje najnovejše črno-slovenske stranke nasezal. No, če smo pa Štajercijanci in Nemci strup mu v srci in pezdir v očeh, te pa g. Lesjaku ne bomo kalili mir njegovih prs, ter se bomo za-naprej njegovega obličja in njegove--------gostilne izogibali. Naj pa prav pogosto k njemu mesto nas prihajajo frajlice »Marijinega društva" s celo sujto svojo in z njih generalom, župnikom iz Frama g. Muršič-em. Drogič več kaj! Novice. Opomin. Nedeljski „Grazer Tagblatt" prinaša članek »Eine Mahnnng", ki se tiče sicer v prvi vrsti kranjskih razmer, ki ga je pa vkljub temu splošnem uvaževanju priporočati, članek se glasi: — »Vsa moč ljudstva je vočigled tekmovanja na duševnem in gospodarskem polju prisiljena, da se postavi v službo vstvarjajočega dela na obeh poljih in porabi najvišji napor, da ne poneha ter je prekosijo drugi tekmovalci. Poglejmo pa razmere na Kranjskem! Škodljiva, ozkosrčna politika slovenskih strank, katere brez ozira na razvoj in napredek dežele ter njenega prebivalstva posebne namene zasledujejo, duševno in gospodarsko življenje ovirajo, ja umetno zadržujejo, naravne pomožne vire ne izrabljajo, skratko storijo mnogobrojne zamude na blagru dežele, — pusti še mnogo, mnogo želeti. Politična in nacionalna strast, sebičnost voditeljev ne dopustijo temeljito izboljšanje duševnega in gospodarskega nazadovanja; ja zdi se skoraj, da si ni30 iz trde šole zadnjih desetletij prav nič naučili. Izpolnjevanje nacionalne domišljavosti in gojitev nacionalnega šovinizma stojijo žal tudi danes še v ospredju, igrajo najvažnejšo vlogo in potiskajo vse druge zadeve nazaj. Triumfl kake sokolske slavnosti imajo v očeh gotovih voditeljev večjo vrednost nego ves ptujski promet, kakšna pan-slavistična demonstracija jim velja več kakor dviganje kmetijstva, fantom slovenske univerze jih mika bolj nego razvitek zaostalega ljudskega šolstva, odprava nemških napisov jim stoji mnogo višje nego ves duševni in gospodarski napredek. Z ozirom na občinsko upravo v Ljubljani se je pač že uvidelo, da je vrnitev v premagane razmere Hribarjeve dobe izključena. Do tega spoznanja pa se slovenske stranke še niso mogle dvigniti, da se ne sme čas z nacionalnimi malenkostmi zapravljati, ko se drugod mrzlično delovanje razvija, da bi se gospodarsko življenje k naivečiemu Drocvitu pripravilo. Plodonosno delo, napredek in razvitek na duševnem ter j spodarskem polja naj bodejo torej geslo, cilj i strmljenje vseh, ki so dobre volje." — Resnifi so te besede in tudi mi jih podpišemo z rokama. Vsa tista brezplodna politika na njaštva naj se vrže v staro železo in gosp stvo slovenskega ljudstva se bode vse dri ter vse lepše razvijalo! Milost za ptico. V Pariza obstoji že časa društvo, ki hoče Francozom odvaditi dinje z malimi pticami. Učenjaki so dokazali, se z uničenjem male ptice le v francoskih vim gradih na leto čez 100 milijonov škode naprari Ta račun je natančen in se je napravil podlagi škode, ki jo povzroči mrčesje. Ne \ se torej tukaj le za rahločutnost, marveč: zadevo velikega gospodarskega in socialaei pomena, za katero bi se morali zanimati tu vlada in občine. »Ptički, ki jih sladkosnei ljudje pojeste", piše omenjeno društvo, stanejo milijone in povzročijo kmetom mnoj solz. Vaša sladkosnednost je ednaka zločina, I uničuje velike ljudske interese. Agrori Baudouny je objavil knjigo, v kateri »Ako bi vsa ptica po svetu izginila, bi Čez 9 let ne mogel več na zemlji živeti, čeprav bi se vsa mogoča sredstva zoper mn porabilo*. Učenjak Fabre, ki je skozi > preštudiral življenje mrčesja, pravi: »Ljudje i bedasti, ne, nori, ker ubijajo malo ptico, kij najboljše varstvo za setve". — Splošno hteva varstvo nežni ptici, ki nam tako nezmei koristi. Abdul Hamid zopet Oče. Iz Konstantine.;) se poroča, da je postal prejšni turški sultan dul Hamid zopet oče. Kakor znano, biva zdaj kot jetnik v gradu Alatini pri Solonik Pomisliti se mora, da je Abdul Hamid 1. 18 rojen, torej že 70 let star. In vendar mu je njegovih haremskih žensk zopet sinčka porod Preje je imel že 7 sinov in 6 hčerk; Ab Hamid ima torej zdaj skupno 14 otrok. Preveč krmil je neki posestnik pri Linzu svoje) lepega plemenskega bika. Hotel ga je prod Da bi lepše izgledal, dal je biku 15 kil primerno množino vode. Kmalu nato pa bikec bedastemu posestniku poginil. Iz Spodnje-Stajerskega. I Otto Erber f. I V neki graški bolnici umrl je eden naj ših mož na Spodnjem Štajerskem, g. Otto Erl župan na Muti, deželni poslanec, svetnik tri ske zbornice, član okrajnega zastopa in šo sveta v Marenbergu itd. Pokojni Erber eden tistih redkih mož, ki se dvignejo iz mej svojega stanu in katerih srce se o^ za druge. "Vkljub temn, da je bil sam tov; razumel je težnje obrtništva in kmetijsfr bil v vseh javnih zastopih navdušeni zagov> gospodarskega napredovanja v štajerski d V zasebnem življenju, kot človek bil je ljubeznjiv, srečen družinski oče, mož z v: življenjem. Napredna armada na Spodnjem jerskem izgubi s pokojnim Erberjem enega jih najboljših vodij. Mi mu obljubujemo ob i govern grobu, da bodemo napredno na; zanaprej ščitili in širili. Počivaj, dragi poki v mirni gomili, počivaj pod zeleuo trato, katero si tako globeko ljubil! „Narodna stranka" se pripravlja na občni zbor, ki ji je pravzaprav popolnoma treben. Ali. malo »tam-tama" se mora te sp&di že privoščiti. Saj se hoče s tem le stranke prikriti. V zadnji številki smo na nem mestu svojo sodbo o tej »narodni sti napisali, to pa zlasti z ozirom na feuomi farizejstvo, ki ga je izrazil neki »odlični ski politik" glede taktike »narodne s Prilizovanje tako grde vrste se pa tudi rikalcem samim studi. In zato so dali v dotičnemu »odličnemu slovenskemu polil zasluženo brco. Torej, gospod »odlični slovi politik", nič ne bode s .slavnostnimi oba katere ste špekulirali! . . . Sicer pa oro tudi še zanimivost, da smo dobili od v sedanjih pristaših »narodne stranke" ki se povsem strinjajo z našim zadnjim n Torej je vendar tudi v »narodni stranki" nekaj mož, ki se sramujejo klečeplaztva pred ikalnimi ljudskimi sleparji. »Narodni list" pa se ne upa niti z besedico razpršiti sum, strinja z omenjenim hinavskim farizejstvom. bodemo se motili, ako pravimo, da razpola-dotični »odlični slovenski politik" s precej ikom in da ga vsled tega slavna »narodna nka" prav krvavo potrebuje . . . »Oni imajo .re" . . . Iz Ptuja. Ces. kralj, sodnik dr. A. Petro-t s c h v Ptujn izstopil je iz sodnijske službe Be hcče posvetiti advokaturi. Vsled tega je ipil v znano odvetniško pisarno dra. pl. Plachki (nasproti minoritskega kloštra.) Dr. fetrowitsch nastopal bode zlasti kot zagovornik r kazenskih zadevah. Služboval je kot sodnik fe dolga leta po raznih spodnještajerakih mestih in so mu vsled tega tukajšne razmere prav dobro pane. Odvetniška pisarna dr. pl. Plachki je tem izdatno povečana. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamo-Wi i zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama ("**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 7. septembra na Ptujski gori*, okr. Ptuj; pri Sv. Gorah**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Vojniku*, okr. Celje; pri Sv. Jederti, okr. Laško; v Št. Ilju**, okr. Maribor; v Slivnici*, okr. Maribor; pri Sv. Vida pri Ptuju**. Dne 8. septembra v Gomilici, okr. Lipnica; v Frauenbergu, okr. Liezen; v jOppenbergu, okr- Rottenmann. Dne 9, s e p-ra v GradenPibe**, okr. Voitsberg; v Gomilici okr. Lipnica; v Mozirju**, okr. Gornji-mad; v Gnasu, okr. Feldbah; v Ilzu, okr. IFiirstenfeld; v Rušah**, okr. Maribor; na Spodnji Polskavi*, okr. Slov. Bistrica; pri jSv. Jurja v. Slov. Gor**, okr. Sv. Lenart v jSlov. Gor. Dne 10. septembra v Grofi-Kleinu (klavna živina), okr. Lipnica; Rogatcu (z veliko jiivino); v Koflach*, okr. Voitsberg; v Leoben*; j? St. Mihaelu pri Leobnu (z muropoljsko živino); v Ormožu (sejem s ščetinarji). Dne 11. septembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Dobju, okr. Kozje; v Imenem, okr. Kozje; v (Mariboru*. Dne 12. s e p t e m b r a na Bregu ri Ptnju* (svinjski sejem); v Gradcu (z rogato .vino). Dne 13. septembra v Dobovi**, okr. žice (tudi konjski sejem); v Gradcu (z za-no klavno živino); v Rogatcu (sejem s inarji). Dne 14. septembra v Špitalu Semeringu**, okr. Miirzzuschlag; v Ivnici**; i Judenburgu; pri Sv. Ani na Krempergu*, okr. jCmnrek; v Golobinjaku**, okr. Kozje; v Brežicah ninjski sejem); v Petrovčah, okr. Celje; v jManternu*; pri Sv. Antonu v Slov. Gor. Dne 16. s e m p t e m b r a pri St. Veit a. Voggau**, okr. Lipnica; v Št. Mihaelu pri Leobnu (sejem z l^ebeti); v Zdolah**, okr. Brežice ; pri St. Janžu i Spodnjem Dravogradu**, okr. Slovenji Gradec; Glashutte**, okr. Dentschlandsberg ; v Šmarju tri Jelšah**; v Gasenu**, okr. Birkfeld; v eizu**; v Braslovčah, okr. Vransko; v Loki**, Laško; v Sochau**, okr. Furstenfeld; v St. nu pri Leobnu; v Wald*, okr. Mautern; Gleisdorfu**. Dne 17. septembra v '*; v Kapeli**, okr. Brežice; v Ljuto-leru**; v Ormožu (sejem s ščetinarji); pri Sv. jPetru*, okr. Oberwolz. Dne 18. septembra Ptnju (konjski sejem, sejem z govedom in itinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. ie; pri Št. Jakobu, okr. Bruck. Dne 19. eptembra v Oblarnu, okr. Grobming; na igu pri Ptuju (svinjski sejem); v Doberni**, r. Celje; v Gradca (zrogato živino); v Stainzu**, okr. Kindberg. Dne 20. septembra v jliezenu (konjski sejem in tudi z žrebeti) v gatcu (sejem s ščetinarji); v Gradca (z za-moklavno živino). Dne 21. septembra v igu**; v Ilzu**, okr. Voitsberg; v Hartberg Lebung**, v Weisskirchenu**, okr. v Lnčanah**, okr. Arvež; v Št. a. Stiefing**, okr. Wildon; v Ormožu**; Zobna krema Wffjffi 2 2 Ustna voda *o v Povsredi**, okr. Kozje; v Framu**, okr. Maribor; v Brežicah (svinjski sejem); v Anger, okr. Birkfeld; v Murau**; v Laškem**. Več kot 7 milijonov kron škode je povzročila glasom natančnih poročil le na Štajerskem goveja kuga na gobcih in parkljih. Ako se k tema še premisli, da je vladala na Štajerskem 1. 1900 in 1. 1904 grozovita suša, potem se pač le čudimo, da imamo sploh še kaj živinorejcev. Natančna škoda znaša 7 2 milijonov kron. Pri temu se je računalo izgubo na živini, zmanjšani dohodek iz mleka, iz vožnje z volmi, škoda na živi teži, škoda vsled vstavljenja živinskega prometa. troški za zdravljenje, desinfekcijo živine itd. Le pri eni kravi, ki je obolela, znašala je vsled manjšega dohodka iz mleka prizadeta škoda več kot G6 kron. Ker se pri živinskih kugah ne sme prodajati ne živine ne mleka, ni čuda, ako potem živine primanjkuje in ako se zvišajo cene za meso in mleko. Da je bila po tej bolezni prizadeta škoda za kmetovalce naravnost ogromna, bi se dalo tudi s tem dokazati, koliko svot so morali kmetje iz hranilnic in posojilnic vzeti ... Pa nekateri ljudje vendar še vedno edino po kmetu udrihajo, češ da on podraži meso in mleko! 40 letnico praznuje dne 8. septembra vrla požarna bramba v Slov. Bistrici. Čestitamo gasilcem prav prisrčno in upamo, da bode to pre-potrebno društvo i zanaprej cvetalo ter napredovalo. Gut Heil! Umrl je v Slovenski Bistrici splošno priljubljeni pekovski mojster g. Ferdinand Bra-tusch a. N. p. v m.! Spominsko ploščo odkrili so v Rogaški Slatini v spomin navzočnosti nepozabnega nadvojvode Johanna 1. 1810 v kopališču. Zverinjak. (Popravek.) Z ozirom na naše poročilo glede požara na VVučajnkovem posestvu se nam poroča, da gospodar ni nikomur dovolil prenočiti, da ni nikdo za prenočišče prosil, da ogenj ni nastal vsled neprevidnosti, marveč da je nekdo nalašč zažgal. Požar. V sv. Primožu pogorela je hiša s hlevom posestoika Karla Zupane. Gasilci so za-mogli le živino in nekaj pohištva rešiti. Škode je za 10 000 kron. Nevarni vlomilci. Iz Sevnice se poroča, da krade na štajerski meji neka bržkone hrvatska banda vlomilcev. Tako so ti tatovi v sv. Križa vlomili pri trgovcu Kodriču in pokradli 2000 K denarja. Nadalje so ukradli mnogo obleke in druzega blaga v skupni vreduosti 3.500 K. Tudi pri raznih posestnikih so pokradli mnogo obleke in perila. V Šutni so vlomili pri trgovcu Ruper in pokradli, kar jim je prišlo v roke. Istotako se vlomili pri posestniku Jurkoviču. Ta jih je pa zasačil. Tatovi so sicer zbežali, preje pa so dvakrat na Jurkoviča ustrelili, brez da bi ga zadeli. Upati je, da bodejo orožniki tej nevarni roparski bandi kmalu na sled prišli. Tatvine. V radgonski okolici bilo je posesti niku Slana mesa in masti za 80 kron, posostniku Kovaču pa kokoši za 20 kron ukradenih. Tudi lansko leto se je vršilo tnkaj mnogo tatvin. Na Nemškem ponesrečeni rudarji. Pri veliki rudarski nesreči na cehi »Lothringen" pri Bo-chumu (Prusija), ki se je • zgodila 9. avgusta in o kateri smo takrat itak natanko poročali, bili so tndi sledeči avstrijski (štajerski) radarji ubiti: Fran Božič, rojen 5. avgusta 1893 v Ra3tja pri Brežicah ; Juri J a m n i š e k, rojen 17. aprila 1874 v občini Doberni pri Celju; Salobir (krstno ime neznano), rojen 28 avgusta 1878 v Vodicah pri Slivnici; Franc Gobec, rojen v Bergovini pri Celju. Zaostali po teh v tujini smrtno ponesrečenih radarjih naj svoje rentne ali odškodninske zahteve čimhitreje pri avstro-ogrskem vicekonzulatu v Dortmunda (na Nemškem) naznanijo. Zaprli so v Mariboru deklo Rožo Zdolšek iz Ponikve, ki je svoji gospodinji razne stvari pokradla. Berači postajajo ob petkih tudi v Mariboru že jako neprijetni. Zadnji petek je policija v Mariboru tekom 2 ur 67 beračev vlovila. Oddala jih je 35 sodniji, 24 jih je naznanila in 8 izpustila (zaradi visoke starosti ali pohabljenosti.) Večinoma so ti berači leni ljudje iz okolice, ki bi še prav lahko na deželi dela dobili. Neka ženska je najprve napravila lepo vlogo v špar-kaso, potem pa je šla beračiti. Pri nekemu dru- gemu beraču so najdli celo 420 kron denarja, kar je gotovo prav »lep zaslužek." Resnične reveže naj se podpira, a lenuhe naj bi se strogo kaznovalo. Smrtna nesreča. V Ptnju se je splašil konj posestnika Lesjaka iz Gruškovca. Konj je bežal do mestne mitnice, kjer ga je g. Anton Cus vstavil. Zdivjani konj je več oseb ranil. 72 letna vžitkarica Neža Mihorko pa je bila že preje od splašenega konja pohojena in tako težko ranjena, da je čez pol ure umrla Istotako je konj vrgel kmeta Cigra Novoseloik in ga težko ranil. Lastnik konja baje ni nesreče kriv in je bil pri zasledovanju zdivjane živali sam ranjen. Zaprli so v Trbovljah delavca Antona Cvetko zaradi nasilja in nevarne grožnje. Automobilske nesreče se vsled ozkih cest v zgornji Savinjski dolini množijo. Posestnika Robniku povozil je auto dva vola. Par dni pozneje povozil je 11 letnega Antona Sedmak, ki je precej ranjen. Pri Braslovčah zopet bi en anto kmalu v Savinjo padel. Isti anto bi na ozki cesti kmalu še več dragih nesreč povzročil. Prebivalstvo zahteva, da se na teh ozkih cestah aatomobilski promet prepove. Ukradel je neznani tat v Ratteyovi gostilni v Vojniku dve denarni nabiralnici, v katerih je bilo okroglo 50 kron denarja. Vlak povozil je na postaji Divača železničarja Rudolfa Verdnik iz Cirkovca pri Ptuju. Nesrečnežu je odtrgalo glavo. Sodniji naznanili so hlapca Pristovšek v Ga-berjih pri Celju, ker je izvršil razna nasilstva in je zlasti nekega psa hudo trpinčil. Smrt V plamenih. Dne 28. p. m. pogorelo je v Sv. Lovrenca dr. polje Schamerjevo gospodarsko poslopje. Ogenj se je razširil in je vpe-pelil tudi sosedno gospodarsko poslopje posestnika Medveda. Tam je prenočil neki Jože Gaj-zer iz Ptujske gore, ki ^e ni mogel več iz plamen rešiti. Našli so pozneje le par zgorelih kosti. Sodi se. da je Gajzer iz neprevidnosti zažgal. Požar. V Mariboru je gorelo v delavnici krojača Al. Kapuna. Gasilci so takoj došli in so razširjenje ognja preprečili. Požar je pa vendar za okroglo 4000 kron Škode napravil. Stepli so se v Vosini fantje, seveda zaradi deklet. Janez Videčnik bil je težko ranjen. Tudi Anton Napotnik je poškodovan. Nevarnega vlomilca so vjeli v osebi že mnogokrat predkaznovanega Alojza Lešnik. Nasilnež je osumljen, da je izvršil razne vlome v okrajih Radgona, Zgornja Radgona in Ljutomer. Stražmojster Slivar ga jo pri Ljutomeru zasačil in sodniji odvedel. Obesiti se je hotel v Mariboru čevljar Lovrenc Pachitsch. Opazili so ga pravočasno in ga oddali v bolnišnico. Baje se je nesrečneža zmešalo. Poskušeni rop. Na poti iz Konjic v Tepino napadla sta dva neznana roparja kmetico Jožefo Ribič. Pobila sta jo na tla in jo hudo ranila. Bržkone sta jo hotela oropati, a sta bila pre-podena. Zastrupljene ovce. Ovce posestnika Rauč-nika na Paki so se pasle na njivi soseda Vrečko. To je Vrečkovega sina tako zjezilo, da je dal ovcam zastrupljenega kruha. Dve ovci sta poginili. Surovega fanta se je sodniji naznanilo. Iz Koroškega. Iz spodnje Rožne doline se piše: 25. p. m. hotelo je črno društvo »Orel" podomača »čukov" v Svečah neko »slavnost" vprizoriti, pri kateri bi se seveda z vsemi mogočimi sredstvi zoper koroške domačine hajskalo. Samoumevno bi prišli tudi kranjski rogovileži, katerih sploh pri teh klerikalnih prireditvah nikdar ne manjka. Oblast je z ozirom na javni red to hujskajočo veselico prepovedala. To je seveda »Šmirovo" uredništvo grozno razburilo in cele škafe gnojnice je izlival ta kranjski listič na c. kr. oblast. »Smir" pravi, da se bode veselica v kratkem ponovila in da jo bode oblast morala dovoliti. Ne vemo, kaj se ti farški hujskači že vse domišljujejo. Ali mislijo, da bodejo res kranjski in srbski veleizda-jalci po Koroškem gospodarili ? V vsaki vasi se danes že »orle" ali »čuke" uresničuje. In mladino se pri temu navaja na ponočevanje, pijančevanje, razuzdano življenje, pretepe in sovraštvo. Voditelji tega grdega zapeljavanja kmetske mladine pa so škrici in politični duhovniki, katerim — 4 je za vero ravno toliko kakor za lanski sneg. Tako se širi po Koroškem grdo gonjo in splošao sovraštvo. Eden teh na Kranjskem vzgojenih prvaških voditeljev se nahaja tudi v Svečah. Pa se ti fantalinčki presneto motijo, ako mislijo z grožnjami c. k. oblast prestrašiti. Tudi ko bi se jim oblast v resnici uklonila, bi ljudstvo samo to večno hujskarijo ne trpelo. Koroško ljudstvo si bode znalo samo red napraviti in ne bode več dolgo te kranjsko-srbske hujskarije trpelo! Fdderlach. Piše se nam: Zadnjič smo poročali, da imajo tukajšni slovenski hujskači enega „voditelja", ki rad — krade. Mož je celo občinski svetovalec občine Wernberg, nakar ta-mošnjo prebivalstvo gotovo ni posebno ponosno. Piše se Nace Šelander. Zadnjič je ta poštenja-kovič eno sekiro ukradel; delavci pa so ga opazili in prisilili, da mora sekiro nazaj prinesti. Ker jo je bil nazaj prinesel, preduo se ga je sodniji naznanilo, bil je oproščen. Imel je pa še to predrznost, da je dva delavca zaradi žal-jenja časti tožil, ker se nista pustila od njega obkra3ti. Seveda sta bila delavca oproščena in Šelander mora vse troške plačati. Radovedni smo, kaj bode »Šinir" k tej umazani zadevi rekel in koliko časa bodojo prvaki tega poštenjaka še kot svojega „voditelja" obdržali. Št. Lipš pri Rajneku (Sejem. — Pretep.-— Zapeljivost.) Piše se nam: Dne 25. avgusta t. 1. se je vršil pri ^Strajharju" sejem. Ljudi je prišlo precej veliko iz okolice — Ze dolga leta je bilo v naši majhni vasi mir, ali letos je pretep do pretepa. Najbljižni sosedi in prijatelji, oziroma fantalini, si ne dajo pokoja. Že osem dni poprej so vabili eden drugega na pretep. In tes, dne 25. avgusta v imenovani gostilni je prišlo do krvavega boja. Več kot petnajst takih fantev in tudi več možev se je privleklo in okoli desetih ponoči se je vršil boj. Drugi dan je že šel eden z razbito črepinjo tolažbo iskat k zdravniku. V nekih urah je že bil g. orožnik Rothleitner pri nas, da bo poiskal te mlade fantaline; seveda sedaj nobeden ni kriv in sploh se ne ve dognati, kdo ga je snnil. Cisto gotovo pride pri sodniji na dan in se bo moral menda posebni vlak oskrbeti, da jih bo peljal k sodniji. Pretep je prišel zavoljo deklet. Torej dragi stariši! Varujte svoje sine, da ne bojo zaradi deklet nesrečni! Poslanca J. W. Dobernig, ki je tudi predsednik avstrijske delegacije in ki spada med najznamenitejše sinove prelepe koroške dežele, imenoval je koroški napredni „Bauembund" ob priliki njegovega 50 letnega rojstvenega dneva za častnega člana, čestitamo mn prav prisrčno! Shod volilcev obdržal je preteklo nedeljo v županovi gostilni v Tigringn vrli napredni poslanec g. Jakob Lutschounig. Shod je bil jako dobro obiskan. G. poslanec je v enournem govora podal svoje poročilo in poljudno razjasnil politični položaj. Navzoči so mu odobravali in so ednoglasno sprejeli rezolucijo, ki jo je g. nadnčitelj S c h i e s 11 predlagal. V toj rozolu-ciji se izraža g. poslancu zahvala za njegov trud in polno zaupanje. Nasprotnikov ni bilo na shodu opaziti. Smrtne nesreče. Pekovski pomočnik Peter Kogeja v Spodnjem Trbižu padel je čez železniški breg. Ranil se je tako težko, da je v bolnici na prizadetih ranah umrl. — V Strašiži padla je Marija Wastl v klet; zlomila si je hrbtenico in bila na mestu mrtva. Ukradel je nekdo trgovčevi ženi Flori Griinfeld v Vrbi zlato uro in dolgo zlato verižico. Rešitev življenja. 2 letni deček perice Hauptmann v Celovcu prišel je na železniško progo, ko je ravno brzovlak prihajal. Trgovec Pra je otroka opazil in mu v lastni nevarnosti življenje rešil. Svinjar. Zaprli so v Beljaku ključarja Karla Ravš, ker se je v nekem hlevu nad živino zagrešil. Istotako so zaprli v Wolku hlapca Miho Mibing, ki je bil v neko telico Bzaljubljen". Automohil povozil je pri Celovcu hlapca Jakoba Šlamičnik. Zlomilo mu je nogo. Nesreč- KOJA STARA izkušnja me ufii, da rabim za negovanje moje kože le Steckcn- pferd-lilijino-mlečno milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod. 22S než je ležal celo noč brez pomoči v cestnem parku. Šele drugo jutro se ga je našlo in v bolnico odpeljalo. Smrtno ponesrečil je v občini WrieUnitz tesarski polir Luka Zdovc. Pri delu padel je 4 metre globoko na betonski tlak. Zlomil si je vrat, tako da je bil v par minutah mrtev. Strela. V Zammelsbergu udarila je strela v stolp farne cerkve. Razbila je strelovod, tako da se je še na 30 metrov daleč kose najdlo. Potem je šla strela k stolpu za zvoniti in je tam 10 klopi razbila. Od tam je šla po železni pokopališki ograji, katere je okroglo 5 metrov raztopila in raztrgala, proti farovžu in je tam v vodovod udarila. Zažgala ni. Vsa cerkvena okna in mnogo ok6n sosednih hiš je razbila. Zasulo je v jami na Konigsbergu pri Raiblu rudarja TomaŽa Putzi. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Gorelo je v žagi posestnika Hebein v Matschiedl. Ogenj se je pravočasno opazilo in pogasilo, tako da škoda ni velika. Baje je bilo nalašč zažgano. Požar. V Celovcu je gorelo v gospodarskem poslopju posestnika Lemesch. Požar je nastal v zalogi krme. Bil je jako nevaren, kajti okoli je izredno mnogo materijala. A gasilci so prišli jako hitro in so ogenj omejili. Prizadeta škoda je prav izdatna. Kokoši kradejo doslej še neznani tatovi v predmestju sv. Martina pri Beljaku. Več posestnikov je hudo obkradenih. Nekaj besed k bližajoči se trgatvi. se je a, namreč katerej je slab Pri nedvomno velikem napredku, kterega opaž pri obdelovanju vinske trte po nastopu trtne uši, pravzaprav čuditi, da je drugi del vinarsti kletarstvo, ostalo še precej na isti stopnji, na bilo pred pojavom tega Škodljivca. Marsikteri je sicer dober vinogradnik, a pra' kletar. Krčevito se drži v tem oziru starih načel, prevzetih od svojih prednikov. Četudi je tu in tam opravičena neka mera nezaupljivosti proti raznim, sodobnim novotarijam, vendar naj ne sega ta mera črez mejo, ktero začrtajo zdrav razum in pa lastne in drugih izkušnje. Nezaupljivost ne sme biti tako velika, da izkluči vsak napredek brez pomisleka in morda včasih še sploh le zalo, ker toP kar se priporoča, ni zrastlo na zelniku istega, kteremu se priporoča. Napredek je vsepovsod potreben pri gojenju vinske potreben pri gojenju vinskega p dognana resnica, da je vin< čim popolnejše je kletarstvo. Marsikteri vinogradnik je kupec sicer občudoval in vinograd, a njegovo vino pa ki ima razne okuse, samo more rabiti. Pri slabem kleti cja potreben in če je trte, ni nič manj idelka ; saj je zdavnej tem dobičkonosnejša, se je že prepričal sam, da hvalil njegov lepo obdelan imenoval brozgo ali čorbo; vinskega ne in ktere ne irjenju se pač pokvari tudi pridelek iz lepeka in dobrega grozdja. Pri dobri volji in pri vpoštevanju na razpolago stoječih navodil in nasvetov bi se lahko preprečili mnogi običajni pogreški in bolezni, ki delajo vina manj vredna in suh naš narodnogospodarski žep. Da se temu odpo-more, se j© treba sprijazniti z mislijo, da po stari poti ne gre naprej. Ne sme se pač prezirati onih okolnosti, ki vplivajo na kakovost vina, da ne bo ta odvisna samo od naklučja. že ob trgatvi priliko vplivati. na la, je pač važno, da določimo pravi ;to izvršimo z največjo skrbnostjo. nas določitev časa trgatve, kajti le pravega vzroka pi a ne vpošteva. Zi ki vinogradnik, ki je preram kiselico, rotil, da bode post: In ker imamo kakovost bodočega v čas trgatve ter da Posebno važna je pri premnogokrat se bre tudi marsikdo uvidev; da se j zato pr kamen z vsekanim napisom, kedaj mu brat; do prihodnje jeseni pa je pozabil i vse skupaj ter je bil eden prvih, ki so s trgatvijo. Ravnal je kakor mnogi drugi lastnemu prepričanju, boječ se, da mu p< Ob času zorenja pa zaleže par dni kajti grozdje pridobi vsak dan na sladk kislini, mebenice postanejo dan za dnev bina jagod pa sočnejša: vse to torej v vaga izgubo, ki zna morebiti nastati vs'.ed tu in tam se pojavljajoče gnilobe. Kaj drugega je seveda, te gniloba prav močno nastopa; tedaj se lahko vsled čakanja več izgubi, kakor pridobi. V takih slučajih je treba pod-birati, včasih tudi splošno brati. Vendar se taki pojavi dogodž že bolj proti pravemu času trgatve. Nikakor pa ni opravičeno, pri nas pričeti s trgatvo pred oktobrom erano bere. To an mi je slučaj, o bral in dobil avil v vinograd je v bodoče iti na kamen ia na pričeli prerano proti boljšemu, r jagod segmje. čakanja veliko, obi in zgubi na om tanjše, vse- obilni meri od- ali že celo v sredini septembr: letih po nekod dogajalo. Ni treba vsakega strahopetca, ki se trese za prične trgati, Če le vidi kje kako g: oziroma muh načeto jagodo, ne ozir grozdje zrelo ali ne. Taka prenagl: pokvari dostikrat kakovost vin celega prvim pričnejo trgati drugi in marsikte je ra1 v zadnjih posnemati jagodo in od ptičev, ia to, je-li ameznikov koliša, kajti za ki bi sicer rad vsako lilo al ije se :a pc kršče prične strani opeče menje torej je gr čakal, je ograd prit lih. Bere na ) pecelj rujavk ne. Ob , da rr pra' ozdj -da nastopi dolg gnitje, ne ki likali naj se Pri tr, drugače boli belo od črn. vinu visoke mezne vrste Skrbne vendar je i se d objlni imorai tališče tudi pričeti, s vseh grešnike :r postane krščenih se, kadar je grozdje zrelo in to je, I leseneti, jagode pa dobivati na solil to barvo, da zgledajo, kakor bi jem postaja listje rumenkasto, kar je mu že pojema sladkobotvorna moč. Toj čas trgatve. Nadalje naj se ne trga, dol mokro bodisi od rose ali dežja, ker zamonl datno poslabšati pridelek. Le v slučaju, dal lgotrajno, deževno vreme, ki povzroča moiM kaže odlašati s trgatvijo, a tudi ob takih poj saj počaka, da preneha deževati. tvi je skrbno ločiti nezrelo in gnilo i o grozdje od zrelega in zdravega, istotal posebno tam, kjer kupci ne marajo trgaj« , pra na ta tudi lažje poplačan. Kjer je mogoče, naj se tudi vilno obiranje povzroča res več dH način spravljeni pridelek žlahtnejši, in boljše razpečati; večji trud je ta Sicer pa je mogoče narediti še dobro vino i iz gnilega grozdja, ako se ga hitro stisne in mošt nato v zažveplan sod, da se lahko vsa nesnaga vsede na i predno prične vreti. Drugi ali tretji dan, na vsak a pred začetkom vretja, je tako očiščen most pretočit, di | se nesnaga izloči, mošt pa prezrači in da izpuhti plena sokislina, ki sicer ovira vrenje mošta. Da se sedajl vrenje pospeši je priporočljivo, dodjali močno kipečegij mošta iz zdravega grozdja. Na enak način bode letos ravnati z moštom ti kjer se je pozno žveplalo proti trsni plesnobi, da izloči med jagodami ostalo žveplo preje, kakor začnel vreti, da torej ne dobi mošt okus, oziroma duh pol gnilih jajcih. Če bi se še pa vzliz temu pojavil ta nepri-j jeten duh, tedaj je mošt hitro po burnem vrenja pršeno pretočiti v neveliko zažveplan sod, in je tako] pretakanje ponavljati v presledkih tako dolgo, dokler] ne dobi vino čisti okus. Žveplena sokislii vimo z žveplanjem soda ki povzroča oni neprijetn sčasoma v vodo in žveplo, prahu vsede na dno soda. eplena sokislina, ki jo v vino in pa žvepleni i okus, se spojita r ki se potem v obliki spra-,'odik imrecl Druga v foi pri tr !ga. Nikda bre lin , a pri nas še toli zanemarjena točka] , kakor pri poznejšem kletarjenju mogoče dovolj opozarjati na dejst1 dob dovolj stano' da vžgana sakega. itnega čistookusnega a vse posode, orodje a >snaga«, ki naj bi iu je storiti, predno age vina. Komaj bil in shrambe vtisni vedno opominjal: rabi to in ono. Škafi (vedrice), brente (pute), stiskalnica, kadi, sodi, klet i. t. d.: vse to mora biti pred trgatvo skrbno osnaženo, četudi je tu in tam trda za vodo. Klet je prezračiti, očistiti vseh trohljivih snovij, vmesti in pomesti ter pobeliti, kar se lahko zgodi s trsno škropilnico, Beležu se naj dodene nekoliko bakrene galice, ki zatre razne plesnobe in prhnenje povzročajoče glivice. Zavoljo tega je pobeliti Še s to zmesjo tudi gantare. Če sej belež na zidu noče sušiti, kar je v vlažnih kleteh skoraj gotovo, tedaj se priporoča poprašiti stene s fino zmletim gipsom. Posebno lahko se opravi to delo z žveplalnikom Priporočljivo je tudi klet, ko smo jo dovolj prezračili, žveplati na ta način, da vsujemo na žrjavico nekoliko žvepla; okna in duri je treba pa dobro zamašiti, da je učinek boljši. Pozneje je seveda klet zopet primerno prezračiti, sicer bi ne bilo obstati v njej. Slaba, a neredka razvada je tudi puščati ostanke zadnjega stiskanja na stiskalnici včasih do prihodnje trgatve. Ti ostanki se kisajo in povzročajo, ako se stiskalnica prav temeljito ne osnaži, cikanje prihodnjič stiskanega pridelka. Stiskalnico je torej takoj po uporabi in potem pred uporabo dobro očistiti. Kako je ravnati s sodi, je bilo opisano pred kratkim v tem listu. Omeniti je še, da je pri železju ki lahko pride pri trgatvi z moštom v dotiko, skrbno odrgniti rjo s peskom, ker je rja dostikrat kriva, da vino počrni. Iz istih vzrokov je paziti na to, da železo pri sodovih vraticah na notranji strani dobro zalite s smokj. Zupane. (,,Gosp. glasnik".) Otroci dobijo lahko zobe S.skrbjo gleda marsikatera mati času nasproti, kol dobi njen ljubček zobe, zlasti ako njegovo truplo ni dovolj krepko. Da se to krepkost dvigne, nimamo, kakor I zaniorejo tisočere matere potrditi, boljšega sredstva, nego] je Scottova emulzija. Njena raba povzroči dostikrat že v razmeroma kratkem času preobrat k boljšemu, mali postane tako rekoč svežejši in dobi zobe brez vsacega] motenja. Dostikrat ljubijo otroci ;• SCOTTOVQ! EMULZIJO teklenico navdu-apravi zdravljenje s sredstvom mali tako močno, da Scotto seno pozdravljajo, kar tem krasnim okrepčalni in otroka za pravo veselj Pa am Stoltova m nalne steklenice 2 K 50 h. Se dobi v vseh apotel batvi 60 h v znamkah na SCOTT A BOWSE, II. in pod pozivom na ta list se zgodi enkratna dopoSiljV tev poizkuSnje po apoteki. 76 'do spanje je za vsakogar globoka potreba. Cimboljša nboljSe spanje. Pri nakupu posteljnega pena in gotovih lite ic le na priznano solidno firmo S. Beiiscli, Desche- > (Čfšho), ki vživa že dolgo mnogo zaupanja. Pustite si m ilustriran cenik zastonj vposlati. Loterijske številke. dne 31. avgusta: 47, 61, 72, 74. 87. oe 24. avgusta: 6, 37, 11, 8, 55. sirena.' je ekstra- plošča amerik. 18 I kar. zlato ' double S6 urna-ank. remont. a, mnogo prem. a." Le ta ura j svic. kolesje i razločiti od zlate 11IK) K. Za natanc-i garantiram 5 let. IK So, 2 k. 9 K 50. ir. Gloria-srebrno ) za 3 K 70. Vsaki da zastonj eleg. verižico. Urez i. Izmenjava dovoljena mar najaj. Posije po «ju S. Kohane, eksp. |,Soba»ti»ng. 8t 68». srečnje-velika dru- I hiša s 6 sobami in 3 rimi. z jako lepim velikim fa zelenjavo, hiša pii- | za vsato obrt, sredi v J prometnem indu- i trgu na Spodnje-Šta- i,.event, letni dohodek i 180 kron, se zaradi tre lakoi za smešno i 9.0OO kron proda. |ibilazli8ti za ključarja aiijonista primerna. Več " me Petelini, Zgornja ipri Pragerkoln -701 samo K 2 50. lii nak. večjih množin ur ~\ eksportna hiša: 1 b' pozlačeno 36 urno j. uker-uro £ lepo veri-asamo 2-5') K ter tudi letno pisn. garanc. Ako ume 3 komade K 660, ■adov K 10—. PoSlje metju Šlecijska eksport-J. Gelb, Nensandez 53. h kar ne paše, denar nazaj. 754 Sprejmem 2 učenca za pekovsko obrt od poštenih starišev na 3 leta učne dobe; mesečna plača 6 kron. Pekovski mojster Vincenc Horvat, Loke št. 296 v Trbovljah. 7f6 Na prodaj je nova hiša, vili podoima, z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, svinjske kuhinje, drvarnice in dve kleti, tik okrajne ceste in cerkve, ter pol ure od Ptuja. Tudi lepa njiva zraven. Ker želi v kratkem prodati se poizve za najnižje cene pri g. Franc Pintarič v Zgornji Hajdini pri Ptuju. 750 Mlin se proda, je na tri pare, en valcen s cilindrom, so nove Stale s ciglom pokrite. Zemlje Okoli 1 joba; cena 8000 kron. Naslov pove uprava »Štajerca." 759 Proda se lepa zidana hiša z opeko krita, pod hiSo klet, zraven drvarnica, k hiši spada en oral vinograda, en oral in pol gozda, eno uro od mesta Celje, cena -3000 K. Pripravno za vsakega delavca in rokodelca. Joli. Oater, zidar v Pe-čevniku št. 36 pri Celju (bta-jersko.) 762 Priden hlapec Inega konja se takoj « v službo; plaia na K 18 — in prosto sta-ije; slutha se mora takoj pti Antoa (iomzy, stav-Opčin« pri Trsta, 768 Posestvo . ležeče tik deželne ceste, pripravno za rokodelca ali delavca na železnici. Redi se lahko 2 kravi in svinj kolikor hoče. Cena 4200 K. Kdor želi kupiti dobi natančneje pojasnilo pri g. Franc Petelini, lttitendorf, Zgornja Polskava pri Pra gerskem 757 Proda se lepa 766 trgovina in pekarija v lepem kraju, zraven vse v lepem redu, poslopje, 2 vrta z brajdami za zelenjavo. Več pove uprava »Štajerca." Proda se epo posestvo adaj: ajiva, brajde, samit, hbsvi za živino, vse hem stanu, na bjpi rav^ pri tovarni. Posestvo meri si. Cena 2.600 K Dolga 10 K. Kdor hoče s pridel-,ired kupiti, naj se oglasi fatniku Jakobu Polanec. I TU št. 19, Konjice. 670 HJe se več vagonov ima sladke otave. i: E. Mansers. Milch-■eierei, Abbazia. 712 iz l'/i orala. Več se izve v mifarski delavnici Kratzer v Ptuju, Hcrbergasse. 763 Učenec z zadostno šolsko izobrazbo, ki goveri nemško in slovensko, se sprejme pri 769 JOSEFU SRIMZ, trgovina s špecerijo in kolonialnim blagom v CELJU. Prodam lepo 733 malo posestvo katero obstoji iz lepe zidane hiše, 3 sob, kuhinje,* dve velbani kleti, nova Stala, svinjski hlevi, kozolec, domači mlir., jako močna voda, pripravno za umetni mlin ali žago, lep sadovnjak, 4 orali zemlje, leži na lepem kraju blizu mesta in kolodvora Slov. Gradec; se poceni proda za 10800 K. Naslov: Max Murko v Legni, pošla Slov. Gradec, Pridno 16 letno dekle iz dežele, ki govori nekaj nemščine, sprejme se k dvema osebama kot služkinja. Vpraša se v upravi ..Štajerca." 727 Pekovski učenec « od 16 let naprej, z dobro šolsko izobrazbo, sprejme se na 31elni učni čas; oskrba in obleka v hiši; pekarija za belo in lnksos-pecivo Josef Fretze, Laško (Markt TllfTer). Jako redki priložnostni nakup I Jako dobra puška za le 12 kron! 878 Pošiljam Werndl infanterie puške model 67/77 prenarejene za Lankaster-šrot-patrone, najfin. kal. 23, % zavojem za le 12 kron. Te cene puške so izredno priljubljene. Garant. izborni strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, puškar St Margartten, Rosental, Koroško. Cenik o modernih puškah zastonj. IŠČe 726 se pridna služkinja za domače in kmetijsko delo v dobro družino. Plača po dela in sporazumu. Edward Sehench. Gams pri Mariboru, „Gnnmr-graben.-' Učenec, jako velik, kateri ima veselje do pekarstva, iz poštene hiše, se takoj sprejme v pekariji J. Wottnig v Maribor, Tegett-lioffstrasse 81. Učenec dobi vsak mesec 12 kron, da si lahko kapi sam obleko. 731 Zanesljivi 702 mlinarski pomočnik ki zna samostojno delati in se razume dobro na „Plan-sichter", se takoj sprejme. Ponudbe s plačilnimi pogoji pod „A. B. 10" na upravo .Štajerca." §ggp Učenec z zadostno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini z mešanim blagom 771 Ludvvig Krautsdorfer, sv. Duh pri Poličanah. Razpošiljam orožje vsake vrste 563 na 10 dni za poizkuSnjo in vpogled. Enocevne Lancaster- tuške od K 20'—, dvocevne aneasterpuške od K 80—, Hamerles-puške od K 70—, flobert-puške od K 8'—, revolver od K 6"—, pištole od K 2-— naprej. Ugodni plačilni pogoji. — Ilust. cenik zastonj. F. Dušek, fabrika orožja, Opočno št. 2052 na drž. žel. Češko. . ■i Koračnica ■■ se oda s 1. oktobrom v najem; več se izve pri 770 Otto Švaršnik, Majšperg pri Ptuju. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 k«, tivih ilisanih 2 K ; boljših 8 K 40 h; na pol belih 8 K 80 h; Mik 4 K; belih m»hkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših sn'zeno-belih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg tlauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. ga?" Gotove postelje -*qP3 iz krepkega, rdečega, playtga, belega ali rumenega nankinga, 1 llulient, ltfO cm dolg, 120 cm širok, z 2 glavnina blazinama, I »saka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, I trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; nol-danne 20 K; jda>ne 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne j blazine 3 K, 3 K 60, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K na-I prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne I dopada denar nazai. S. Beniscta, Deechenilz Nr. 716, Češko. (Biten). Cenik gratis in franko. 3=1 X S-A. z malim posestvom na prodaj. HiSa je nova, stoji v zelenji blizu gozda, eno 200 korakov od farne cerkve in velike ceste. Pošta v vasi; na kolodvor 10 minut, eno uro od Maribora. V kraju se vsfi dobiva. Poleg hise-vsa druga potrebna poslopja. Zemlje okoli 2 orala. Najbolj, priležno za penzijoniste, kajti posestvice ima krasno lego v krasnem, zdravem kraju. Ugodno tudi za vsak obit. Cena 13 000 K. Piynene ponudbe pod „Hiia IS. J." na upravništvo ..Štajerca". Osebni razgovor pri g. Maka Jellinek-u v Hofiah (Kotsch) pri Mariboru. 778 Uaranje alt sugestija? Leta že se ponuja občinstvu ustne vode, ki so prav lepo parfumirane. Občinstvo jih rabi in jih smatra kot jako dobre, ker imajo dobri okus, brez da bi se delalo o tem pomistike, je-li imajo tudi sploh kakšno medicin i čno vrednost. Ako bi o tem premišljavalo, potem bi ne dajalo glavne veljave na okus, temveč tudi na des-lnfekcijske snovi. — Tudi ni vse eno, ali ustna voda kak neprijetni duh prikrije ali pa v resnici odpravi. Dobra in vplivna ustna voda naj ne parfumira samo, temveč naj tudi vse snovi vretja in naletljiv08ti uniči, neprijetni duh odpravi ter vkljub temu osvežujoče vpliva. Po teh navodilih se sestavlja Pfefferminz-Iiysoform Pfefferminz-Lysoform po znanstvenih preUkušnjah tudi doslej kot najboljše znane ustne vode na vplivu šestkrat prekaša. Zbledi zobe! Ker se za eno časo ustne vode samo 10 kapljic Pfeflerminz-Lysoforma potrebuje, zadostuje ena steklenica za brizganje za polne tri mesece. Kolosalno ceno in izdatno. 1 originalna brizgalna steklenica Pfefferminz-Lysoforna stane K 1*60 v vaeh apotekah in drozerijah. Zanimivo knjigo o ^zdravju in desinfekciji" pošljem Vam zastonj in franko. A. C. HUBMANR, referent „Lyso-formwerke", Dunaj, XX., Pcrtaschgasse 4. 133 Lepa skoraj nova hiša skupaj z gospodarskim poslopjem, hlevom itd, 4 njive, 2 travnika, vse v lepi vasi Šteben (St. Stefan) ob potoku v ravnini ležeče; hiša enonadstropna ob okrajni cesti; se proda za 5.000 kron. Jako zdrava pokrajina in gorski vodovod (Hochquellenleitung). Natančneja pojasnila daje: Peter Petz, zidarski mojster v Štebnu pošta Globasnica na Koroškem. 774 (Warter) 772 za duševno bolane, samski, manj kot 30 let stari, nemščine in slovenščine v besedi in pisavi zmožni, se v svrho eventuelnega sprejema lahko pri direkciji deželne norišnice Feldhof pri Gradcu med 8.-9. urop redstavijo in zaznamijo. Predložiti jim je poselsko knjižico in spričevala. Začetna plača kot strežniki mesečno 26—28 kron s prosto štacijo ter mesečno 6 kron relutuma za pijačo. Po 10 letnem zadovoljivem službovanju definitivno na-stavljenje s pravico do penzije. i Herbstmesse) 28. septembra do 6. oktobra pod protektoratom Nj. ekscelence gospoda namestnika Manfreda grofa Clary und Aldrlngen. Sejem s kmetijskimi stroji. — Velike sejemske zabave (prater.) — Tekmovalna igra z žogo za nogo. — Umetni ogenj. Posebni vlaki s 7i8 znižanjem vozne cene. 40° o 49 51 34 632752 91 732� — 6 RAZGLAS. 646 Tri zanesljive, trezne 762 konjske hlapce, ki se razumejo na težko vožnjo, se takoj sprejme. Prosta oskrba in 25 do 30 K na mesec ter premije za fare (Klotzefnhren.) Graščinsko oskrb-ništvo Hammer, p. Ptujska gora pri Ptuju. Izjava. Otročji vozički Da se rejcem žrebet omogoči, podučiti se o cenah žrebet in doseči tudi boljše cene za svoja žrebeta, se jih pri prodaji na domu nikdar ne doseže, ker ima pri tej prodajalec prav ogromne troške, — vpeljalo je Ptuj štiri nove sejme za žrebeta in sicer vsak prvi torek v mesecih avgust, september, oktober ter nove Mesto Ptuj povabilo je k tem sejmom vse kupce, ki so doslej svoje potrebščine na žrebetih potom havziranja okraju krili; napravilo je tudi v mnogih časopisih potrebno reklamo za te sejme. Pričakovati je torej, da pride jak liko kupcev na te sejme in leži torej v interesu rejcev žrebet, da pripeljejo na sejem tudi mnogo svojih žrebet.] Na teh sejmih so kobile in žrebeta štandgelda proste. Župan: Jos. Ornig Peter Kol-a uli na glavnem trgu zraven apoteke | priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, vrst usnatega blaga kakor kofre, taškeni za nakupovanje in za denar, toaletne reii,l salne in kadilne predmete. Razne stvari iz jd] npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Soli« britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako j pletarsko blago npr. korbe za potovanje i vrst Razno blago Iz stekla in porcelana, tali; piskre, sklede, flaše, glaže in druge vtosU spadajoče, reči. Bazami oddelek že od 20 naprej. Posebno lepe reči pa za BO do K11 Na obroke! Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj tančni naslov. — Vsled velikih zaključkov po celem Avstro-Ogrskem takoj ki K 14 — redno pravo srebrno remontoar-uro s 3 pokrovi najfinejše gravirano. In eno 14 zlato verižico, najmodernejše pancer-facij puncirano, tO gramov ležko, za K 140'— po ugodnih panojih samo 4 K na mesec. Tak dobava. Vsepovsod proti povzetju prve R. Lechner, Mi l Preklicujem besede, katere sem govoril v pijanosti zoper g. Alojzijo Bedenik v gostilni g. Birtiča. Ignac Adamčič. Hrastnik, dne 25. avgasta 1912. 764 Zajamčeni uspeh drugače denar nazai! Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi 7*7 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspeli K 8-—._ Hosmefisches Dr. A. Rix Laboratorin Dunaj IX., Berggasse 17 K. Razpošiljatcv strogo diskretna. A VII. 314il2. tovoln HDL Dne 14. septembra 1912 ob 9. uri dopoldne se bo prodalo na javni dražbi v Gradiši pri Sv. Barbari v Halozah v hiši št. 18 zemljišče vi. št. 24, kat. obč. Gradiseh — hiša, vinograd, sadonosnik, gozd — v vrednosti po 2190 K ter različne premičnine, kakor sodi, pohištvo i. t. d. v vrednosti 432 K. C. k. okrajna sodnija y Ptuji oddel. VII, dne 27. avgusta 1912. 766 (Podpis.) II K*«tt*Xff *KK»#KK*£ K*K za 12,14,16,18,20 K in tudi finejše sorte v velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru (Zahtevajte cenik). se dobi rezano blago, perilo in oblike pri Adolfu We8iak, Maribor, (od novega HauptplaUa proti »Narodnem domu" „Warenhalle." pri Inirr tral v novo zgrajeni Motorji za surovo olje i visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troski 1 do 1'/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin* in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokumobili od 2 do 20 HP. Obratni troški 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 75 Dunaj, HI.. Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaci korut 37-Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. državnega mesta * • Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. V priporoča se glede vsakega med hranilniene zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami rado vol j no in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem : vstreže. : # m m $ Obeenje $ $ z avst, ogersko £ # lw*o. # m tt * 6» Ravnateljstvo, m Vstanovljena leta 1862. m * Uradne uril za poslovanje s[ strankami delavnikih od] 8—12 ure. f veliko trgovino Johann Koss, Celje ■ zaradi njene solidnosti, nizkih een in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kmet le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in ol klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane In šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, ......drobne, vence in trakove. % eno besedo vse. 73 69 847510 — 7 — iganten in trajen je pravi 751 ivčukov podstavek za Se dobi v vseh tozadevnih prodajalnah. ft 12.000 flanelnih odej \ nekem požaru rešenih, s čisto malimi skoraj nevid-Di rr.aceži cd vode, sivo, drapp in roža meliranih s jkora ali z lepo borduro, ca 190 cm dolgih, prodam po &-~ K 1-50 za en kos. *Ok ■je. ni jih uničili, svetovno znase, po K 1'70 za , — Pošilja po povzetju, pri najmanje 6 kosov franko. J0SEP H1K0TA, KiiniRinhnf a. Elbe 753 stenske, budilne in žepne ure dobite pri: [ilinoslecliner, Celje, Spitalgasse, nasproti hotela „Stadt VVien" ustanovljeno 1. 1865. I j^^> **"* Stenske ure od 3 K naprej; srebrna žepna ura skupno s pravo srebrno verižico od 12 K naprej; niklasta budilnica z jako močnimi zvonci 3 K; vse zlato in srebrno blago po najnižjih cenah. Vse zlatnine in srebrnine so pregledane od c. kr. urada za punciranje na Dunaju Vsa popravila ur in zlatnine se najsolidoeje in najbolje pod 2 letno garancijo izvršuje. Izmenjava In nakup starega zlata ter srebra. fupci posestev, pozor! Hebni (St. Stefan), vodovod (Hochqucllenleitung) v jiavnini ob okrajni cesti blizu železnice se lepo polio skupno s sadonosnikom, 3 orale gozda fin njive 112 firling setve) zaradi družinskih razmer za K 4000 odi. Primerno tudi za profesionista. Ver- pove lastnik: ilentin Partej, vulgo Smričnik v Štebnu, pošta Globasnica na Koroškem. 758 0 la pri vst. nke i. re je s ob od e. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju to presenečenje! h 600 koso« za samo 3 K 80 h. ~W i krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za se 3 leta garantira, ena moderna Zidana kravata za gospode, najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. Slah-jnkamenjem, ena nežna cleg, garnitura damskega kinca, obstoji irasr.ega koljerja iz orii-nt. biserov, mod. damski kine" s patent-ikpom 2 eleg. damska armhanda, l par uhanov s patent-uljem. 1 krasno Žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 E pjmbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklcpom, 1 tek;. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-prcd-!& velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek tovnil. pisem, za gospode in dame, 20 korespondenfinih pred-iv in Se 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki V»e skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša a. .Tungwirth, Krakova štev. 63. L Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 732 Na parni žagi Ldalberta Ružička ft\ na železniški progi postaje Ptuj, se ved-[ise vrste okroglega lesa (Rundholz), ter tudi uzdi po najboljših cenah kupujejo; nada-vsaki les, tudi najmočnejši, v „lonn" naj-zreže; prodaja bo tudi vse vrste dil in ega lesa najceneje in izdeluje, ter oblja ilidneje ; kupuje in prodaja se tudi vse larskega lesa. Vsakdo se lahko na to Jitrzi mnogo let kot solidno poznano firmo zaupljivo obrne. 638 ik i, ta •oki Ivoje viničarskih ljudi U delavskimi močmi se pod jako ugodnimi takoj sprejme. — Ponudbe na upravo ..Štajerca" v Ptuju. m Maribor Freihaosgasse-Nagystrasse (cd novega Hauptplatza proti „Na-rodnera domu1') v novo zgrajeni „Warenhalle" kupuje ae priznano najbolje in najceneej bluze, sose, predpasnike, perilo po meri. M. Wesi&k. 808 Pekovski učenec 715 se takoj sprejme pri Antona Oprausch, pekovski mojster, Pragerhof. Hiša 712 se proda v mestu Beljaku na Koroškem, novo zidana, 6 let davka prosta, z opeko krita, 4 sobe, 2 kuhinji, pod celo hišo kleti, hlev za 3 govede, lepi veliki vrt za zelenjavo in v vrtu ter na dvorišču dobra voda; paše za vsakega pon-zionnta. Naslov pove M. Am-broach, Tafernerstrasse Nr. 11 Villarli (Kiiriitrn ) !!! 500 kron!!! Vam plačam, ako moja \Vur-zelveitilger „Riasalbe" ne odpravi tekom 3 dnij in brez bolečim Vaših kurjih oi*es, bradavice, rogove kože. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. Keiuiiiir, Kaschau, 1 Postfach 12/234, Ogrsko. 693 Mlad, solidni 726 komi se sprejme pri g. Hans Bolilin, trgovina z mešanim blagom v sv. Lovrencu pri Mariboru drio-žToa za, g*raoe:nje stroje-v z o. z. DUNAJ, IX. 11, Porzellangasse 18. 365 = Bolinder motorji za surovo olje = so ceniin v obratu jako ekonomični.Za vsako moč odŠ PS naprej Lolcomobili za surovo olje. m sne STYRIA 44 Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za ,,Styria" kolo (največja fabrika v naši državi!). Cene za gotovi denar: Herren-Tourenrad K 140—160. — Herren-Strassenrad fino delo K 180—200. — Herren-Strassenrad najfinejša vrsta K 200—240. PV Bicikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pneum&tikom. ~9f$ Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), nadalje »Tjanfmantel" in „Luftšlauhi" se dobijo po najnižji ceni. m Obiščite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). bsj Zaloga koles in šivalnih strojev. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju a\ Florianiplatz in Ungartorgasse. [l^_„----------„ —ib.------m----------ii —irx^rgg, Naš najmodemeje nrejeni špecial-fabrični etablissement stoji že 40 let na višku tovaren za preše in vživa v strokovnih krogih WtT najboljše ime. Zahtevajte specialni cenik št. 420a o vinskih in sadnih prešah, kompletnih napravah za mošt, hidravličnih prešah, sadnih in grozdnih mlinih, grozdnih reblerjih, strojih za odbiranje jagod itd. Čez 700 meda j I in prvih nagrad itd. PH. MAYFARTH & Co. specialna fabrika 2a mašine za dobavo vina in porabo sadja 571 1500 delavcev. DUNAJ, II., Taborstrasse 71. Želi se zastopnike. — 8 — in davne ' kila sivih, slišanih K 2—, boljših 2-40, napol belih prima ■ -80 K, belih K *■—, prima kol davni mehkih K 6.—, velc- prima K 7-—, 8-— in 9-60. Davne site K 6-—, 7-—-, bele piima K 10'—, prsoi flavm K 12.—, od 6 kil naprej franko. SO Gotove napolnjene postelje ■ iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega inletaj J(nankinga), 1 tuhent. ca 180 cm dolga, 120 cm Široka, skupaj, ■ z 2 blazinama za glavo, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, I ■ dovolj napolnjeno z novim, sivim, flavmastim in trajnim per- J I jem za postelj K 16—, napol davne K 20—, dsnnsko perje, »K 8*—. Posamezne tuhne K 10-, 12-, 14-, 16—. Posa-i ■mezie blazine za glavo K H-—, 3-50, 4—. Taline 200:140 cm' S velike K 13—, 15—, 18—, 20—. Blazine za glavo 90:70, ■ cm velike K 4-50. 5—, 5-M) Spodnje tuhne iz najboljšega i ■ gradla 180:116 cm velike K 18- in 15— pošlje od 10 K« naprej franko po povzetju ali naprej-plačilu 659, S Max Berger, Deschenitz a 115(B6hmerwald). ! ■ Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bo- j gato ilustrovani cenik vsega posteljnega blaga zastonj Bolane svinje rs '« i-? >u o o rt p ■—%a £ !*-»'g " gf-g ? °-S g ? bat««** Pazite r.a varstveno znamko »Obelisk" in ime „Sussanol" ter zavrnite druge preparate kot ničvredno posnemanje odločno nazaj. Se dobi v največih apotekah. Poštna razpošiljatev vsak dan po Apoteki „zum Obelisk" 745 VIKTOR HAUSER v Celovcu, Kardinal plats. Ptuj: apoteka Bchrbalk in apoteka pri zamorcu H. Molitor. žlHill Pozor posestniki, za stavbo hiš! Zagorsko lepo apno, Portland- in Romancement, traverze in stare „Eisenbahnšine", opeka za streho in vse železne potrebščine se kupi po fabriški ceni in najceneje samo pri 863 Hans Andraschitz tovarniška zaloga železa, cementa in apna V MsribOTU, Schmidplatz Nr. 4. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krri proti tlabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gitatu a 80 vin. — Balzam u (iht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od-itrani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek a 1'20 K. Praiek proti odvajenju krvi v živalski vodi a l-60. — Izvrstni strup za podgane, miii, ščurke a K 1°—. Raa-poNljatev L. HarbSt, apoteka, Bleiburg aa Korollrat W POZOB! -WB Zagorjansko belo apno, Portland- in Romancement, traverze, slisen-železo, železo za obkovanje vozov, štedilniki (Sparherd); deli šparhprda ca prizidanje, kotiji, vliti in bakreni, stavbeno obkovanje, vso vrste Imr-. Tomaževa žlindra, kovaški koks, vse druge vrste železnega blaga, najceneje pri Alois Matschek, Maribor, Tlttrtae 25, poleg bolnišnice. 341 Vedio tidi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lat stafelnov itd. I Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur =: v porabo. == Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. T i kopne obveznosti. Priznano solidna stara llrma orodja Franz S o d i a fabrika pu&lc T BOROVLJAH na Koroškem razpošilja na zahtevo svoj cenik vsakemu zastonj in franko. Vi dobite tu iz prve roke izborne ročne izdelke. Največja gotovost strela, brez konkurence, najnižje cene. PoSiljatev na vpogled radovoljno brez Gospodinje ! Previdnost !!\ Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preizkušene svetovne marke BLAIMSGHEIN ft UNIKUM 66 MARGARINE preiskusili. nUIIIKIJM" ni rastlinska margarina. ,,UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega naj-višjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. ,,UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natnrni prodnkt. ,,UNIKUM" je C^f ^0 cenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za ^-'s*^' 0 SAMO BLAIMSGHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoja' razvidno. Cenjena gospodinja/ Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEINs „UNIKUM"-MARGARINO Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. nasled Naročnin itrijo : } krone, eta razn ko 4 K leto; za [ za celo I I Ameriko ) ta drugo J računi n. rom na I nine. Na J čali napi Štev. sep I Uredništ ništvo : Ptuju, J slop te Lastni uspeh s streljanjem s krogljo: avstrijsko zvetino mojster-stvo in razna društvena mojsterstva. 709 Ako hočete svojega moža, mt za 1 kila sivo šlisjtno K 2-—, boljkl 210, napol belo K 360, belo T prima mehko kot daunc K 6'—, 1 prima K 720, najboljša vrsta K -velefino snezno-belo K 9 6( (SgSgšsiPIiOtOil! POSIElJB plavega, belega ilii menega nankinga, dobro polnjene, 1 tuhent ali 1 spodnja po 180 cm dolga, 116 cm široka K 10, 12, 15, 18. 200 era i 140 cm široka K 13, 16, 18, 21. 1 blazina za glavo 80 cm J 68 cm »roka K S, 8-50, i, 90 cm dolga, 70 cm široka K | 5"50, 6"— Kar ne dopade, se izmenja aH denar nazaj! Nit' ilustr. cenik povsod zastonj in franko. Benedikt Sachsel, Lobes Nr. 89 b. Pilsen (Češko). \ Bolj kisla odpadla j; boljka brata, sina, svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanjem rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bode-mo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo 2c tisoče ljudi od bedo, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V največih slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in ?en vseh ratre-dov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrti pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj gospod Unrein Franc v Resiczabanya piše; Velespoštovani gospod, Kopenhagen, Dansko ! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatlji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja, ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz aara sem vpliv „Kin3" poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kino-praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo ži»ljenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Franc. Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov v Kopenhagen. 673 Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frankira s 26 vinarji, dopisnice pa z 10 vinarji. v vsaki množini knpnje „Alimentaire", akcijska družba za ki zervno industrijo, Liebenau pri Gradi Odpadla jaboljka, zapokana v vrečah se plato K 450 za 100 kil teže prosto na postaji Pi tigam. Vreče se odpošiljatelju franko vrnejo, Vsak odpošiljatelj mora konzervni fabriki odpošiljatvi na dopisnici naznanilo v Pri vsaki hiši je treba oi galic. Knpnjte in zahtevaj! po vseh trgovinah „Štaje Čeve užigalice'! 61»' zal. firma brata Slawitsc v Ptuju. se od autori Let po posebnih receptih po dr. Adler & Co., Dunaj III., izdeluje; najboljše priporočeno kot idealno sredstvo za prepre-čenje izpadanja las in odpravo glavnih Šnp. OC~ Pristno le z varstveno znamko! Edina razprodaja za Ptuj : Josef Korner, frizer V PtUJU. 888 in astma Pred posnetki se varuje s pogledom na varstveno znamko se uspefino odstranijo po rabi mojega sem najbolje znanega Eucalyptus olji fij stralski naravni produkt). Cena origins steklenice 1 K 60 h. Popis z mnogimi ovalnimi pismi zastonj in poštnine j Eucalyptus milo, najboljše sredstvo pegumi, mozuli, fleki (I>berflecke), in nečistosti obraza. — Eucalyptus-b» edino vplivni proti kašlju, oslovskem Siju, astmi itd. ERNST HESS = Klingenthal L S. Se dobi v Ptuju v leka zamorcu" H. Molitor. 31 21 15