Leto XXI. 1981 AVGUST 1961 ST. 16 Pred konferenco V sindikalnem poročevalcu št. 7 je bilo objavljeno gradivo za 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Odločili smo se, da vas seznanimo s tem gradivom, saj bo konferenca z naslovom »Vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike zagotavljanja socialne varnosti«, ki bo v novembru, vsekakor pomemben dogodek v aktivnosti sindikatov med kongresoma. Priprave na to konferenco tečejo v času perečih gospodarskih problemov, ki vplivajo tudi na področje socialne politike in socialne varnosti. Dejstvo je, da se v težji gospodarski situaciji pojavlja več socialnih primerov o-ziroma je ogroženo zagotavljanje vseh tistih ugodnosti, ki nam jih naša družba nudi v okviru socialne varnosti. Razvoj socialne politike je v naši družbi šel v smeri vedno večjega širjenja socialne varnosti po širini uporabnikov in pravi- no usmeriti prizadevanje sindikata k pospeševanju gospodarskega razvoja in uresničevanju stabilizacije ter večanju vloge delavcev pri odločanju. Da' bi organizacije sindikata pri svojih obravnavah in usmeritvah na področju socialne politike bile čim bolj konkretne, pri» naša gradivo oceno in usmeritve na posameznih področjih, kot so: — zaposlovanje in izobraževanje — humanizacija dela z vidika zdravstvenega in invalidskega Sodelavec pri delu na stružnici meh. I. (Foto: Arzenšek) cah, ki jih imajo naši'občani iz tega naslova. Prav tako se je večal 'vpliv delavcev na socialno politiko. Nesporno je, da smo dosegli visok nivo socialne varnosti, vendar je v sedanjem trenutku ' potrebno napeti vse sile, da so doseženi nivo socialne varno--sti ohrani, oziroma da se še poveča. Sindikat kot organizacija delavskega razreda, si mora v vseh okoljih prizadevati za zagotavljanje čim boljšega socialnega položaja delavcev, predvsem tistih, ki so socialno ogroženi. Pri tem se je treba zavedati, da je boljši socialni položaj delavca odvisen zlasti od boljšega gospodarskega stanja družbe in od vpliva delavcev na oblikovanje : socialne politike. Zato je potreb- varstva ter varstva pri delu — življenjske razmere delavcev z vidika uresničevanja stanovanjske politike, otroškega varstva in preskrbe — pokojninsko zavarovanje in socialno varnost starejših občanov ter socialno varnost kmetov — produktivna in smotrna izraba delovnega in prostega časa. Glede zaposlovanja velja ugotovitev, da se lahko pohvalimo z relativno majhno brezposelnostjo. Vendar ta brezposelnost raste in zajema predvsem mlade, ki so končali šolanje. Tako kvalificirani delavci ostajajo brez zaposlitve, čeprav obstaja pri nas relativno nizka kvalifikacijska struktura. Brezposelnost mladih kadrov bi bilo potrebno reševati z omejevanjem zaposlovanja de- lavcev, ki so izpolnili pogoje za upokojitev. Poleg tega pa bo potrebno mlade bolj usmerjati v proizvodno deficitarne poklice. Ir. ne nazadnje, z višanjem tehnološke ravni proizvodnje se bo večala tudi potreba po strokovnih delavcih. Na področju zdravstvenega in invalidskega varstva ter varstva pri delu gradivo obravnava določene negativne tendence, ki se pojavljajo kljub dobro urejenemu varstvu na teh področjih, kot so na primer izrazito večanje bolniških in večanje invalidskega upokojevanja. Število nesreč pri delu je . kljub upadanju še vedno visoko. Pri prehrani delavcev med delom se opaža padanje odstotka delavcev, ki imajo zagotovljeno prehrano med delovnim časom. Usmeritev pri delu sindikatov za rešitev teh problemov gredo zlasti v smeri večje povezanosti združenega dela z zdravstvenim in invalidskim zavarovanjem. Pri -varstvu pri delu pa naj bi se sindikat poleg boljšega delovnega okolja zavzemal tudi za ostale preventivne ukrepe v zvezi z varstvom pri delu. Na stanovanjskem področju in področju otroškega varstva z doseženim ne moremo biti zadovoljni predvsem zaradi tega, ker sta stanovanjska problematika in problem otroškega varstva še vedno zelo pereča. Draga in nenačrtna stanovanjska izgradnja ter nezadostno razvito ih drago otroško varstvo so zadeve, ki zahtevajo hitro in učinkovito,fikcijo. To je potrebno izpeljati predvsem z angažiranjem vseh družbenih sil na samoupravni način. V zvezi š preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami je zaskrbljujoče izredno naraščanje cen in slaba oskrba z določenimi proizvodi. Naraščanje cen je kritično pri družinah z nizkimi dohodki. Reševanje tega problema naj bi šlo v smeri pomoči družinam z nižjimi dohodki in umir- -janju rasti cen. Pri oskrbi pa je potrebno zaostriti odgovornost. Skrb za starejše občane se zagotavlja prevsem prek pokojninskega zavarovanja. Z naraščanjem števila starejših občanov predstavljajo le-ti vedno težje breme za dohodek OZD. Socialna varnost starejših občanov, med njimi predvsem tistih z nižjimi pokojninami in kmetov, ki prejemajo starostno zavarovanje, je ogrožena in zahteva reševanje z uravnovešenjem pokojnin s cenami in izenačevanjem razlik v pokojninah. V izrabi delovnega časa bo potrebno povečati izkoristek delovnega časa predvsem pri administrativnih delih in drugih delih, kjer je ta zelo nizek. Pri rekreaciji pa bo potrebno težiti k temu, da se omogoči koriščenje, oddiha in rekreacije tistim, ki teh možnosti ne morajo koristiti. Na kratko smo nakazali osnovne probleme, s katerimi se bo ukvarjala 3. konferenca' ZSS. V predhodni razpravi o tem gradivu je teža dana osnovnim organizacijam, da v svojih sredinah analizirajo socialni položaj svojih delavcev, predvsem z evidentiranjem socialnih problemov s pomočjo strokovnih služb. Prav tako pa bo potrebno, da bodo osnovne organizacije pobudnik reševanja socialne problematike v svojih sredinah in v drugih organizacijah ter skupnostih. Srednjeročni načrt standardizacije Borba za visoko produktivno proizvodnjo in višjo kakovost proizvodov se ne more zamisliti brez tipizacije, unifikacije in o-stalih instrumentov standardizacije. Brez razvite standardizacije se danes ne moremo vključiti v mednarodno delitev dela, to je uvoz surovin, nadomestnih delov, polizdelkov in energije za naše DO ter izvoza naših izdelkov na tuja tržišča. Vpliv standardizacije ni zanemarljiv kot zaščita pred sodobno obliko diskriminacije v mednarodni trgovini, to je v umetnih tehničnih preprekah v obliki raz- ličnih 'standardov m sistemov atestiranja in kolavdacije. Naše DO lahko zahtevajo od standardizacije doprinos k ekonomski stabilizaciji. Zakon o standardizaciji, v katerem je določeno, da standardizacija skozi standarde, tehnične normative in ostale predpise tehnične re-gulative na nivoju državne, panožne in interne standardizacije, sistemov atestiranja in homo-logacije, znakov kakovosti, ima nalogo doseči 3 osnovne cilje: 1. Zagotavlja enotno jugoslovansko tržišče, kot enotnost teh-(Nadaljevanje na 3. strani) Umrl Ste van Doronjski BEOGRAD, 14. avgusta (Tanjug) — V globoki bolečini sporočamo delavskemu razredu, članstvu in organizacijam ZKJ, delovnim ljudem, občanom in mladini Jugoslavije, da je 13. avgusta ob 22. uri in 40 minut preminil tovariš Stevan Doronjski, ugledni revolucionar, eden dolgoletnih tesnih sodelavcev tovariša Tita, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ. Tovariš Stevan Doronjski, čeprav že leta hudo bolan, se ni odtrgal od zaupanih mu odgovornih partijskih in državnih nalog, ki jih je do konca samopožrtvovalno in uspešno izpolnjeval. Odhod tovariša Stevana Doronjskega je velika izguba v vrstah zvestih borcev za Titovo politiko, revolucionarnega boja Zveze komunistov Jugoslavije, delavskega razreda in naših narodov in narodnosti za nacionalno in socialno osvoboditev, za zmago in razvoj socialističnega samoupravljanja, za bratstvo in enotnost ter socialistično skupnost vseh naših narodov in narodnosti, za neodvisnost in neuvrščenost socialistične Jugoslavije. Odšel je iz naših vrst, ko se zveza komunistov in vsa naša družba odločno bojujeta za rešitev zapletnih problemov materialnega in družbenega razvoja jugoslovanske skupnosti svobodnih proizvajalcev, v trenutku, ko so revolucionarne osebnosti — ljudje z bogato politično in organizacijsko izkušnjo, visoko razredno zavestjo, veliko načelnostjo in avtoriteto tolikanj potrebni naši družbi. Zato je izguba še večja — za zvezo komunistov, delavski razred, za vse naše narode in narodnosti. Velika borbena vztrajnost in ustvarjalnost uvrščata tovariša Stevana Doronjskega med požrtvovalne delavce, ki so se v ognju boja iz pripadnikov predvojnih naprednih mladinskih skupin in sekretarjev skojevskih organizacij razvili v vodnike mladine in organizatorje vstaje, narodnoosvobodilnega boja in socialistične graditve, nato pa v naše najuglednejše partijske in državne voditelje, vedno široko povezane z delovnimi ljudmi in občani. Revolucionarna pot tovariša Stevana Doronjskega, dolga skoraj 45 let, se je povsem ujela z najtežjimi, najburnejšimi in naj svetlejšimi obdobji naše zgodovine. Ta pot je neločljivo vtkana v nastanek iri preraščanje našega revolucionarnega mladinskega gibanja v eno temeljnih sil oborožene revolucije, v razvejitev in usposabljanje partijskih organizacij kot organizatorjev in vodnikov narodov in narodnosti Jugoslavije v revolucionarnem boju za svobodo in ljudsko oblast, v obnovi od vojne .opustošene domovine, graditvi socialističnega samoupravljanja. Desetletja je tovariš Stevan Doronjski neposredno sodeloval pri sprejemanju temeljnih partijskih in državnih odločitev in-stališč, prispeval k njihovemu idejnemu poglabljanju in uresničevanju v boju za nenehno krepitev vloge delavskega razreda kot temeljnega družbenega subjekta. Tovariš Stevan Doronjski sd je vztrajno bojeval za uresničitev programskih ciljev in politike ZKJ. Z besedo, peresom in delom je brezkompromisno in argumentirano branil interese in pridobitve naše socialistične revolucije pred pritiski in napadi nacionalistov in vseh drugih notranjih in' zunanjih sovražnikov naše socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, socialističnega samoupravljanja, naše neodvisne in neuvrščene politike. Bil je velik, požrtvovalen delavec za nenehni razvoj vloge zveze komunistov v skladu s sodobnimi razmerami, izpopolnjevanje novih metod njenega dela in delovanja v našem političnem . sistemu socialistične samoupravne demokracije. Aktivno je prispeval k demokratizaciji odnosoy v ZKJ in družbi, k povezovanju akcij komunistov in osnovnih organizacij s prakso, življenjskimi potrebami in problemi delovnih ljudi in občanov, v vodstvih pa k doslednemu uresničevanju in zboljševanju kolektivnega dela, skupne in posamične odgovornosti. Tovariš Stevan Doronjski se je brezkompromisno bojeval za priznanje neodvisne in neuvrščene politike SFRJ in ZKJ v mednarodnih odnosih, v delavskem in komunističnem gibanju v svetu, za aktivno solidarnost z vsemi revolucionarnimi, demokratičnimi in naprednimi silami. Tako kot mnoge druge funkcije je uspešno in z vso. odgovornostjo opravljal tudi funkcije podpredsednika predsedstva SFRJ in predsedujočega oziroma predsednika predsedstva CK ZKJ. Vsem našim delovnim, ljudem bo ostal v nezibrisnem spominu tudi po tem, da mu je bila1 naložena težka in častna dolžnost, da se pred našimi ljudmi in pred svetom v imenu jugoslovanskih komunistov poslovi od tovariša Tita. Predsedstvo CK ZKJ in predsedstvo SFRJ Spomnimo se... V Gorenji vasi pri Stičhi je bil 1. julija 1796 rojen bibliotekar ljubljanske licejske knjižnice, u-stanovitelj in Urednik Kranjske Čbeliee Miha Kastelic. V poeziji je sledil .V. Vodniku; poskušal je -tematsko in izrazno razširiti svoj poetski svet v smeri romantizma. V času Bachovega režima ni iskal stika z mlado generacijo. Bil je priložnostmi ustvarjalec stihov, manj pa umetniški ustvarjalec. V njegovi zapuščini je ohranjenih mnogo Vodnikovih in zlasti še Prešernovih rokopisov. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bilo 10. julija 1936 obtoženih 17 slovenskih komunistov med njimi člani Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo Miha Marinko, Jože Marn, Jaka Žurga, Stane Krašovec in Tone Čutar. Na železniški postaji, v Ljubljani je OF organizirala 8. julija 1941 protinemške in protiitalijanske demonstracije zaradi preseljevanja Slovencev. Demonstracije so dosegle vrhunec, ko je na postajo pripeljal vlak, s katerim so peljali Slovence z Gorenjske v Srbijo. Kitajski predsednik Mao Ce Tung je 16. julija 1.966 playal po reki Jangcekijang v dolžini 16 kilometrov. Od takrat na ta dan vsako leto milijoni Kitajcev plavajo po Modri reki. V Parizu se je 29; julija 1946 začelo zasedanje mirovne konic* •renče zastopnikov 21 držav, ki so se med drugo svetovno vojno skupno bojevale proti nacizmu in fašizmu. Jugoslovansko delegacijo je vodil na tej konferenci Edvard Kardelj; konferenca sama pa tedaj ni dokončno rešila vrste pomembnih vprašanj glede položaja slovenskih narodnih manjšin v Italiji in Avstriji. Naša in obe sosednji državi rešujejo ta problem še danes v duhu vse. večjega medsebojnega sodelovanja, čeprav številna vprašnja še vedno niso zadovoljivo rešena. • samoupravnih organov (Nadaljevanje s 1. strani) ničnih in tehnoloških sistemov. Pri tem pomaga pri obrambni sposobnosti države, varuje življenja in zdravje ljudi ter družbeno imovino in drugo. 2. Razvija in pospešuje proizvodnjo skozi instrumente standardizacije ter racionalno porabo energije, surovin, opreme in odstranjuje prepreke v tehničnem sodelovanju, kooperaciji, specializaciji v prometu izdelkov in u-slug s tujino. 3. Varuje potrošnika, posebno v pogledu varnosti pri uporabi proizvodov, zanesljivosti, trajnosti in drugih lastnosti, ko so v njegovem interesu. Na posebno zahtevo zveznega izvršnega s veta je bil izdelan program standardizacije za obdobje 1981—1985 s prioriteto in dinamiko. Pri tem so se posebej upoštevale zahteve kakovosti proizvodov, ki se uvažajo in izvažajo. Del nalog standardizacije v srednjeročnem načrtu 1981—1985 izhaja iz nalog SN 1976—1980, to je pričetih nedokončanih načrtov iz tega obdobja. V obdobju 1981—1985 se bo nadaljevalo z usklajevanjem sistemov standardizacije, to je z naslednjimi večjimi akcijami: — sprejem in izvedba družbenega dogovora o standardizaciji; — na osnovi zahteve zveznega izvršnega sveta izdelava analize izvajanja zakona o standardizaciji in politiki standardizacije; — pospešila se bo izdelava sistema načrtovanja in metodologije izdelave standardov ter o-stalih tehničnih predpisov. V naslednjem obdobju se bo pristopilo k izdelavi standardov s področja informatike in tako se bo omogočilo boljše izkoriščanje razpoložljive opreme na področju informatike. Tako bomo dobili kakovostno in učinkovito informiranje o veljavnih JUS in mednarodnih standardih ter tehničnih normah in predpisih. Do leta 1985 se bo sprejel mednarodni pravilnik o hemologaciji motornih vozil, ki ga bo potrebno prilagoditi našim sistemom a-testiranja. V SN 1981—1985 se morajo sprejeti bilateralni in multilateralni dogovori o medsebojnem priznavanju rezultatov preiskav in atestov z državami, za katere so naše DO zainteresirane, š ciljem odstranjevanja tehničnih o-vir pri izvozu naših izdelkov. Tako se bo zmanjšal čas čakanja za odobritev izvoza zaradi zahtevanih preiskav naših proizvodov v laboratorijih naših kupcev. S tem bomo sedaj do- segli tudi višjo ceno naših izdelkov v izvozu. Zaradi pospešitve razvoja in e-konomičnosti poslovanja naših DO se morajo že izdelani standardi, tehnični normativi in norme kakovosti v zakonitem roku pregledati. Namen kotrole je u-gotoviti morebitno zastarelost .in revidirati v skladu z novo nastalo tehnično, tehnološko, ekonomsko in upravno situacijo. ' Za lažjo predstavo dela na tem področju navajam nekatere številčne podatke: V črni metalurgiji imamo za standardizacijo izbranih 128 proizvodov, od katerih 39 ni standardiziranih, to je 3,5%. V metalurgiji imamo 847 standardov, od katerih 714 ali 84 %• mora v revizijo. V rudarstvu in metalurgiji se načrtuje več kompleksnih programov in zato navajam nekatere: — standardizacija, in to na področju premoga in koksa; — standardizacija proizvodov namenjenih proizvodnim panogam, ki jih oskrbuje črna metalurgija; —• standardizacija železovih rud; — standardizacija ognje-vzdrž-nih proizvodov. Načrtuje se izdelava 50 standardov za črno metalurgijo, .od tega 18 novih in 32 revidiranih. Omenjeni standardi zajemajo naslednje proizvode in aktivnosti: — osnovne in splošne standarde za tehnologijo in preiskave — osnovne proizvode — jeklene polizdelke —livarske proizvode —- proizvode za specialne namene — betonsko jeklo. . Ob tem je potrebno še omeniti dejavnost naše standardizacije na področju strojništva, gradbeništva, elektrotehnike, varnosti pri delu ter splošne ljudske obrambe in civilne zaščite, kjer sodelujemo v. skladu z našimi možnostmi in potrebami. Stanje v teh panogah je podobno stanju črne me--talurgije, ponekod tudi slabše. Pri delu na področju standardizacije^ naših DO bomo tudi v bodoče v srednjeročnem načrtu 1981—1985. sodelovali kot dosedaj z vodilnimi in vodstvenimi sodelavci iz proizvodnih TOZD, kontrole kakovosti, priprave proizvodnje, uprave DO ter DSSS. Za svoje dosedanje delo smo dobili zvezno priznanje, kar nas obvezuje za uspešno delo tudi v prihodnje. Na osnovi podatkov priredil: V. S. dipl. ing. V juliju se je. na 15. redni seji sestal delavski svet delovne organizacije. Po obravnavi polletnih rezultatov poslovanja v letu 1981 so sklenili, da v naslednjih dveh mesecih v naši delovni organizaciji ne bomo izvajali investicij, ki niso nujno potrebne in tudi začenjali jih ne bomo. Delovna skupnost za investicije in razvoj je zadolžena, da napravi analizo v zvezi z zunanjimi izvajalci investicijskih del v delovni organizaciji, ki se že o-pravljajo. Na osnovi polletnih rezultatov in analizi je potrebno, da TOZD in delovne skupnosti izdelajo akcijske programe za izboljšanje poslovnih rezultatov do konca leta. Delegati so se seznanili z oceno uspešnosti izvajanja akcijskih programov v TOZD in zadolžili delanih akcijskih programov. Glede na kritično uvozno-izvoz-no situacijo moramo vložiti vse napore za doseganje plana izvoza v naj večji možni meri; kjer pa to ni mogoče, se je potrebno truditi za čim večje združevanje deviznih sredstev, so poudarili delegati. Delegati so pregledali poročila o porabljenih sredstvih za službena potovanja v tujino in sredstva za reprezentanco in poročilo o izplačanih osebnih dohodkih za mesec * junij 1981 in obdobje I—IV. Ob tem so zadolžili TOŽD mehanska obdelava, da v zvezi z višino akordnih presežkov do naslednje seje posredujejo pojasnilo, kako je možno ob relativno nizkem doseganju plana doseči tako visok odstotek akordnih presežkov. Ipiflplpl Wflffrf«' I Hala novega jeklovleka, končana montaža stebrov in ostrešja. (Foto: Arzenšek) odgovorne osebe v TOZD, da izdelajo analize akcijskih programov, iz katerih mora biti razvidno, katere- točke niso bile realizirane v prvem polletju letošnjega leta. Delegati so potrdili tudi predlog izhodišč za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1982 in se seznanili s poročilom o izpolnjevanju obveznosti družbenega dogovora o minimalnem življenjskem standardu v Železarni Štore. , Predlog programa in finančnih sredstev za izvedbo programa ob 125-letnici valjarstva in jeklarstva v Štorah je bil po mnenju delegatov sprejemljiv, zato so ga potrdili. Tudi predlog za odobritev finančnih sredstev v višini 37.839 din za nakup ozvočne aparature so potrdili s pogojem, da OOZS Železarna Štore refundirá sredstva v višini 20.000 din. KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE se je sestala 4. 8. 1981 na 20. redni seji. Po podanem poročilu o izvršitvi 1/12 letnega, dinamičnega in operativnega plana za. mesec junij ter poročilom o komercialni problematiki so delegati potrdili operativni plan za mesec avgust 19*81 v predloženi obliki. Pozivajo vse zaposlene, da vložijo vse napore za doseganje planskih zadolžitev po gospodarskem načrtu ter za izvajanje iz- Delegati so potrdili predlog poslovnika o delu komisije za gospodarjenje s pripombo, da se črta 6. točka 1. člena, ki se nanaša na inovacije. Ob tem so predlagali, da se uredi pravno formalna pot v zvezi z inovacijskimi predlogi in jo je potrebno jasno začrtati. Na osnovi predloga so delegati sklenili, da se limit 55 točk za osebno ocenjevanje ukine, -ob tem pa opozarjajo vse odgovor-' ne v TOZD in DS na določilo 49. člena SS o skupnih osnovah in na odgovornost neposrednih t vodij, da bodo podane ocene realne, kar pomeni, da se bodo povprečne ocene gibale med »dobro in zelo dobro« (med 40 in 80 točkami). Nadalje so sklenili, da bodo v tistih primerih, ko bodo v posameznih TOZD DS povprečne ocene izven dogovorjenega okvira, zahtevali od vodje TOZD oz. DS pismeno obrazložitev in utemeljitev ocen. Predlagajo pa, da naj se pri ocenjevanju poslužujejo kriterijev za ocenjevanje in da si neposredni vodje sproti beležijo konkretne primere uspešnega oz. neuspešnega dela delavcev, ki jih ocenjujejo, da bi tako laže ob koncu ocenjevalnega obdobja utemeljili svoje ocene. Predlog velja od 1. avgusta dalje. ŽELITE PETI V ŠTORSKEM PEVSKEM ZBORU! V tem letu smo uspeli v Štorah ponovno organizirati pevski zbor, ki se je s programom predstavil krajanom Štor. Aktivnih članov je trenutno 23, vendar je za boljšo kvaliteto potrebno večje število pevcev. Zato vabijo vse, ki imajo veselje do petja, da se vključijo v pevski zbor ŽELEZAR. Hkrati obveščamo vse člane pevskega zbora, da se pričnejo redne pevske vaje v četrtek, 3. 9. 1981 ob 19. uri v Osnovni šoli Štore. Prosijo za zagotovo udeležbo, saj se je potrebno dogovoriti za nadaljnji potek vaj. Vabljeni! IZ KOLEKTIVOV VERIGA LESCE V delovni organizaciji Veriga Lesce so 27. maja 1981 izvolili nove delegate v samoupravne organe. Tako so delavci Verige, petih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb izvolili predsednike in vodstva samoupravnih organov za naslednje dveletno mandatno obdobje. V tovarniškem glasilu so objavili tudi intervju z vsemi predsedniki delavskih sveto.v TOZD in DSSS ter DO. (Veriga 7—8/81) ŽELEZARNA SISAK V tej delovni organizaciji potekajo priprave za izdelavo načrta o vrednotenju del in nalog v sistemu delitve osebnih dohodkov. Iz predloga, ki je bil obravnavan na posebnem razširjenem sestanku, je bilo ugotovljeno, da je sedanji predlog še ne dodelan in da bodo potrebni še dodatni napori za dokončno obliko predloga. Ugotavljajo namreč, da popis del ni popoln, da razporeditve na dela in naloge .tečejo po starem (razporeditvi na delovno mesto), popis je nepopoln in s tem onemogočen izračun točk, neusklajene analitične ocene itd. Prav tako niso v celoti zadovoljni z delom delovne skupine in se ta mora izboljšati. Proizvodnja v železarni Sisak je za 5% večja od enakega obdobja leta 1980. Ugotavljajo, da so glede na pogoje poslovanja lahko zadovoljni z doseženimi rezultati v prvem polletju 1981. Pri tem pa ugotavljajo, da še vedno šepa slaba organiziranost pri vzdrževanju, da so stroški proizvodnje iznad plana, kršijo se predpisi organizacije dela, pomanjkljivosti na področju tehnološke in delovne discipline. Sprejeli so vrsto ukrepov za saniranje ugotovljenih odstopanj od začrtanega programa. Povprečni osebni dohodek na delavca v tej DO za obdobje I—VI je 11.107 din. - (Vjesnik Željezare Sisak 15/81) ŽELEZARNA ZENICA V tem največjem metalurškem 'kombinatu so prvo polletje zaključili razmeroma 'uspešno. Skupni dohodek je znašal 31,369 milijard din, kar je za 1,6'% več od plana. Stroški so znašali 27,199 milijard kar je za 1 % manj od planiranih. Dohodek je rastelčza 26,9 %. hitreje od plana,, čisti dohodek pa za 22,7 %, za osebne dohodke so porabili 1,681 milijarde din, kar je za 31,1 % več kot za enako obdobje lani. Povprečni OD na zaposlenega znaša 10.734 din. Razmeroma dobri rezultati pa so ogroženi, saj jim primanjkuje pre-moga, koksa in rude. Delajo samo z dvema pečema, vprašanje ostaja še naprej odprto o delu ene visoke peči. Avgusta so začeli s precejšnjimi težavami in če ne bo sprememb, bo jesen težka. (Metalurg, avgust 81) ŽELEZARNA JESENICE ' V prvem polletju je bil povprečni stalež zaposlenih za 2,8 % nižji kot v istem obdobju lani. Tako je bilo na zadnji dan v juniju zaposlenih 6.354 idelavcev ali za 2,1 % manj kot na isti dan lanskega leta oziroma. 180 delavcev manj; kot je predvideval plan. 27. julija je pričela obratovati nova avtomatska telefonska centrala sistema Crossobar ISKRA APBX 48 z zmogljivostjo 1500 priključkov. V juliju so izdelali za 10,9,% manj jekla, kot so načrtovali, medtem ko so plavžarji izdelali 14.560,5 ton surovega železa ali za 7,1 % več, kot so planirali. . 2. avgusta je stekla-montaža od-praševalne naprave, zaradi česar je bila prekinjena proizvodnja e-lektričnih peči za proizvodnjo jekla. Montaža bo trajala predvidoma 29 dni. Železarna ima 289 štipendistov, od tega 107 na srednjih, višjih in visokih šolah, 152 na poklicnih šolah in 30 v šoli za metalurške delavce. Poleg tega je v študij ob delu vključenih 152 delavcev. Lista prosilcev za stanovanja obsega 796 prosilcev. Od tega 181 za garsonjere, 147 za enosobna stanovanja, 355 za dvosobna in 89 za trisobna stanovanja. Podatki so zbrani na osnovi izdelane nove liste prosilcev za leto 1981. ' (Železar, 30/81) KF slovenske železarne ljubljana Delo samoupravnih organov KČMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE Delegati so na 18. redni.seji potrdili tudi • predlog razdelitve posojil za individualno gradnjo in adaptacije. Kompletno gradivo morajo sprejeti delavski sveti TOZD in DS, ki bodo sprejemali ustrezne sklepe do 20. 8. 1981. Rok pritožb je 8 dni po objavi na oglasnih deskah. V kolikor se bo pri skupnem izračunu dodeljenih kreditov pokazal primanjkljaj, se čazlika odšteje pri zadnjem prosilcu , iz seznama za dodelitev posojil. Poleg dodelitev stanovanj in reševanj pbošenj za sofinanciranje stanovanj so delegati odobrili 80.000 din finančnih sredstev za potrebe delovanja pevskega zbo-1 ra Železar, ki naj. bremenijo sklad skupne porabe — postavka dotacija društvom izven , DÓ. Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih. Celje so dodelili enkratno finančno pomoč v višini 10.000 din. Odobrili so tudi finančna sredstva v višini 100.000 din za rekreativni zdravstveni oddih na Rabu, ki- bo -organiziran v času od 9. do 19. septembra. Področje za samoupravna razmerja, in informiranje # Pred 15. leti Stolpnica IV. na Lipi. V začetku avgusta je bila na vrhu sinrekca — znak, ki obeležuje delovni uspeh Ingradovcev ob dograditvi zadnjega nastropja. (Foto: Arzenšek) 12. septembra 1966 je delavski svet Železarne Štore sprejel sklep o gradnji treh stanovanjskih stolpnic na Lipi. Z dograditvijo teh objektov naj bi bila zaključena stanovanjska gradnja na Lipi. Pobrskali: smo po arhivu in ugotovili, da je vrh graditve I. stopnice krasila smreka že avgusta 1967. leta. Gradnja se ni ustavila pri treh stolpnicah in mimoidoči smo bili priča, kako je v začetku avgusta t.l. kljubovala vetru smrekca na IV. stolpnici. Kako naprej z gradnjo stanovanj za delavce? Bodoča lokacija gradnje je v Kompolah, kjer bo poleg individualne gradnje organizirana tudi blokovna gradnja. Postavlja se samo vprašanje, kako-bo v bodoče s finančnimi sredstvi. KF- Kaj je ponovčna metalurgija? Pravijo, da je bolj pravilno, če rečemo: »Metalurgija v ponvici«. V jeklarnah smo rekli kotlu, v katerega iz plavža izteče surovo železo ali v katerega iz peči za proizvodnjo jekla izteče jeklo — »po-novca« in saj veste: Kar se Janezek nauči. . . Moj namen pa niso jezikoslovne razprave, temveč bom skušal na čimbolj razumljiv in kratek način razložiti, kaj je to: ponovčna metalurgija. V vse jeklarne Slovenskih železarn jo uvajamo, ali je želja in potreba, da jo bomo uvedli pa je prav, da tudi vsi sodelavci Slovenskih železarn zvedo, za kaj pravzaprav gre. Postopgk, ki je danes v svetovni jeklarski industriji v močnem razmahu, .je pravzaprav še na poti razvoja in je pri njem še mnogo nedognanega ter se bo razvijal še naprej. Nastanek ali potrebno lahko skoraj v celoti pripišemo kakovostnim lastnostim, ki jih danes zahtevajo od jekla. Predvsem je bil namen odžveplanje in odstranjevanje plinov iz tekočega jekla, ni pa moč prezreti tudi izboljšave v. tehnoloških procesih proizvodnje jekla in pa znižanja stroškov proizvodnje ob dvigu proizvodnosti, pri delu kvalitetnega programa. Kaj želijo doseči s ponovčno metalurgijo? — Enakomernost lastnosti raztopljenega-jekla v ponovci. To pomeni, da ima v vsaki točki enako kemično sestavo in temperaturo, po vsej prostornini taline. Na ta način tudi čimbolj. enakomerne lastnosti v strjenem jeklu. . —• Možnost popravkov kemične, sestave z dodajanjem legur tako, da bi dosegli ožje analizne meje. . — Možnost uravnavanja predpisane temperature litja. , — Možnost odžveplanja z nadzorovanim vodenjem poteka reakcij. Pod odrejenimi pogoji se da odstranjevati tudi fosfor in silicij. — Odstranjevanje kisika (dez-oksidacija), da bi bilo v jeklu čim manj nečistoč, odnosno vključkov. — Za dosego boljših livnih lastnosti jekla. Na kakšen način pa dosežemo željene cilje? Vložek za programirano jeklo najprej raztalimo, odnosno jekla izdelamo do izhodiščne sestave v peči. Ker bomo imeli v slovenskih jeklarnah v prihodnje samo postopek pridobivanja jekla v električnih pečeh, še omejimo samo na ta način proizvodnje. Električna, peč nam služi ob uporabi ponovč-ne metalurgije samo zato, da raztopimo vložek. Vložek mora biti pripravljen in peč vodena tako, da je čas topljenja čim krajši in da je sestava taline čim bliže predvideni željeni sestavi ter da dosežemo takšno temperaturo, ki dopušča dogotavljanje šarže v ponovci. Med topljenjem z ustrezno sestavo žlindre že odstranijo del neželenih spremljevalcev, dodajo del legira-nih elementov, da dobe želeno sestavo in žlindro odstranijo, ali odstranijo med izlivom. Tako pripravljeno šaržo izpuste iz peči v po-novco. 1 Za metalurgijo v ponovci sta pa,, odvisno od tega kaj hočemo doseči, dve poti: 1. Šarža ima ob izlivu zadostno-temperaturo tako, da med obdelavo-v ponovci doseže želj eno temperaturo vlivanja. 2. Ponovca je greta in tako je-postopek obdelave skoraj neodvisen o.d časa in je možno izvesti večje popravke analize z dodajanjem legiranih. elementov, odnosno materialov za vodenje želj enih reakcij. Kateri so pa načini in postopki obdelave šarže v ponovci? — Najprej je treba ločiti jeklo od žlindre med izlivom iz peči, ali po izlivu. — Raztaljeno jeklo v ponovci lahko premešajo tako, da ga pre-pihavajo s plinom, ali pa; ga premešajo v elektromagnetičnem polju, ali kot pravijo, z induktivnim mešanjem. — V ponovcah je možno uporabiti za obzidavo odnosno obloge material, ki povzroča željene reakcije, ali pa se v ponovci pripravi žlindro željene sestave, ki omogoča vnaprej določene, vodene procese. — Z vpihovanjem prašnih materialov, ki so potrebni za povzročanje vodenih postopkov, ali z vpihovanjem prašnih legiranih elementov, odrejajo sestavo jekla. — Z obdelavo jekla z vakumi-ranjem odstranijo neželjene pline, pri čemer se jeklo tudi čisti in med ali po odplinjevanju dopušča možnost prej navedenih postopkov dodajanja raznih materilov', možno je pa tudi vodeno vpihovanje plinov, torej tudi kisika. Kako si Italijan zamišlja konti napravo — Tudi postopki vlivanja z zaščito curka, da ne bi nastopila ponovna oksidacija, spadajo v področje ponovčne metalurgije, kot tudi postopki dodajanja dezoksidan-tov v curek med samim vlivanjem jekla v vmesno posodo pri neprekinjenem vlivanju, ali pa neposredno dodajanje sredstev za le-giranje, ali vodene reakcije tako, da s posebnimi napravami potiskajo v talilno žico, trak ali polnjeno žico. — Drug način je takšen, da s posebnimi napravami »streljajo« v talino naboje, napolnjene z materiali, ki jih žele spraviti v razla-Ijeno jeklo v točno odmerjenih količinah Naši raziskovalci v železarnah in na Metalurškem inštitutu v Ljubljani so pridno na" delu. Okvirno so navedeni postopki znani. Nekaj znanja bo kupljenega tudi z napravami, ki jih bodo dobili v Železarni Ravne in Jesenice že v kratkem, v Železarni Štore pa nekaj kasneje Nekaj postopkov ponovčne metalurgije je pa v naših jeklarnah že v rabi. Prepihavanje s plinom, da se šarža V ponovci pre- ZGODOVINA IZUMOV ZOBATO KOLO meša, uporaba- žlindre odrejene sestave, ločenje žlindre od jekla med izlivom in pnevmatsko vpihovanje reakcijskih materialov v šarže v ponovci. Postopki obdelave šarž v ponovcah trajajo različno dolgo, odvisno od načina in tehnologije, tudi do 50 minut. V večini primerov je pa šarža v ponovci prej gotova in pripravljena za vlivanje, predno dobimo iz peči novo šaržo. Ker pa služi električna peč v glavnem samo za topljenje in šarže dogotav-ljajo v ponovci, se pa dvigne ob takem načinu dela tudi količina proizvodnje. To povečanje je različno in odvisno od kvalitet odnosno'uporabljene tehnologije, giblje se pa med 20 do 35 %. Posamezni postopki ponovčne metalurgije so bili z več ali manj uspeha uvajani že pred 'desetletji. Širok razmah je nastal v zadnjih petih do desetih letih. Kot. vidite, so pri tem zelo različne in številne možnosti ter potrebe in te je treba izbrati odvisno od željenih ciljev. Ponovčna metalurgija je sodoben postopek, ki je prišel v naše jeklarne brez velikega hrupa, še predno so bile kupljene naprave, ki bodo dale še širše možnosti, brez katerih ne bi mogli v prihodnje več zadostiti kupcem pri njihovih zahtevah, katere danes še postavljajo za jeklarske proizvode, ki so pa enake zahtevam na svetovnem trgu jeklarskih izdelkov. Upam, 4a sem vas, na razumljiv način vsaj okvirno seznanil z eno izmed novosti v naših jeklarnah. Moja želja je tudi, da" vas seznanim z dejstvom, da so med vami strokovnjaki, ki si'prizadevajo in so dokazali da so sposobni slediti dogajanjem v svetu, da pri nas uvajajo mnogo tega z lastnim znanjem in močmi, brez nakupa tujega znanja. Milan Marolt Zobato kolo se je prvič pojavilo kot pomembna sestavina verige loncev, dostikrat imenovane z arabskim imenom »sakieh«, ki so jo uporabljali za vleko vode iz vodnjaka. Kolo, ki jih nosi, se mora obrniti okoli vodoravne osi — vse je v redu, če z njim upravljajo ljudje, toda kaj če hočeš uporabiti štirinožne živali? Kateri genij je spoznal, da eno kolo lahko obrne drugo, pravokotno na sebe, če pritrdimo vrsto klinov navpično na ravno kolo, okoli njegovega Zunanjega roba? Sled vodi nazaj v Egipt v čas Ptolomejev kjer se izgubi nekje v tretjem ali drugem stoletju pr. n. š. Čelno kolo je navadno poganjalo najbolj enostavno vrsto zobatega kolesa, sestavljeno iz dveh okroglih plošč, ki sta bili povezani z vrsto palic. Zobje čelnega kolesa sb grobo grabili za palice drugega kolesa. Sekieh se je razširil v Stari svet in je bil v mnogih delih sveta stoletja edini par zobatih koles v vasi. Toda v 1. stoletju pr. n. š. je nekdo uvidel, kako bi lahko zobato kolo uporabili pri dveh novih iznajdbah: pri vodoravnem vodnem mlinu in navpičnem kolesu za dvigovanje vode. V opisu vodnega mlina z navpičnim kolesom, kjer je čelno kolo preko omenjenega dvojnega kolesa gnalo mlinske kamne podaja Vitruvij prvo razlago zobatih koles. Ta tip mlina se je razširil počasneje kot vodoravna inačica, toda do zgodnjega srednjega veka je vsaj v nižinskih predelih Evrope in v nekaterih ugodnejših delih muslimanskega sveta postal normalen način za mletje moke. . Vijačno gonilo ali »večni vijak«, kot so ga raje imenovali srednjeveški in renesančni inženirji, je verjetno iznajdba samega Arhimeda, uporabljali pa so ga v nekaj instrumentih, toda le ljudje izjemne spretnosti npr. Heron iz Aleksandrije so bili sposobni napraviti natančen večni vijak. V teh majhnih znanstvenih instrumentih so bila kolesa iz kovin; iz potopljene ladje pri otoku Antikythera so potegnili majhno računalno pripravo, v kateri se je iz grško-rim-skih časov ohranila edinstvena medeninasta garnitura koles. Kovinska zobata kolesa so ostala v rabi za nekatere astronomske instrumente, postala pa so nekaj vsakdanjega šele s.pojavom mehaničnih ur. Urarji so bili prvi, ki so hoteli povečati učinkovitost zobatih koles; namesto kolesc z dodatnimi zobci so pričeli izdelovati kolesa iz enega kosa. Leonardo da Vinci je za računanje razmerij in idealne oblike zob porabil veliko časa. Za Turriera, Leonardovega naslednika iz 16. stoletja, pa pravijo, da je naredil poseben stroj za izdelovanje koles, da bi naredil kolesje za veliki planetarij, ki ga je zgradil za cesarja Karla V. Toda ta teorija kot strojno orodje za množično proizvodnjo natančnih zobnikov sta morala počakati še 100 let: stružnica za izdelavo zobnikov je prvič prišla v splošno rabo v Angliji v 17. stoletju, malo kasneje pa so dela Reomerja in La Hira v Franciji prispevala še matematične analize. Iz knjige »Heureka« SPOMNIMO" SE... NOVA TARIFA NA JZ Od 10. julija 1981 veljajo v notranjem železniškem prometu to je na progah Jugoslovanskih železnic, nove cene, ki so v povprečju 18 odstotkov višje. Vendar povišanje ni linearno, temveč je predvsem odraz sprememb v tarifnem sistemu. Tarifni razredi so od prejšnjih pet skrčeni na tri, tako da sta odpadla najcenejša četrti in peti. S tem se je najbolj podražil prevoz blaga, ki -je prej spadal v najcenejši tarifni razred, dočim so se cene za blago prvega tarifnega razreda povečale le za 3,7 odstotka. Novi je tudi odnos med tež-nostnimi razredi, saj se je prevoz ene težnostne enote 20-ton-ske pošilje relativno pocenil v primerjavi s 15 ali 10-tonsko pošiljko. Delež prerazporeditve blaga v manj tarifnih razredih, in spremembe razmerja cen med razredi znaša v povprečnem 18-od-stotnem povečanju 13,8 odstotka, ostalo pa ■ predstavlja linearno povečanje cen. S strani železnice je nov tarifni sistem pridobitev, saj ukinja oblikovanja prevoznih cen gle'de> na vrednost blaga, ki se seveda razhaja s stvarnimi prevoznimi stroški oz. z dejansko vloženim delom pri prevozni storitvi. V drugih evropskih državah so tak način uvedli že .prej, ali ga celo bistveno izpopolnili. Avstrijske železnice so z letošnjim letom zmanjšale tarifne razrede samo na dva, na norveških železnicah pa so jih celo ukinili. Zaradi navedenega nov tarifni ' sistem lahko bistveno vpliva na rentabilnost proizvodnje v posa- meznih obratih ali podjetjih zaradi drugačnih prevoznih stroškov glede na vrsto proizvoda. Prezgodaj je še govoriti, kaj pomeni nov tarifni sistem za Železarno Štore, vendar z ozirom na količine in vrsto blaga, ki ga prevažamo po železnici in smo plačniki prevoza, predvidevamo, da se bomb našli nekje v sredi. To pomeni, da se nam bo prevoz podražil zaradi linearnega povečanja,. prestrukturiranje blaga pa naj bi vplivalo v manjši meri. Seveda je to le globalna ocena, za realno sliko pa bodo potrebne podrobnejše analize. V naslednjih mesecih si bomo prizadevali slediti rezultatom oz. posledicam nove tarife in s konkretnejšimi podatki seznaniti bralce. Primerjava za mesec junij 1981 in julij 1961 brez razčlenitve, kje je nastalo povečanje, pokaže, da smo po toni prispelega in od-premlj enega blaga plačali 4,82 odstotka več v juliju, ko je začela veljati nova tarifa. Pavel Mernik Predstavniki okrožnih vojnore-volucionarnih komitejev in partijskih organizacij Gorenjske' so sklenili na konferenci pod Malim Gregorjevcem 17, julija 1941, ki jo je vodil Stane Žagar, da se ilegalci povežejo v čete in začnejo vstajo. Hrvatski partizarti so 27. julija 1941 osvobodili kraj SRB v lapač-kem okraju in takoj nato še širok pas ozemlja na bosenski meji v Liki. Ta dan slavijo v Hrvatski kot dan vstaje. V Bosni in Hercegovini pa štejejo ta dan za dan vstaje zalo, ker je bil tistega dne osvobojen Drvar. Narodnoosvobodilno gibanje se je tudi v tej pokrajini bliskovito : razraslo, saj so že oktobra leta 1941 štele partizanske enote v. BiH okoli 20.000 borcev. j Nemške okupacijske oblasti So j ustanovile 29. julija 1941 izredno sodišče zoper upornike na okupi-J ranem Gorenjskem. Osumljence so zapirali predvsem v Begunje, kjer je bilo do konca vojne zaprtih več kot 12.000 jetnikov, od katerih so jih 849 usjrelili. Praznik na Pecovj u VSOBOTO, 1. AVGUSTA LETOS, JE DVESTO KRAJANOV ZASELKOV PEČOVJA IN Z VODNEGA SKUPAJ Z NAJZASLUŽNEJŠIMI POVABLJENCI PROSLAVILO USPEŠEN KONEC SVOJE NAJVEČJE AKCIJE DOSLEJ: 3.70 MILIJONA VREDEN OBJEKT — VODOVOD PEČOVJE. SONCE JE SIJALO, ŠTORSKA GODBA NA PIHALA JE NENEHNO IGRALA, GASILCI RAZVIJALI CEVI PODARJENE VAŠKI DESETINI IN SIJALO JE SONCE V SRCIH VAŠČANOV, KI SO KONČNO DOBILI SVOJ TOLIKO LET ŽELENI VODOVOD. V RESNIČNO PRAZNIČNEM VZDUŠJU SE JE DOLGA KOLONA LJUDI NAJPREJ NAPOTILA V HRIB K REZERVOARJU, KJER SO PEGOVSKA DEKLETA POSTREGLA RAZGRETIM TELESOM S PIJAČO. TAM NAS JE STANKO TUDI SLIKAL. OB HIDRANTU PRI ŠTAMPERŠKU SO ŠTORSKI GASILCI PREIZKUSILI VODNE NAPRAVE. POTEM SE JE V »JAMI« PRIČELA PROSLAVA, KJER SO SE OB POROČILIH ČLANOV REŽIJSKEGA ODBORA VRSTILI TUDI GOVORI TOVARIŠEV: GABRŠČKA, KRUMPAKA IN DRUGIH, MALA PIONIRKA MILENA ŠUHELJ JE PREBRALA PESEM O VODOVODU, KATERE AVTOR JE BILA POVEZOVALKA PROGRAMA SVEČANOSTI TANJA KROFLIČ. POLEG ŽE OMENJENIH TOVARIŠEV IZ KS IN IGD ŠTORE SO BILI NA PROSLAVI ŠE: PREDSEDNIK KK SZDL TOVARIŠ ZE-LIC, ČLANICA IS OS CELJE TOVARIŠICA OCVIRKOVA, TAJNICA KS TOVARIŠICA KRIŽNIKOVA, PREDSTAVNIKI CELJSKIH PODJETIJ IN MNOGI KRAJANI. ZARADI PESTROSTI PODATKOV OBJAVLJAM CELOTNA GOVORA NAJZASLUŽNEJŠI!! ORGANP-ZATORJEV AKCIJE MARJANA DOBERŠKA IN ČLANA RO MILA NA DEČMANA: Dragi vaščani in spoštovani gostje! Prišel je težko pričakovani dan, ko smo se zbrali, da proslavimo sadove 9-mesečnega. dela. Teh 9 mesecev smo se sestajali s krampi, lopatami, kladivi ter kompresorjem in se pozdravljali in spodbujali s HO-RUK. Ta HO-RUK nam je pomenil isto kot v španski bikoborbi rdeče platno biku, v katerega se še bolj divje zaganja. Mi smo z iztim zagonom hodili na čedalje težje, trše delovišče, rezultat tega pa danes proslavljamo. Vaščane bi rad spomnil, ostale pa seznanil, v kakšnem brezupnem položaju je bilo Pečovje in del Zvodnega do danes. Na hribu izvirov ni, voda sama v hrib. tudi ne teče, zato nam je preostala samo še iz leta v leto bolj umazana deževnica, ki smo jo stregli v rezervoarje. Marsikdo je med dežjem hitel podstavljati posode, da je prestregel čim več deževnice, ki mu je služila za pitje; kuhanje in umivanje. To je bilo vse v redu, kadar je deževalo vsaj vsakih 14 dni. Ce dežja ni bilo, smo nekateri vodo nosili tudi po več Na slavnostni tribuni. ©d leve tov. Gabršček, Dežman, Kroflič in preds. režijskega odbora tov. Dobršek. sto metrov daleč v rokah in v brentah. V zadnjem času srno se ob vsaki večji suši obračali na Celjsko poklicno gasilsko brigado, ki nam je vodo dovažala s cisterno po 4 kubične metre. V letnem času je to šlo, čeprav je bila ta voda precej -draga, saj je dovoz 4 kubičnih metrov vode veljal okoli 40 starih tisočakov. V težkih zimskih časih, ko je bila cesta poledenela, se je zgodilo tudi tako, da je voznik cisterne raje spustil vodo po tleh pri kozolcu in se vrnil v Celje, kot da bi montiral verige. Vaščan je ostal brez vode in ni mu preostalo drugega, kakor da je topil sneg. V poznejšem času so po raznih intervencijah dovažali vodo tudi z verigami, za kar smo jim še sedaj vsi zelo hvaležni. Že leta 1973 smo začeli resno razmišljati, kako preskrbeti naselje Pečovje z vodo. Zato je bil sklican zbor občanov, na katerem je bil imenovan režijski odbor za izgradnjo vodovoda; ki mu je že v mesecu februarju leta 1974 uspelo priskrbeti načrte in projekt za izgradnjo vodovoda. Načrt je predvideval oskrbo iz zajetza .LAHKI KAMEN V ŽER-VIŠAH, povezan s cevovodom, ki bi bil speljan po Bojanskem grabnu in prek vasi do rezervoarja na približno istem mestu, kot je sedanji rezervoar, katerega smo si danes ogledali. Ta varianta bi bila boljša od sedanje v tem, da bi oskrbovala naselje pod lastnim padcem, se .pravi brez črpalk. Da do izgradnje prve variante ni prišlo, je bil vzrok visok predračun (leta 1974 je bil 3,50 milijona), ki bi bil do danes nekajkrat večji. Za izvedbo ni bilo denarja, želena gradnja pa se je tako iz leta v leto vse bolj odmikala. Potreba po vodi je bila čedalje večja, vaščani smo bili vedno bolj neučakani. To se je odražalo na raznih sestankih na vasi in v krajevni skupnosti. Do sedanje variante je prišlo slučajno, ko sva bila s tov. Antonom Javornikom pri tov. Poljancu (direktorju TOZD Vodovod) zaradi izpusta pri koritu. Nove variante smo se krčevito oprijeli, ker je že takoj nakazovala hitrejšo pot do vodovoda. Sklicali smo sestanek režijskega odbora, ki je uspel s pomočjo predstavnikov krajevne skupnosti (predsednika sveta KS tov. Gabrščka) prek idejnih načrtov naročiti izdelavo projekta za izvedbo pri Komunali Celje. Izdelala ga je tov. Milka Leskovšek, dipl. gradb. ing., do 16. julija 1980 (predračun je bil ocenjen na 3,72 milijonov). Režijski odbor je pripravil zbor občanov dne 6. septembra 1980 v Krofličevi garaži. Na tem zboru, je. bila prikazana idejna finančna konstrukcija, ki jo je sestavil predsednik sveta krajevne skupnosti ing. Gabršček. Režijski odbor za izgradnjo vodovoda Pečovje. Predvidevala je: 1. Soudeležbo krajanov (1 milijon starih din po priključku) 2. Vsa gradbena dela bi opravili krajani, ta so po predračunu znašala 2,000.000 din 3. Krajevna skupnost 4. Železarna Štore 5. Občinska komunalna skupnost. S hitro akcijo smo v enem mesecu zbrali večino denarja iz prispevkov občanov, kar nam je pogojevalo dejanski pričetek gradnje glavnega voda. Prvo lopato smo zasadili v soboto, 8. novembra lansko leto, v gozdu pod Klavžarjem. Že prvi dan smo zasneženi pokrajini spremenili videz z ravno črto sveže zemlje. Delo je zelo dobro napredovalo ih udeležba na akciji je bila velika. To nam je dalo velike spodbude, da smo vsak dan prodirali bližje spodnjemu rezervoarju vse do skal pri kamnolomu. Na teh skalah, bilo jih je približno 200 metrov dolžine, so nam krampi in lopate odpovedali. Zato smo dobili kompresor, s katerim smo vrtali in razbijali skale cele dni pozno do jutranjih ur. Odnehati smo morali, ker so nam zmrznile cevi od kompresorskega zraka in tudi rokavice na rokah. Ko smo izkopali cel glavni vod, so monterji začeli variti jeklene cevi v spodnjem delu glavnega voda. Vaščani nismo hoteli odnehati, zato smo začeli s stranskimi vodi, najprej proti Trupeju, nato proti Štamperšku do sedanjega hidranta. Naslednja veja je bila proti Jelovšku m naprej proti Krulcu — tukaj smo kopali za novo leto. Kljub hudi zimi, velikemu snegu in mrazu smo kbpali kar naprej vse ostale stranske veje in odcepe za hišne priključke — vse to je bilo končano komunala; Turnšek Viljem, KV strugar — MO, Iskrač Alojz, žerjavovodja —- jeklarna. Z rednim odpovednim rokom so odšli: Sporiš Zdravko, KV ključavničar — valjarna I; Strašek Anton, PK strugar — MO; Ktakočar Sreč- . ko, KV ključavničar — TT. V poskusni dobi so odšli: Dedič Ivica, KV livar — livarna II; Medved Stanislav, NK delavec — livarna II. V JLA so odšli: Antolič Miroslav, KV zidar — jeklarna; Lupinski Damir, KV strugar — MO; Tomas Želimir, KV livar — livarna II; Tomašinjak Rudolf, NK delavec — MO; Ramšak Igor, KV rezkalec — mehanična; Zukič Savud, KV livar livarna II; Horvat Roman, KV monter vodovodnih naprav — mehanična; Krivec Franc, KV strojni ključavničar — valjarna II; Kos Srečko, KV rezkalec — MO; Bulič Zoran, KV strugar — MO; Lavbič Ivan, KV valjavec — valjarna II; Obrez Janko, KV kuhar — DPG; Zag«j-šek Roman, NK delavec — valjarna II; Videmšek Zvonko, NK delavec— livarna II; Tadič Andrija, KV ključavničar — mehanična. Na novo življenjsko pot so stopili: Bobek Marjan, mehanična; Sporiš Ivan, Valjarna I; Lorger Franc, DPG; Vavričuk Anton, elektroobrat; Skale Oto, valjarna I; Kunstič Bojan, služba varstva pri delu; Jereb Dušan, MO. Naraščaj v družini so dobili: Prebreza .Shefki, livarna I; Pevec Anton, mehanična; Lorger Zvonko, elektroplavž; Vengust Rajko, vzdrževanje. Žohar Ljudmila, rojena 20. 9. 1933, stanujoča Lipa 142, p. Štore. V železarni se je zaposlila leta 1955 v kemijskem laboratoriju kot laborant, kasneje pa je napredovala na dela in naloge glavnega laboranta. Ta dela je opravljala vse do upokojitve. Invalidsko je bila upokojena 6. 7. 1981. Žibret Alojz, rojen 13. 4. 1928, stanujoč Štore 140. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1947 kot valjar zankar in delal do leta 1949. Po odsluženju kadrovskega roka se je ponovno zaposlil leta 1951 v valjarni. Leta 1956 je bil premeščen v MO na dela in naloge žerjavovodja. V istem obratu je napredoval na dela univerzalnega strugarja. Pred upokojitvijo pa je opravljal specialna orodjarska dela. Invalidsko je bil upokojen 6. 7. 1981. Kumperger Anton, rojen 17. 1. 1926, stanujoč Šentjur 120. V železarni je bil zaposlen preko 34 let. Sprva je delal v valjarni, leta 1954 pa je bil premeščen na e-lektroplavž na dela. in. naloge žerjavovodja. Ta dela je opravljal vse do upokojitve. Invalidsko je bil upokojen 6. 7. 1981. MD Gornik Marija, rojena 3. 1. 1932, stanujoča v Štorah, Redno je bila upokojena 31. 7, 1981. SREČANJE INVALIDOV JE USPELO Težko in tvegano smo prevzeli odgovornost od sozda za tako veliko manifestacijo, kot je bilo srečanje aktivov invalidov v okviru sozda. Moram priznati, da mi ni. bilo najljubše slišati, ko sva se udeležila- sestanka na Ravnah na Koroškem na koordinacijskem odboru s tov. Pfajfarjem, da naj bi bili organizator 4. srečanja aktivov invalidov. Po daljši razpravi so nam predali srečanje, za nekako olajšanje, -če lahko temu tako rečem, še Plamen Kropa in Tovil Ljubljana, Ni se bilo lahko odločiti in prevzeti tako nalogo. No, s tov. Pfajfarjem sva se posvetovala in sva ta predlog prevzela zavedajoč se, da sva prevzela zelo odgovorno nalogo. Ustanovili smo pripravljalni odbor, in to: predsednik Hrastelj, za tehnično izvedbo Vitomir Rems in bilo nas je še sedem članov. -To so ljudje, ki so pripravljeni vedno pomagati, za kar se jim tudi v imenu našega kolektiva prav lepo. zahvalim, in upam, da bomo še v bodoče tako kolektivno sodelovali. Vreme nam na žalost ni bilo naklonjeno v dopoldanskih urah, ko smo se vrnili iz Dražgoš, tam smo bili na obeležju padlih borcev. Tam nam je takratni 14-letni deček pripovedoval dogodke o tamkajšnjem morilskem dejanju. Pri poslušanju tega resničnega dogodka nas je pretreslo in marsikateremu so se prikazale solze v očeh. Vračali smo se skozi Kropo, kjer smo si ogledali kovaški muzej in film o zgodovini nastanka kovaške umetnosti. Nato smo se napotili proti Bledu v Ribno. Tu nas je čakalo kosilo, kulturni program in prosta zabava. Popoldne je nehalo deževati in s tem je tudi zabavni program potekal zadovoljivo. Da je srečanje dobro uspelo, so zabeležili tudi časniki in radio Jesenice, ki so pohvalno poročali' o tej naši prireditvi.. Še enkrat se zahvaljujem vsem udeležencem, nastopajočim in pripravljalnemu odboru, prav tako pa še posebno tov. Kocjančiču, ki nas je s svojo ekipo posebno dobro postregel. Upam; da se bomo še večkrat srečali na podobnih prireditvah. Jakob Konda (Iz »Verige« 7. 8. 1981) Tako drugje. Kako pa pri nas? Tudi v Železarni Štore imamo aktiv invalidov, vendar le malo zvemo, kaj delajo in s kakšnimi problemi se pri svojem delu srečujejo. V letu invalidov bi prav gotovo bilo kaj povedati in zapisati v naše glasilo! (op. ured.) STORSKI ŽELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z;dne 20. 2. 1974) - Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.