Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna št. 30 lir.—
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 309
TRST, ČETRTEK 7. JULIJA 1960, GORICA
LET. XI.
PO ONEMOGOČENEM OBČNEM ZBORU NOVOFAŠISTIČNE STRANKE
Dogodki v Genovi posledica kolebajoče politike
Italijanska in tudi inozemska javnost se te dni sprašuje, kakšne posledice bodo nastale v političnem življenju države, potem ko se je prebivalstvo Genove odločno uprlo, da bi novofašistična stranka MSI imela v tem mestu redni občni zbor. Mnogi tuji opazovalci predvsem soglasno ugotavljajo tole: genovski dogodki so neovržno dokazali, da je protifašistično čustvovanje še vedno globoko zakoreninjeno v veliki večini italijanskega ljudstva in da prav to tazpoloženje najlaže nudi osnovo za novo politično dejavnost, pri kateri lahko sodelujejo ljudje različnih političnih prepričanj in celo povsem nasprotujočih si svetovnih nazorov.
Nadvse značilno je namreč, da so pri nenavadnem protestu genovskega ljudstva sodelovali ne samo komunisti, socialisti, socialni demokrati in radikali, temveč so ga odobrile tudi tamkajšnje Združenje katoliških delavcev (ACLI) in vidne osebnosti iz demokristjanske stranke, kot sta bivši minister Bo in poslanec Marazza.
ZA RAZPUSTITEV STRANKE MSI
Napovedano misovsko zborovanje je nudilo priliko, da so se strnile levičarske antifašistične politične sile ter doslej že dosegle dva pomembna uspeha: preprečile so fašistični kongres in, kar je še najvažnejše, sklenile predložiti parlamentu zakonski osnutek za razpustitev stranke MSI. Da je ta predlog pravno popolnoma utemeljen, je izven dvoma, ker 12. prehodna določba italijanske ustave odločno prepoveduje reorganizacijo bivše fašistične stranke in zalo tudi MSI, ki svojega fašističnega programa niti ne taji, ampak ga celo javno izpoveduje in zagovarja.
Pri tem se moramo samo vprašati, zakaj so omenjene antifašistične stranke dolgih 12 let — ustava je postala veljavna t. januarja 1948 — dopustile, da se tako grobo tepta eno bistvenih ustavnih določil, in šele danes sklenile, da je temu treba narediti konec. V tem času se je pa misovska stranka organizacijsko okrepila, dobila svoje zastopnike v parlamentu in v zadnjih mesecih smo celo doživeli, da ie od njene podpore odvisen obstoj vlade.
Prav dejstvo, da je ministrski predsednik Tambroni lahko sestavil vlado s pomočjo novih fašistov, daje genovskim dogodkom večji in širši politični pomen.
Napad na misovce je obenem neposreden napad na vlado in na demokristjansko stranko, na katero zdaj letijo takšni očitki. ki bi bili v drugačnih razmerah nemogoči, a ki jih danes ne more uspešno od-biiati.
Zaradi zadnjih dogodkov bodo misovci morda odrekli podporo vladi in bo zato
prej ali slej padla, zgodi se pa lahko tudi, da Tambroni sam odstopi. Toda niti v prvem niti v drugem primeru ne bo mogoče tajiti, da je bila demokristjanska stranka moralno in politično hudo poražena. S tem da je sprejela podporo MSI, se je sama izključila iz politične koalicije, ki je pred 15 leti ustanovila novo italijansko republiko, ter obenem omogočila, da se zlasti komunisti zdaj proglašajo za edine resnične zagovornike idealov odporniškega gibanja. In prav genovski dogodki so dokazali, da je večina italijanskega ljudstva odločena te ideale čvrsto braniti, česar ne more podcenjevati nobena demokratična politična organizacija in tem manj Kršč. demokracija.
KORISTEN NAUK
Iz Genove prihaja zelo koristen nauk zlasti za tiste kroge v stranki in izven nje,
ki ali zaradi napačne proučitve dejanskega stanja ali zaradi določenih več ali manj osebnih koristi onemogočajo vodstvu Kršč. demokracije, da bi navezalo stike z ncka-toliškimi delavskimi množicami ter jih pritegnilo k neposrednemu vodstvu državne uprave. Današnje kolebanje in čakanje, da se položaj sam ob sebi razčisti, nujno vodi, kot je poudaril poslanec Saragat, tako do krepitve politične desnice kot do ponovnega ustvarjanja socialkomunistične fronte. Koristi italijanske demokracije zato zahtevajo, da demokristjanska stranka čimprej določi novo in jasno politično smer. če bo do preokreta prišlo v kratkem, bo to prav gotovo tudi zasluga genovskega prebivalstva in njegov boj v zadnjem -ednu j bo ostal zabeležen kot pomemben dogodek v povojni zgodovini Italije.
Nikita Hruščev na obisku v Avstriji
Sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev, zunanji minister Gromiko in mnogi člani vlade se že teden dni nahajajo na uradnem obisku v Avstriji. Avstrijski in sovjetski državniki so se za ta obisk bili domenili mnogo pred začetkom pariškega vrhunskega sestanka, ko odnosi med Zahodom in Vzhodom še niso bili tako napeti in je zato potovanje Nikite Hruščeva v Avstrijo bilo v popolnem skladu s tedanjo smerjo sovjetske zunanje politike. Ko pa je zasedanje v Parizu propadlo in so med Ameriko in Sovjetsko zvezo nastali tako slabi odnosi, kakršni so bili samo še za časa Stalina, so se mnogi vprašali, ali bo Avstrija sploh sprejela Nikito Hruščeva v goste. Avstrija je z državno pogodbo iz 1. 1955 sicer proglasila svojo nevtralnost, to je, se obvezala, da se ne bo priključila nobenemu vojaškemu taboru, toda znano je, da ta dežela tako po svoji družbeni ureditvi kot po svoji kulturni tradiciji spada med zahodnoevropske države.
Nekateri krogi na Zahodu so menili, da bo Avstrija že zato odpovedala obisk, da ne bo dala Hruščevu na svojih tleh priliko za protiameriške napade in tako preprečila zamero pri zahodnjakih.
Če so pa avstrijski državniki kljub temu pristali na obisk, pomeni, da so imeli tehtne vzroke. Prav tako važne razloge pa je gotovo imel tudi Hruščev, ko je sklenil oditi za devet dni v majhno in vojaško nepomembno Avstrijo.
GOSPODARSKI ODNOSI
Z državno pogodbo je Avstrija sprejela določene gospodarske obveznosti do So-
vjetske zveze, tako ji je bila n. pr. dolžna letno odstopiti znaten del svoje petrolejske proizvodnje, toda te obveznosti so se bistveno zmanjšale, potem ko je kancler Raab leta 1958 obiskal Moskvo. Ni dvoma, da bodo Avstrijci skušali od Hruščeva zdaj doseči še nadaljnje olajšave; dobro obveščeni krogi pa zdaj zlasti poudarjajo, kako teže avstrijski gospodarstveniki še za nečem drugem. Ker je v zadnjem času opaziti, da prihaja v Avstrijo čedalje več zahod nonemškega kapitala, bi Avstrijci hoteli to prodiranje zaustaviti, in sicer tako, da bi krepkeje razvili trgovino s Sovjetsko zvezo in z drugimi vzhodnimi državami. S tem bi okrepili domačo industrijo in obenem lahko uspešno odbijali tudi politični pritisk, ki ga Zahodna Nemčija s svojim kapitalom hote ali nehote izvaja nad Avstrijo.
HRUŠČEV POUDARJA POMEN
NEVTRALNIH DRŽAV
Po tridnevnem bivanju na Dunaju si je Hruščev s spremstvom ogledal ostale avstrijske dežele. Obiskal je tako Linz, Salzburg, bivše nacistično koncentracijsko taborišče Mathausen in se nato preko Koroške odpeljal na Zgornje Štajersko. Medtem je imel več govorov, v katerih ie omenjal tudi mednarodni politični položaj ter poudarjal, kako so nevtralne države važne zlasti v sedanjem času, ko so se nevarno zaostrili odnosi med dvema nasprotujočima si taboroma. Politični opazovalci opozarjajo predvsem na govor na Dunaju, kjer je silovito napadel kanclerja Adenauerja in
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nikito Hruščev na obisku v Avstriji
JUŽNI TIROL
RADIO TRST A
Nedelja, 10. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 15.40 Vokalni kvartet »Večernica«; 17.20 Operne arije in dueti; 18.00 Turistični razgledi; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Simon Jenko« (Vinko Beličič); 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Koncert Tržaškega tria, Brahms: Trio v c-molu, op. 101.
Ponedeljek, 11. julija, ob: 14.30 Teden v svetu; 18.00 Mravlje, zanimive neznanke (Romi Bole); 19.00 Oddaja za najmlajše — »Zakaj je tržaško vreme tako muhasto« (Neva Rudolf), igrajo člani RO; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Nino Rota: »Florentinski slamnik«, opera v 4 dejanjih. Igra Tržaški Filharmonični orkester in Zbor gledališča »Verdi«, ki ga vodi Nino Verchi. Približno ob 21.25: »Mala literarna oddaja«.
Torek, 12. julija, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila: »Strihnin«; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 »Potovanje na Mars«, radijska zgodba (Charles Chilton - Boris Mihalič), igrajo člani RO, nato Jugoslovanske ritmične popevke; 22.00 Umetnost in življenje. — Ruda Jurčec: »Kulturno pismo iz Buenos Airesa«; 22.15 Glazunov: Koncert št. 1 za klavir in orkester v f-molu, op. 92.
Sreda, 13. julija, ob: 13.30 Harmonija zvokov in glasov; 18.00 Z začarane poliec — Ivanka Cegnar: »Zaklad v gori«; 19.00 Nove afriške države — Franc Jeza: »Somalija«; 21.00 »Veliki mož«, igra v treh dejanjih (Ljuba Prcnner), igrajo člani RO.
Četrtek, 14. julija, ob: 13.30 Parada, lahkih orkestrov,' 18.00 Radijska univerza — Ivan Artač: Razvoj Evrope - Prvi del: Srednji vek: »Križarske vojne«; 19.00 Iz popotne beležnice mladega rodu; 21.00 Obletnica tedna — Edvard Traven: »30-letnica smrti Arthurja Conana Doylea«; 21.15 V spomin Fride-rica Chopina (IT. oddaja): Preludiji, nokturni, valčki in berceuse v izvedbi Cortota, Rubinstcina, Pa-derewskega, Lipattija, Magaloffa in Zecchija. Spremna beseda: Piero Rattalino; 22.0 Iz sodobne književnosti: P. A. Ouarantotti Gambini: »La rosa ros-sa« (Josip Tavčar).
Petek, 15. julija, ob: 18.00 »Brigitte Bardot, idol in resnica« (Anton Mlinar); 19.00 Vloga propagande v zgodovini človeštva — Mirko Javornik: »Srednjeveška umetnost kot lepak«; 19.15 Italijanski skladatelji 19. stoletja; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika — Mario Kalin: »Industrijsko izdelovanje krme«; 22.15 Koncert pianista Andreja Pregerja — Bjelinski: Sonata; 22.35 Kmečki ansambel »Silvio Tamše«.
Sobota, 16. julija, ob: 15.00 Koncert operne glasbe, ki ga vodi Alfrcdo Simonetto s sodelovanjem sopranistke Gigliole Frazzoni in baritonista Alda Prottija. Igra ork. RAT-TV iz Milana; 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Vice (zaključno predavanje), pripravil B. Tomažič; 18.00 Zena in dom, obzornik zanimivosti za naše gospodinje; 19.00 Slovenski književniki v pismih — Martin Jevnikar: »Anton Medved«; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Zbor Slovenske filharmonije; 2100 »Potovanje na Mars«, radijska zgodba (Charles Chilton - Boris Mihalič) imajo člani RO; 22.30 Igrala ansambla Borut Lesjak in Aleksander Skale.
TMDBNFSKI KOLEDARČEK
10. julija, nedelja: Amalija, Ljubica
11. julija, ponedeljek: Olga, Savij
12. julija, torek: Mohor, Draguška
13. julija, sneda: Marjeta, Dragan
14. julija, četrtek: Franc
15. julija, petek: Justa, Vladimir
16. julija, sobota: D. M. Karm., Marija
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST
članom in prijateljem, ki so se prijavili za izlet v Kranjsko goro, sporočamo, da bo odhod iz Treta V nedeljo, 10. julija, ob 4,45 z ul. Fabio Severo.
ODLIKOVANCA
Mednarodni odbor za občestvo kulture podeljuje vsako leto nagrade za slovstvo in znanost. Letos sta bila odlikovana italijanski pesnik Josip Unga-retti za slovstvo in profesor meteoropatologije Ni- ^ kolaj Pcnde za medicino.
(Nadaljevanje s 1. strani)
očital določenim zahodnonemškim političnim krogom, da bi radi obnovili Hitlerjev Reich, kateremu bi bilo priključeno tudi avstrijsko ozemlje. Toda Avstrija, je dejal Hruščev, je lahko prepričana, da Sovjetska zveza ne bo dopustila, da bi kdorkoli uničil njeno nevtralnost, ki ji je bila slovesno zajamčena v državni pogodbi.
Govoreč o mednarodnem političnem položaju, je sovjetski predsednik najprej seveda obdolžil ameriške vojaške kroge, da so krivi neuspeha vrhunskega sestanka, a je obenem izjavil, da je Sovjetska zveza še vedno pripravljena obnoviti pogajanja z zahodnjaki. O nemškem vprašanju pa je dejal, da bi sovjeti najraje podpisali mirovno pogodbo z obema Nemčijama.
Seja rimskega senata je v torek potekla v precej burnem ozračju. Na razpravi so imeli obračun notranjega ministrstva. Minister Spataro je ostro kritiziral protifašistične demonstracije v Genovi. Komunistični senatorji so stalno motili govornika z medklici. Večkrat so se pognali proti, njemu, a so jih krepki sluge vedno zadržali. Preden je pa prišlo do glasovanja, so se senatorji z desne in leve prav živo spopadli in se nekaj minut obdelovali s pestmi. Predsednik Merzagora je zaman zvonil, šele ko je vzkliknil: Lepo sliko nudi ljudstvu senat republike! je senatorje postalo sram in so se nehali pretepati. Pri glasovanju so za odobritev proračuna glasovali samo demokristjani. Trije misovci so glasovali proti, pet jih je pa šlo iz dvorane.
Vzdržanje misovcev še ne more ogražati večine krščanskih demokratov v senatu. Drugače pa bo v poslanski zbornici. Brez njihovih glasov in če se še kateri drugi \ zdrži glasovanja, lahko ostane vlada v manjšini.
Zasedanje v Beogradu
Mešana italijansko-jugoslovanska komisija v Beogradu je zaključila prvi del posvetov. Načela je včeraj drugi del, ki se tiče dvojezičnosti in spremembe priimkov. Italijanski zastopniki zahtevajo, naj se poslovenjeni priimki vrnejo v prejšno italijansko obliko. Poročajo pa, da so na jugoslovanski strani naleteli na odpor, ker če so na primer razne	Iurisseviche spremenili v
Juriševiče, jih	še	niso s	tem slavizirali,	am-
pak jim le dali pravo, prvotno obliko. Z jugoslovanske strani pa se glede dvojezičnosti zahteva, naj se res vpelje v vse u-pravne urade. Dvojezični napisi pa naj se postavijo tudi v tržaških mestnih okrajih, kjer presega število slovenske manjšine 25 odstotkov. Pri	tej točki	se pa Italijani	upirajo. Pristali	so	samo	na oprostitev	pri-
stojbin pri prevodih slovenskih upravnih aktov.
Poudariti pa moramo, da vsi sklepi komisije niso še pravomočni, ampak le predlogi, katere mora izvesti šele politična oblast.
Končna bilanca posvetov kaže, da ne bo bogve kako visoka.
Najvažnejše zunanjepolitično vprašanje Avstrije, je, kot znano, Južni Tirol. O tem ni Hruščev še ničesar javno izjavil. Listi pa pišejo, da je zunanji minister Kreisky sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku obširno poročal o položaju nemške manjšine v Italiji. Sovjeti so izjavili, da bodo zavzeli stališče, ko bodo položaj natančneje proučili, kar sc bo najbrž zgodilo, preden bodo o tem razpravljali Združeni narodi.
Nikita Hruščev je noč med torkom in sredo prebil v Beljaku. V sredo je bil gost koroške deželne vlade v Celovcu in se je zatem preko Zgornje Štajerske vrnil na
Te nevarno'ti se zaveda tudi strankin tajnik Moro. Zato se je že začel posvetovati s sredinskimi strankami, ki so pred Tambronijem podpirale vlado. Saragat, republikanci in liberalci so pripravljeni sestaviti skupaj z demokristjani novo vlado, toda pod pogojem, da se Tambroni umakne in da se nova vlada odloči bolj za socialno levičarsko smer.
Za sredo je bilo v Rimu napovedano veliko antifašistično zborovanje, ki pa ga je prefekt prepovedal, ker je bila dan prej odvržena bomba na dvorišče sovjetskega veleposlaništva in pred sedež sekcije KPI. K sreči ni bilo nobenih žrtev.
Kljub prepovedi so v sredo številni meščani v kolonah korakali proti kraju zborovanja. Policija jih je skušala razgnati in pri tem so nastali hudi neredi. Pri spopadih z demonstranti je policija pretepla in ranila tudi več levičarskih poslancev.
IZJAVA
Dne 4. julija sta sc v Trstu sestala izvršna odbora Slov. kršč. socialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev ter sklenila objaviti naslednjo izjavo:
»Dnevno časopisje je poročalo, cla je ministrski svet na seji v petek, 24. junija, odobril osnutek za uzakonitev slovenskega šolstva na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. Izvršna odbora SKSZ in SNS ne moreta izreči sodbe o vsebini tega zakonskega osnutka, ker jima je neznana, vendar morata žal ugotoviti, da je sklep ministrskega sveta v toliko krivičen, ker ne predvideva uzakonitve slovenskega šolstva v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Odbora poudarjata, da tvori slovenska manjšina eno in nedeljivo enoto in zato morajo vsi njeni člani uživati enake manjšinske pravice. SKSZ in SNS zato najodločneje protestirata proti očitnemu poskusu, da se Slovenci v Italiji razdele po različnih kategorijah, in zahtevata, naj se tudi Slovencem v videmski pokrajini priznajo in uzakonijo šole v materinem jeziku.«
Dunaj.
Izredno Hudi neredi v Rimu
AfriKa stopa v novo dobo
Dne 1. julija se je združila bivša itali- j janska Somalija, ki je bila zadnjih deset let pod italijansko zaupno upravo, z bivšo britansko Somalijo v novo neodvisno Združeno Somalijo, in istega dne je zadobil svojo neodvisnost tudi bivši Belgijski Kongo. V najbližji bodočnosti pa bo nastalo v Afriki še več novih držav. Vse bodo verjetno v najkrajšem času sprejele tudi v Združene narode in s tem bo nastal tudi v teh nov položaj, črna Afrika bo razpolagala s kakima dvema ducatoma glasov, ki bodo lahko večkrat odločilne važnosti, če ne bodo preuredili sistema, po katerem danes delujejo Združeni narodi, se bodo »bule države« v najkrajšem času znašle pred mogočnim blokom afriško-azi j s k i h glasov, s katerimi gotovo računa tudi Sovjetska zveza pri nekaterih svojih pobudah.
Značilno pa je, da se kljub temu Zahod ne pomišlja dati neodvisnost afriškim ljudstvom, ki jo zahtevajo. Nastanek samostojnih afriških držav poteka v presenetljivem tempu, če se oziramo na počasen razvoj v Evropi, kjer so morali narodi tudi po tisoč let čakati, da so dobili lastno državo, in nekateri še danes čakajo nanjo. To dokazuje, kako oduren in zasovražen je postal pojem »kolonializma«. Niti konser-
Proti lakoti
Prvega julija se je v Rimu svečano začelo zborovanje FAO, mednarodne organizacije za napredek kmetijstva pri Združenih narodih. Kongres ima za cilj, preudarjati, kako bi zatrli lakoto na svetu in zagotovili vsakemu človeku dovolj živeža. Ne smemo namreč pozabiti, da je na svetu še dosti milijonov ljudi, ki nimajo dovolj vsakdanjega kruha. K tem milijonom je treba prišteti še vsakoletni prirastek človeštva. Nad 46 milijonov novih članov človeške družbe se rodi vsako leto. Tudi za ta lačna usta je treba preskrbeti živeža in obleke. Če se že sedaj ne pripravi vse potrebno, bosta nastali draginja in lakota. Odbor je pripravil petletni načrt za pobijanje lakote.
Vse najvidnejše osebnosti sveta, od papeža do državnikov in znanstvenikov so poslale pozdrave in bodrila za uspešno delo tega visoko človečanskega kongresa.
i vativni krogi na Zahodu ne žele. da bi jih imel kdo za »kolonialiste«. V tem se prav gotovo zrcali velik miselni napredek, ki ga je doseglo človeštvo v zadnjih desetletjih.
Vendar pa se mora človek tudi vprašali, kaj bo iz teh novih afriških držav, ki ne razpolagajo ne z zadostnim številom izobražencev in tehničnih strokovnjakov nc s kapitali, da bi lahko same uspešno dalje razvijale svoje gospodarstvo in kulturno življenje. Poleg tega se meje teh držav nikjer ne skladajo z etničnimi mejami. Ni treba biti prerok, da človek spozna, da čakajo nove afriške države in njihove narode še burni časi notranjih sporov in spopadov. In vprašanje je tudi, ali bodo ti narodi znali braniti svojo tako lahko pridobljeno neodvisnost in svobodo pred raznimi demagogijami in totalitarizmi, ki jih bodo ogražali od znotraj in od zunaj.
Vsekakor se začenja za afriške narode doba, v kateri si bodo sami krojili usodo.
— o —
Pomor čebel
Ena najbolj čebelorejskih dežel v Italiji je tridentinska pokrajina. Na leto pridelajo po sto stotov medu. Letos so pa čebelarji močno zaskrbljeni, ker čebele zelo pomirajo. Vzrok so strupeni praški proti rastlinskim zajedavcem, čebele jih srkajo obenem s cvetnim praškom in se zastrupijo. Pomor čebel bo imel hude posledice tudi za rastline, ker ne bodo več čebele prenašale ploda. Zato je zveza čebelarjev izdala poziv, naj se uporabljajo za zatiranje mrčesa le taka sredstva, ki nc bodo Škodila čebelam.
KINO — TELEVIZIJA
Filmska industrija se danes nahaja v nevarnosti, da jo bo izpodrinila televizija. Ta panoga, ki je stara komaj deset let, je zajela posebno v Severni Ameriki prav vse sloje. Leta 1946 so imeli po vsem svetu le 1,12 milijona sprejemnikov; danes jih je že 85 milijonov. Na Severno Ameriko jih odpade 55 milijonov ali 65 odstotkov; na za-padno Ervopo 18 milijonov in pol; na države vzhodne Evrope 4 milijone; na ves ostali svet skupaj pa ostalih 18 milijonov.
Razmah televizije kaže v raznih krajih različno stopnjo. V Združenih državah je dosegel že nasičenost.
Logična posledica je, da pada obisk kina in da nekoč visoko vredne filmske delnice zgubljajo vrednost. Televizija jc napovedala kinu prav ostro tekmo. Odkar se je uveljavila televizija, obiskuje vedno manj ljudi filmske predstave. V Angliji je padel 1 obisk od 1635 milijonov na 625. Podobno je tudi v Franciji in pri nas, kjer se zlasti pozna vpliv visokih pristojbin na vstopnice. Zalo bo v tekmi med filmom in televizijo prvi vedno na slabšem.
Poštne tarife
Pošta v Italiji se je od 1. julija dalje nekoliko podražila.
Znamka za pisma v državi stane 30 lir. če presegajo težo 20 g, je treba za vsakih nadaljnih 20 g plačati 20 lir več.
Znamka za pismo v inozemstvo stane 70 lir; vsakih nadaljnjih 20 g pa 40 lir več. Dopisnice in razglednice 40 lir. Za poštne zavoje do 250 g je cena 140 lir; za vsakih nadaljnjih 50 g pa po 30 lir več.
MALO PRIPOROČLJIVO
V ljubljanski Tedenski Tribuni beremo reportažo o raznih gostiščih Slovenije, ki se pripravlja za sprejem turistov. Marsikje vzamejo turistično sezono za zelo resno, saj tujci cenijo ugled države tudi po snagi in udobnosti v hotelih in restavracijah, žal, da ponekod to stran zanemarjajo, človek bi rekel, celo nalašč, samo da ni tujcev.
Po brezbrižnosti uprave slovi Ribja restavracija v letoviščarskem kraju Portorožu. O dobrem vinu tu sploh ni govora. Sadnih sokov nimajo.
Ko sta urednika TT naročila limonado, je v njej prav nedolžno plaval morski rakec. Stranišče je tik kuhinje. V istem prostoru se nahaja tudi shramba za solato, krompir in druga živila. Za dober tek gostov pa skrbi umivalnik pred straniščem, v katerem perejo tudi solato.
Čudimo se, da higienski urad ne vidi vsega tega, kar takoj opazijo gostje in kar ne dela reklame tujskemu prometu.
Izpiti s pestmi
Izpili navadno potekajo tako, da odgovarja kandidat na profesorjeva vprašanja. Na rimski univerzi sta pred dnevi opravila izpite profesor in kandidat kar z udarci s pestjo. Na pravni fakulteti je polagal izpit iz zasebnega prava visokošolec De Ce-sare, katerega je profesor Siciliani že dvakrat zavrnil. Kandidat je že v četrtek ves dan čakal, da bi prišel na vrsto. Nervoznost se mu jc stopnjevala še v petek, ko so ga poklicali pred komisijo šele opoldne. Vročina in številne cigarete so ga spravile iz tira. Že pri prvem vprašanju ni šlo. Profesor mu je zastavil še dve kratki vprašanji, nakar je. odrezal: zavrnjen. Dijak je moledoval, da je že tretjič zavrnjen in da se je temeljilo pripravljal. »Pridite pa še četrtič,« ga je zavrnil izpraševalec. Dijaku je tedaj ušlo in očital profesorju, kako tudi po mnenju drugih po pasje ravna s kandidati. Takega očitka profesor očitno ni mogel prenesti in je udaril visokošolca s pestjo naravnost v oko. Tudi profesor je bil verjetno živčen zaradi vročine in dolgega spraševanja. Ko si je kandidat po prvi omedlevici nekoliko opomogel, je treščil profesorja v zid. Izpit se je končal tako, da je profesor pobegnil, medtem ko je De Cesare moral v bolnišnico.
KMEČKA BANKA
GORICA
ULICA MORELLI 14 - TELEFON 22-06 Pooblaščena banka za finančno pošlo z Inozemstvom
Vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle —j*—	In	bančne	usluge	(tekoči	računi,	hranilne
vloge, posojila, vnovčevanje In dlskontlra-nje menic, posli z Inozemstvom Itd.)
‘/ T'/ šn It vij ft
KONEC VELESEJMA
V nedeljo opolnoči so potegnili z droga zastave na XII. tržaškem velesejmu. Predsednik velesejma je prebral uradno izjavo m s tem je bilo sejmišče zaprto. Velesejem si je ogledalo 200.000 oseb, se pravi nekaj več kot lansko leto.
Stalni obiskovalci gospodarske razstave so izrazili mnenje, da je povečini vse po starem. Le malo je novosti spričo prejšnjih let. Vendar je bilo za gospodarstvenike razstavljenih nekaj novih predmetov, ki so vzbujali pozornost. Zanimiv je bil lesni paviljon, kjer so bili lepo razloženi ogromni hlodi dragocenih lesov iz držav ob Gvinejski obali in iz Siama. Bogato so založene tudi stojnice z modernimi kmetijskimi stroji. Dobršen del dveh paviljonov je zavzemala Jugoslavija. V zgornjem pavili-jonu je izložila vse mogoče predmete, od sadnih mezg do knjig in opank, od natančnih strojev do čipkastih oblek. Opažalo se je, da manjka nekaj sistematike. Večini obiskovalcev uide marsikatera podrobnost.
Tudi osebje na razstavišču bi moralo biti obiskovalcem bolj prijazno na uslugo. To velja za blagajno, kjer je bil ob uri odprtja vedno tak drenj za listke kot za kak cirkus, in pa za ostale pavilijone, kjer so razne gospodične bolj razstavljale svoje noge in nohte kot pa trgovske predmete.
Zelo bogat je bil tudi oddelek za pohištvo, ki je menda od vseh pokazal največ napredka. Ameriški odsek je kazal povečini slike, grafikone in makete. Zato je bila vprašalna pola »Kaj vas je najbolj zanimalo na naši razstavi«, ki jo je prejel vsak obiskovalec, skoro nekam odveč, zlasti za preproste ljudi.
Prevladovale so, kot vedno, številne o-krepčevalnice, vsaka v posebnem slogu, ki so ponujale svoje specialitete vin in piv ter raznih klobas. Marsikatere teh so plavale po tri dni v kotlih, tako da si je prenekateri obiskovalec pokvaril želodec.
Razen teh malenkosti, katere je pa potrebno omeniti, da v prihodnje izginejo že zaradi ugleda velesejma, je tržaška gospodarska razstava dobro uspela.
TRŽAŠKI POMORSKI PROMET
V prvem polletju 1960 je količina blaga, ki so ga naložili in razložili v tržaškem pristanišču, dosegla 2 milijona 560.000 ton ali za 550.000 ton več ko v istem času lani. Na mesec se je promet povečal povprečno za 90.000 ton, marca pa kar za 188.000 in januarja za 128.000. Vedno več blaga nalagajo in pri tem ne gre za ceneno množično robo. Tega je bilo 600.000 ton, komaj malce manj kakor lani vse leto. Več prometa je v našem pristanišču bilo samo leta 1957. če pojde tako naprej, bomo do konca leta presegli 5 milijonov ton.
Trnovca:
JAVNA DELA
Zlasti ob nedeljah prihaja v našo vasico precej izletnikov, ki so večinoma namenjeni na Sv. Lenart; poleg njih gredo skozi Trnovco tudi jamarji, ki se zanimajo za
| lepote našega kraškega podzemlja. Pri [ vsem tem pa moramo omeniti, da so ce-1 ste, ki peljejo v vas zelo prašne, ozke in sploh v slabem stanju, tako da je že *kraj-ni čas, da se kaj kmalu začno že obljubljena dela za asfaltiranje naših poti. S tem bodo poleg nas zadovoljni tudi drugi, ki morajo po naših cestah, zlasti pa izletniki.
Naša druga želja je, da bi nekoliko lepše in primerneje namestili vodovodno pipo, ki je blizu hiše št. 5. Dogaja se namreč, da mnogi izletniki vprašujejo domačine, ali prihaja voda, ki teče iz pipe, iz vodovoda ali iz bližnjega korita.
Omenjamo še, da je vedno veliko prijateljev dobre kapljice pri g. Škrku na št. 15, kjer je osmica z dobrim domačim belim in črnim vinom.
NOVI UČITELJI
Na slovenskem učiteljišču v Trstu so se prejšnji teden zaključili usposobi jenostni izpiti, ki jih je polagalo 17 kandidatov, med temi trije iz Gorice. Uspešno so opravili izpite štirje, in sicer: Cej Josip, Legi-ša Danica, Radovič Danica in Primožič Lojzka. Drugi imajo popravljalne izpite. En kandidat je bil zavrnjen.
LETO DNI CESTNEGA PRAVILNIKA
Ravnatelj področnega oddelka za civilno motorizacijo v Trstu, inž. Vitolo, pravi, da se je stanje na cestah v letu dni po uveljavitvi novega prometnega pravilnika znatno zboljšalo zaradi večje vestnosti voznikov. Izkušnje so razpršile vse dvome o u-pravnih vprašanjih, povezanih s tem. Zamenjava vozniških knjižic je potekala gladko, doslej so jih premenjali 17.876. Prav tako v redu napreduje uvajanje novih cestnih znakov.
Povečanje cestne discipline je potrdil tudi poveljnik cestne policije, stotnik Tron-chi. število kazni in nesreč se manjša. V prvem polletju je bilo cestnih nezgod 240 manj kakor lani. V prvem letu po uvedbi novega cestnega pravilnika je policija odvzela 43 vozniških dovoljenj.
ODLOČEN PROTEST
Pred dnevi je generalni komisar Palama-ra izdal odlok, s katerim se za eno leto podaljša rok, v katerem bodo razpisane volitve odbora kmečke bolniške blagajne.
V tej zvezi sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov poslala generalnemu komisarju pismo, v katerem najodločneje protestirata proti omenjenemu ukrepu, ki je »v nasprotju s črko in duhom zakona št. 1136 z dne 22. 11. 1954«. Kmečki organizaciji ugotavljata, da odlok dr. Palamare ne navajo vzrokov, vendar menita, da je bil ukrep izdan bodisi za. adi tega, ker uprava ni sposobna izvajati zakonskih določil, bodisi zato, da se ustreže želji tistih krogov, ki se boje, da bi bile v odbor »izvoljene osebe, ki bi ne bile pogodu vladnim strankam«.
Volitve odbora kmečke bolniške blagajne bi morali razpisati, kot je določal lanskoletni odlok generalnega komisarja, pred 1. julijem; ta rok pa je bil pred dnevi podaljšan za 12 mesecev.
Nabrežina:
ALI SE JE BLOK RAZBIL?
Agenzia Giulia, uradno glasilo demokri-stjanske stranke v Trstu, je pred dnevi objavila vest, da pojdejo demokristjani na občinske volitve v nabrežinski občini s svojo listo. Napoved je važna, kajti v vseh povojnih letih se je stranka bila udeležila upravnih volitev skupno z ostalimi italijanskimi strankami s tako imenovano listo Torre.
Zdaj nastane vprašanje, ali se je zaradi te demokristjanske poteze razbil italijanski blok. Kakšno je dejansko stanje, se bo verjetno kmalu videlo; vprašanje je, kakšno stališče bodo zavzele ostale italijanske stranke, zlasti socialni demokrati in misov-ci.
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU priredi 10. julija, ob 17. url na Repentabru SLOVENSKI TABOR Uvodna beseda: Msgr. dr. Jakob Ukmar, nato po igra Slovenski oder Pregljevo Igro v 4 dejanjih:
»ZDRAVA, DEVA KATARINA!«
Tabor je posvečen pred nedavnim umrlemu pisatelju Ivanu Preglju
IZ ŽABNIC
Kakor vsako leto tako so tudi letos na praznik sv. Ivana Krstnika slovesno prenesli iz naše cerkve Marijin kip v starodavno svetišče na Sv. Višarjah. S tem se je začelo jubilejno leto, to je praznovanje 600-letnice, odikar je bila zaukazana zgrad-nja svetovišarske cerkve.
Čeprav je ustno izročilo o ustanovitvi te romarske cerkve znano, je vendar prav, da ga kratko zabeležimo, ker je zares ganljivo.
Bilo je neke sobote v letu 1360, ko je po stari pravici žabničanov neki pastir pasel ovce na gori in je bil hudo zaskrbljen, ker niso prišle k večerni molži. Začel jih je iskati povsod po širnem gozdu. Končno jih je našel na vrhu, zbrane okoli brinovega grma, a jih ni mogel zvabiti od njega. Zato je tudi sam pogledal vanj in se začudil, ko je v grmu zagledal leseno podobo Matere božje z Zveličarjem na levi roki. Vzel je podobo in jo izročil žabniškemu župniku; na poti k župniku so se mu pridružile v na j lepšem redu tudi njegove ovce. Vsi so se začudili, ko so gledali ta čudni sprevod; župnik je spravil podobo v neko omaro. Ko je vprašal farane, kdo je podobo zanesel na goro, mu nihče ni znal odgovoriti. Drugo jutro so bile ovce nestrpne v hlevu in ko so jim ga odprli, so koj pohitele na goro do grma, a tudi Marijina podoba je bila sredi njega kot prejšnji dan. Ta dogodek se je obnovil še tretjič.
Žabniški župnik je javil zadevo škofu. Tedaj pa je spadala Kanalska dolina pod oglejskega patriarha.
Ko je patriarh zaključil preiskavo, je ukazal: »Zidajte cerkev in postavite v njej oltar Materi "božji na mestu, kjer ste našli podobo«.
Letos bo zato poromalo v svetovišarsko svetišče ogromno število ljudi, med njimi bo tudi mnogo takih, ki so zaradi let in bolehnosti že izgubili upanje, da bodo mo-
is
IZ ŠTANDREŽA
Zakonske olajšave proste cone in prispevki iz krožnega sklada so omogočili, da je na sovodenjsko-štandrežkem področju nastalo več majhnih industrij. V njih so zaposlili precej mladih ljudi.
V zadnjem času pa čujemo. da bodo zgradili še dve tekstilni tovarni, v katerih ho zaposlenih okrog 200 oseb, zlasti ženske.
Lastnika tovarn sta se že začela pogajati za odkup zemljišča, na katerem mislita zgraditi novi tovarni. Treba pa je premagati še nekatere težave, med katerimi je najvažnejša ta, da manjkajo sredstva iz krožnega sklada. Goriška trgovinska zbornica je med tem že sklenila naprositi ministrstva, da povečajo finančna sredstva omenjenega sklada za industrializacijo naših krajev.
PRAZNOVANJE 50-LETNICE MATURE
V nedeljo so obhajali 50-letnico mature bivši gojenci goriške gimnazije, ki so bili opravili zrelostni izpit leta 1910. Pri sveti maši v lepi cerkvici sv. Karla Boromej-skega v Semeniški ulici, kjer so se nekoč vsako jutro zbirali goriški bogoslovci, so
Hannlhlt n rl&lUiu
gli še kdaj klečati pred oltarjem svetovi-šarske Matere. Romanje jim pa omogoči vzpenjača.
IZ DREKE
Pod občino Dreka spadajo vasice, ki se nahajajo na strmem pobočju Kolovrata. Občina je znana tudi zaradi tega, ker se iz njenih vasic vsako leto izseljuje sorazmerno več ljudi kot iz ostalih krajev Beneške Slovenije. Saj sp skoraj vsi moški od 18. do 60. leta v tujini, a domače kraje so že zapustila tudi mlada dekleta. Nekaj je sezonskih izseljencev, mnogi se vračajo na obiske le vsakih toliko let, drugi pa trajno žive v tujem svetu. Ženske, starčki in celo otroci, ki so doma, se morajo hudo mučiti, da obdelajo njivice na bregovih in počistijo senožeti ter na hrbtih zneso domov vso krmo za živino. Letos pa je ostalo več njiv neobdelanih in tudi senožeti so se zanemarile.
Najhujša posledica strahotnega izseljevanja pa je, da občinska uprava ne more izvesti niti najnujnejših javnih del, čeprav ima na razpolago 40 milijonov lir državnega prispevka. S tem zneskom bi lahko naredila marsikaj koristnega za prebivalstvo. Vsa dela pa je morala odložiti do zime, ko se bo nekaj izseljencev začasno vrnilo domov. Pri teh delih bo zaposlenih kakih 60 ljudi. A tedaj se bo moglo le malo časa delati, ker pri nas zgodaj zamete sneg. Spomladi pa bodo naši izseljenci zopet odšli v tujino, saj pri delovišču doma zaslužijo le 600 lir, kar ne zadostuje za preživljanje družine. In javna dela bodo po njihovem odhodu zopet počivala.
Iz tega sledi, da je naša občina obsojena na neizbežno propadanje, ker nima doma niti toliko delovne sile. da bi mogla izvršiti potrebna javna dela.
Našo okolico je pretresla žalostna vest, da je pred nekaj dnevi umrl v Belgiji občan iz Zavrta 56-letni Anton Guš zaradi si-! likoze, ki mu jo je povzročilo večletno dolo v rudniku. Naj mirno počiva v Bogu, njegovi družini pa naj gre naše sožalje.
dopoldne pomolili za pokoj duš svojih 22 sošolcev. Od 12 še živih se jih je praznovanja obletnice udeležilo deset, ker sta dva bila zadržana. Iz Jugoslavije so dospeli dr. Brezigar, dr. Jarc in dr. Mrevlje.
Pri kosilu v hotelu Al Corso so se nekaj ur pomenkovali o lepih in bridkih doživljajih iz svojega in življenja sošolcev, izrekli nekaj napitnic in se domenili, da bodo 51-obletnico praznovali v Novi Gorici.
IZ GABRIJ
Sovodenjska občinska uprava je pred kratkim začela urejevati cesto Rubije - Ga-brije do znane gostilne Pavletič ob državni cesti. Ureditev in asfaltiranje te ceste je prevzelo podjetje Saca; nekateri njeni krajši predeli pa bodo prepuščeni pokrajinski upravi, da jih ta asfaltira, ko bo cesta prišla pod njeno upravo. Za ta dela bodo izdali 7.6 milijona lir. Cesta je za promet zaprta, dokler se ne zaključijo vsa dela.
MEDNARODNA RAZSTAVA
Predzadnjo nedeljo je bila v občinskem vrtu v Gorici III. mednarodna razstava psov 16 pasem in 58 različnih vrst. Nad polovico psov (skupno jih je bilo 220) so razstavile Avstrija, Nemčija, Jugoslavija in Nizozemska. Prihodnje leto se bo razstava obnovila, ni pa še gotovo, če bo v Gorici ali v Trstu.
NOVA CESTA
Goričanom, ki večkrat potujejo s prepustnicami onkraj meje, je dobro znano, kako slaba je cesta, ki vodi od obmejnega prehoda pri Rdeči hiši v Šempeter. Pešci in šoferji so se trajno pritoževali zaradi neprijetnih ovinkov in vzpetin, prahu in grap.
Zato bo vse zadovoljila vest, da so delavci Splošnega gradbenega podjetja »Primorje« v Ajdovščini pred nekaj dnevi začeli graditi novo 8 metrov široko cesto iz Rožne doline v Šempeter, ob robu katere bo tudi poldrugi meter široka steza za kolesarje.
OBČINSKI VRT ODPRT ZA OBČINSTVO
Od prejšnega petka dalje je občinski park v ulici Garibaldi odprt za občinstvo vsak dan od 10. do 12. in od 1 . do 19. ure, razen ob nedeljah in praznikih. Kakor druga leta, tako bodo tudi letos meščanom na razpolago razni časopisi in revije. Počitka in zabavnega čitanja v prijaznem parku si bo marsikdo privoščil.
TOMBOLA NA PETROVO
Po stari navadi je bila tudi letos na praznik sv. Petra tombola na Travniku v Gorici. Udeležilo se je je nad 20 tisoč oseb, prirejena pa je bila v korist zavoda Oddo-na Lenassija. Tombola se je hitro zaključila; po 38. izvlečku je bilo vsega konec.
»Kvaterno« sta prejeli dve osebi in si razdelili dobitek; za Lenassijev zavod sta darovala 500 lir; po dveh minutah je dobil »činkvino« v znesku 20 tisoč lir 12-letni Franco Satta, ki je za zavod daroval 1000 lir. Prvo tombolo v znesku 70 tisoč lir je
odnesel Tržačan Ugo Lanza iz ulice R. Malina, ki je za zavod daroval 2 tisoč lir; drugo tombolo v znesku 10 tisoč lir je dobil upokojenec Ceschia, ki je zavodu O. L. daroval 500 lir.
GORIŠKI POKRAJINSKI SVET
Na seji, ki je bila v četrtek prejšnjega tednu, je svet soglasno odobril 14 predlogov upravnega odbora.
Tako je svet sklenil, da bo pokrajinska uprava odstopila mestni upravi kos zemljišča, na katerem bodo zgradili cerkev za novo naselje v ulici Ponte del Torrione.
Nadalje bodo občinam, ki so se odlikovale v zatiranju muh, izplačali posebne prispevke, da bi tudi za naprej zatiranje uspešno nadaljevale; dalj časa so razpravljali o izrednih denarnih prispevkih živinorejcem, ki so morali zaklati bolno živino, preden je pokrajinska uprava sklenila prispevati v ta namen 10 milijonov lir pod pogojem, da ji država vrne pet milijonov. Sklenili so, da bodo omenjeni živinorejci dobili le y., določenega prispevka.
IZ DOBERDOBA
Ministrstvo za javna dela je obvestilo našo občinsko upravo, da je odobrilo gradnjo novega otroškega vrtca v naši vasi. Novo poslopje bodo zgradili na občinskem zemljišču; stalo bo delno na sedanjem športnem igrišču in delno ob novi cesti, ki pelje od glavnega trga proti orožniški postaji.
Zgradba bo imela dve učilnici, veliko obednico, kuhinjo, dvorano za igre in stanovanje za dve učiteljici. Po proračunu bodo zgolj zidarska dela stala okrog 8.5 milijona lir. Gradbena dela bodo v kratkem oddali na dražbi.
IZID IZPITOV
NA SLOVENSKIH NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH
Na nižji slovenski gimnaziji v Gorici so pri letošnjem sprejemnem izpitu izdelali naslednji dijaki: Danilo Bassa, Marijan Bensa, Marijan Černič, Ivo Cotič, Silvij Gergolet, Ivan Godnič, Zdravko Gulin, Benjamin Jarc, Ljubo Kuštrin, Bogdan Makuc, Rudolf Mozetič, Bruno Nanut, Zdenko Ožbot, Bogdan Stanič, Bruno Tomšič, Ivo Tomažič, Martin Tomažič.
Kazimira Blasi, Ana Brajnik, Nerina Bresciani, Lidija Devetak, Adriana Klanjšček, Franka Klavčič, Agata Komjanc, Marija Koren, Vida Lavrenčič, Jožefa Medveš, Sonja Mikluš, Nataša Mozetič, Nadja Nanut, Marija Pavšič, Silvana Peljhan, Nevenka Pe-tejan, Ida Primožič, Marija Quinzi, Jolanda Rutar, Rajka Stanič, Majda Zavadlav.
štirje dijaki imajo popravne izpite.
Nižji tečajni izpit na slovenski nižji srednji šoli so izdelali naslednji dijaki: Cei Bogdan, Karel Cer- • nic, Vojko Devetta, Marij Gergolet, Drago Kocman, Peter Komac (odličnjak), Alojz Markovič, David Mikulus, Božidar Taboj, Robert Terpin; Marija Fi-gclj, Kira Korošec, Stana Pe.teani, Danila Šuligoj. Slavka Valentinčič.
Šestnajst dijakov ima popravne izpite, dva sta pa bila zavrnjena.
Na slovenski strokovni šoli so izdelali zaključni izpit naslednji dijaki: Silvan Frandolič, Vojko Fran-dolič, Henrik Gravnar, Dominik Humar, Vladimir Klemse (odličnjak), Dino Pelizzo, Boris Peršolja, Boris Pintar, Savo Semolič, Marij Škorjanc, Florijan Tomažič, Edvin Zotti; Marija Čaudek, Nadja Makuc, Jožefa Martinig, Friderika Petejan, Jožica Rožič, Tomšič Stanislava (odličnjakinja).
Štirinajst dijakov ima popravne izpite.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
'JI(H’pii,')ko ime it iodo&ni umtSlu hnjiiemioMi
Pred kakšnima dvema letoma je vzbudil pozornost nemških in švicarskih kritikov roman z naslovom »Ein Gebet fiir den Morder« (Molitev za morilca), ki je obravnaval aktualen problem današnjega časa in pravzaprav vseh časov — upravičenost ali neupravičenost političnega umora. Ta problem je prikazan v omenjenem romanu na ozadju madžarskega upora v oktobru leta 1956. Avtor romana je bil do tedaj v nemškem literarnem svetu neznani Igor Šentjurc. Na ovitku romana ga je založba predstavila kot mladega avtorja, rojenega v Sloveniji. Tudi njegovo ime je ohranilo slovensko obliko.
V resnici ne živi Šentjurc v Nemčiji še niti deset let. V povojnih letih se je pojavljalo njegovo ime v slovenskih revijah in pripadal je skupini mladih pisateljev, ki so se hoteli predstaviti s skupno knjigo novel. Doma je v koroškem kolu, ki je po prvi svetovni vojni pripadel Jugoslaviji. Razočaranje nad življenjem, ki ga je obdajalo v domovini, in morda tudi želja po večjih doživetjih, katere si tista trda leta mlada slovenska generacija ni mogla utežiti, pa sta pripravila Šentjurca do tega, da je zapustil domovino in se preselil v Miinchen, kjer se je čez nekaj let pojavil v nemški literaturi z romanom »Ein Gebet fur den Morder«, ki je doživel pri kritiki in v javnosti lep uspeh.
Pozneje je objavil Šentjurc še drugi roman z naslovom »Bumerang«. To delo s čudnim naslovom je napisano kot napet detektivski roman, v resnici pa rešuje Šentjurc v njem, prav ta'ko kot v svojem prvem romanu, probleme vesti. Glavna oseba romana je 30 letni »Volksdeutscher«, banaški Nemec in nekdanji SS-ovec Robert Gremic. Že od ranih nog so ga vzgajali v sovraštvu do naroda, sredi katerega je živel, in v ljubezni do daljne dežele svojih pradedov, katere ni poznal. Zato tiste daljne, neznane domovine ni mogel ljubiti, pač pa je lahko sovražil, pravi pisatelj. V vojni so ga učili ubijati v blagor nemške domovine. Bil je eden izmed tistih, ki so resnično verovali v ideje nacizma in se jim popolnoma predali. Ni mislil nase, ampak le na veličino nemške domovine. Pobijal je zanjo in bil le njeno orožje. Njegova naloga je bila ubijati in zato je ubijal, dokler se ni sam začutil kot živi mrlič. Potem je prišel zlom nacizma in s tem so se zrušili vsi njegovi ideali. V njem je ostala praznina, ki ga je delala brezbrižnega in brezčutnega do vsega. Povrh je imel še nesrečo v ljubezni. Dekle, katero je ljubil, ga je varalo in se igralo z njim. Tako je bilo nujno, da se je. prej ali slej spopadel z družbo, v katero se ni mogel vživeti. Postal je vlomilec.
Roman opisuje, kako si Gremic organizira majhno tolpo, s katero organizira vlom v neko zavarovalnico. Toda vlom se ponesreči in tudi njega
Sentjurčev slog je živ in zanimiv, vendar ima rad podrobnosti, v čemer se močno razlikuje od sloga ameriških pustolovskih in detektivskih romanov. Tam jc vse povedano v zgoščeni obliki in vedno le najbolj bistveno, skoro kakor v odrski drami. Šentjurc pa nikoli ne opusti priložnosti, da ne bi podrobno opisal okolja in vzdušja, pa tudi značilnosti svojih ljudi.
Značilen v tem oziru je prizor, v katerem prikaže Šentjurc enega izmed Robertovih vTomilskih pajdašev, ki pride v nočni lokal, v katerem dela njegova žena:
"Iz bara je prišla rdečelasa ženska in se obesila moškemu na laket. »Griiss Gott, Willi!« je dejala.
Willi ji je pokimal.
»Greva!« je rekel moški. Odšla sta. Willi je gledal za njima, dokler nista izginila v stranski ulici. Vrag si ga vedi, odkod — toda tisti hip je imel vedno denar in vsak dan drugo žensko.
Odločno se je obrnil na petah in odšel v bar. Stara ženska v garderobi ga je pozdravila.
»Velik promet danes?« je vprašal.
»Kot navadno, gospod Schneider,« je rekla.
»Je Else tu?«
Stara ženska je. trudno pokimala. Še šest ur bo morala sedeti v garderobi, sprejemati plašče, izdajati plašče, pomagati v plašče, deliti garderobne listke, pripenjati z bucikami številke na plašče in jih spet odpenjati, odgovarjati na vprašanja, posrc-
končno ujamejo, čeprav so proti temu do zadnjega bojuje in je celo pripravljen napraviti samomor, da bi ne padel zasledovalcem živ v roke.
Delo je zelo napeto in kljub pustolovski vsebini tudi psihološko poglobljeno, čeprav bi ga ne mogli označiti za veliko literarno stvar.tev. Zd. se na n le bolj intermezzo med dvema pomembnejšima knjigama. Toda takšni intermezzi so včasih izredno zanimivi in tako tudi v tem primeru. Tako ni čudno, da so izdelali v Nemčiji po tem Šentjurčevem romanu tudi film.
Zlasti nekateri prizori so napisani mojstrsko, posebno pa tisti, ki opisujejo beg mladega zločinca po vlomu, ko ranjen išče, kam bi se skril. V tistem mestu prebiva milijon ljudi, on pa je tako osamljen, da prepoveduje o svojih bolečinah in razočaranjih psu na dvorišču, kjer se skriva. Vendar nihče ni čislo sam, če hote ne obrne hrbta človeštvu, in tako tudi njega čaka rešitev, ki mu jo prinese resno, milo dekle Luise, čeprav je malo prej zavrgel njeno ljubezen. Tako knjiga vendarle ne izzveni v pesimizem.
E. Z.
KULTURNE VESTI
• Ruski arheologi bodo začeli z izkopavanjem pod Kremljem, da bi našli knjižnico iz nekdanjih časov, ki je baje tam skrita. O njej poročajo stare kronike. Menijo, da bi najdba te knjižnice, pojasnila mnoge skrivnosti ruske zgodovine v preteklih stoletjih.
e Hrvat Mile Dupor s Korčule je napisal prvo hr-vaško-kitajsko slovnico, ki so jo zdaj tudi nat snili Dupor je prebil mnogo let na Kitajskem. Kitajske znake za natis slovnice mu je podarila tiskarna največjega dnevnika v Pekingu. Knjigo so natisnili na Korčuli.
a Letošnji mednarodni dramski festival v Benetkah bo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev nekoliko skrčen. Trajal bo od 15. septembra do 6. oktobra. Na njem bodo priredile predstave naslednje gledališke skupine: pariški Theatre d’aujourd'hui, Dublin Festival Company, stalno gledališče »E. Duše« iz Genove in slavna »družba mladih« De Lullo - Falk -Guarnieri - Valli - Albani.
o V soboto zvečer se je končalo na otoku San Gior-gio v Benetkah zborovanje pisateljev in humanistov, ki ga je priredila ustanova »Giorgio Cini« za 50-letnico Tolstojeve smrti. Na zborovanju se je pokazalo, da Rusi in zahodni humanisti različno razlagajo Tolstojeve nauke. Rusi vidijo v njem predvsem pisatelja, Zahod in Indijci pa filozofa.
Odlomek iz
dovati poznanstva, skrivaj masirati razbolele noge, govoriti: lepa hvala, dober večer in lahko noč, in za seboj je imela dan, ki je bil prav tako težak in naporen kot vsak drugi.
Willi je odprl vrata v bar.
Glasba je z nenadno silo vdrla v ozki hodnik. Zmeda glasov, rdeča svetloba in gost cigaretni dim. Moški, ki so bili že preveč pili. Moški, ki so vsiljivo prigovarjali dekletom, katerim ni bilo treba prigovarjati, ker so živele od hitrih poznanstev in so le s težavo varovale videz dostojnosti. Moški, ki so sedeli sami in buljili predse, zamiš'jenu držeč v en roki vrček piva, v drugi pa cigareto. Moški, ki so bili osamljeni in plahi ter so si želeli družbe, in taki, ki niso hoteli nobene družbe. Mnogo vojakov in veliko deklet, ki so se zdele v topli, rdeči svetlobi skoro lepe in vabljive.
Trio je igral vročo glasbo.
Trobentač je stal z izbočenim trebuhom, z nazaj nagnjeno glavo in zaprtimi očmi na nizkem odru ter trobil in po srebrni kovini trobente so preskakovale rdeče iskre. Bobnar je bobnal z zdolgočasenim obrazom, privzdignjenimi rameni in medlimi rokami, saksofonist pa je gledal note. Glasba je bila kot gosta tekočina, v kateri se ni dalo plavati, ampak samo utoniti.
Else je. stala za točilno mizo.
Knjižni sejem v Trstu
V ponedeljek dopoldne se je začel pod stebriščem gimnazije »Dante« v ulici Giustiniano knjižni sejem, ki bo, kot kaže, postal tradicionalen. Letos ga prirejajo že drugič. Na dolgi vrsti stojnic je nagrmadenih in zloženih skupno kakih 80.000 knjig, v glavnem takšne, ki ustrezajo ljudskemu okusu, pr -cej pa je tudi važnejših izdaj in priročnikov za vse I panoge poljudnega znanstva in jezikoslovja.
Nekatere knjige prodajajo po antikvarnih cenah, druge pa z večjim ali manjšim popustom na prvotno ceno.
Knjižne stojnioe privabljajo seveda veliko ljudi, ki vsaj brskajo med knjigami in jih prelistavajo, če že nič ne kupijo. Vendar vsakdo najde kaj za svoj okus.
Na posebni stojnici prodajajo knjige svetega pisma v najrazličnejših komentiranih in nekomenti-ranih katoliških izdajah. Manjka pa letos prodajalec iz Milana, ki je lani prodajal adventistično lite-rturo in med njo tudi popolno slovensko izdajo sve.-tega pisma.
Vsak kupec dobi tudi listek z nekaj vprašanji. Odgovori bodo izžrebani za nagrade.
» o/tu n lu ili fjn
Založba Mondadori je izdala nov tip knjige, ki bo morda pomen 1 novo smer v založništvu in razvoju književnih izdaj. To je tako imenovana zvočna knjiga. Sestavila sta jo časnikarja in romanopisca Enzo Biagini in Sergio Zavoli pod naslovom »Dieci anni della nostra vita« (Deset let našega življenja). V njej so opisani dogodki Italije med leti 1935 do 1945. Vsebuje 200 dokumentarnih slik s krat-kim pojasnilom o življenju in navadah tistega desetletja.
Prva slika in poglavje rišeta dobo, ko so padle prve bombe na abesinske vasi. Zadnje poglavje pa kaže pohod ameriških čet po njujorških ulicah, potem ko so se zmagovito vrnile z evropskih bojišč. Vso vsebino pa povezuje knjigi dodana zvočna plošča, ki se vrti eno uro. Na plošči so posneti govori in besede Stalina, papeža, Mussolinija, Hitlerja in ostalih vodilnih oseb iz druge svetovne vojne, obenem z bojnimi popevkami; slišiš pokanje in treska-nje bomb, vpitje množic in stok ranjenih. Iz te zvočne knjige čitatelj bere, vidi in posluša, vse istočasno.
KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi tudi letos od L do 16. avgusta letovanje v Beli peči. Kdor se ga namerava udeležiti, naj se prijavi do 15. julija v Trstu, ul. Commerciale 5/1., ali v Gorici na Travniku 18/11., kjer bo izvedel za vse podrobnosti.
»Bumeranga«
Nalivala je iz steklenice konjaka kozarca dvema moškima. V prosti roki je držala cigareto.
VVilli je pohitel skozi prenapolnjeni prostor v stranišče.
Tam je stal vojak, ki se je pozibaval na razkrečenih nogah, izgubljeno buljil v steno in brundal melodijo, ki so jo igrali v baru.
»Kaj hočeš?« ga je pozneje vprašala Else.
»Eh — nič,«1 jc odvrnil in se potuhnil na visokem barskem stolčku v kotu. S poželjivimi očmi je sledil vsakemu gibu žene, ki se ni več brigala zanj. Glasno se je smejala in polt v širokem izrezu na vralu se ji je belo odražala od črne obleke. Globoko je dihala in prsi so ji valovile, in kadar se je smejala, je nagnila glavo nazaj. Zobje so se ji lesketali.
Imam še čas, je razmišljal Willi, še vedno lahko napravim, da bo prišla policija zaman ... Robertu lahko rečem kar koli, vrag ...
»Želite kaj piti, Willi?« ga je vprašala druga ba-ristka.
»Ja — rad,« je zmeden odgovoril.
Nalila mu je konjaka.
»Nq pij preveč I« mu je zaklicala Else z drugega konca točilne mize. Eden izmed moških, ki so sedeli pred njo, se je ozrl k njemu in se zasmeja'.”
NOVI LIST
 _______
Stran 7
GOSPODARSTVO
Kako uničujemo škodljivce v shrambah
Ni dovolj, da pridelamo mnogo pšenice, koruze ali drugega zrnja; potrebno je, da vse -to tudi primerno shranimo in ohranimo ter preprečimo, da se v nekaj mesecih zrnje spremeni v več ali manj smrdljivo žaganje.
Predvsem moramo kaščo ali shrambo skrbno prečistiti: pomesti strop, stene in pod; zamašiti vse luknje, da ne bodo imele dostopa miši; stene in strop moramo pobeliti z apnenim beležem. Nato ves prostor temeljito poškropimo s 1/2% raztopino gesarola 50. Za napravo tega škropila (od 16 do 20 litrov) vzamemo 100 gramov gesarola 50, ga stresemo v škropilnico in premešamo s 1/4 litra vode in pustimo, da ta zmes počiva 10 minut. Med neprestanim mešanjem dolivamo nato še vode, dokler ni škropilnica polna. Tedaj prostor poškropimo in pazimo, da so strop, stene in pod povsem mokri. Na ta način uničimo na kašči oziroma v shrambi ves škodljivi mrčes, ki ga s prejšnjim čiščenjem nismo zatrli ali ki bi sc usedel na poškropljena mesta.
V tako pripravljeno in razkuženo shrambo spravimo zrnje. Kljub že prej opravljenemu delu moramo razkužiti tudi zrnje, ker ni izključeno, da ga je že okužil mrčes na njivi. Primernih razkužil je mnogo, a eno najenostavnejših in najcenejših je žitni fitogamma (fit. cereali); dobimo ga v obliki prahu, katerega premešamo po
Caravaggio: košara s sadjem
»Pinacoteca Ambrosiana« v Milanu hrani prekrasno sliko — košaro s sadjem — ki j° je izdelal Caravaggio in jo je 1. 1596 kardinal Del Monte daroval Fridrihu Bor-
romejskemu.
na to sliko ne gledamo z umetniškega, temveč s kmetijskega ali bolje z rastli-nozdravstvenega stališča, pridemo do zelo zanimivih ugotovitev: edino jabolko na sliki je očitno črvivo in ima tudi znake gnilobe — monilije. Na hruškinih listih in na hruškah samih so očitni znaki škrlupa. Breskovi listi kažejo znake kodre in so preluknjani. Bolan je tudi smokvin list, a bolezen je težko ugotoviti. Grozdje in trtni listi v košarici so pravilno podani, napačno pa je prikazan trtni poganjek — rozga, ki ima neverjetno obliko listov in dvojno popje — v parih. Peronospore in oidija na grozdju ali na trtnih listih ni opaziti, ker sta ti dve bolezni prišli v Evropo komaj v drugi polovici 19. stoletja. Razen trtnega poganjka je slika tehnično pravilna.
Iz slike je jasno razvidno, da so bile že pred 250 — 300 leti (seveda tudi že prej) zelo razširjene mnoge današnje rastlinske bolezni in tudi mrčes. V naslednjih letih se je število bolezni in škodljivcev še povečalo, kar je posledica razširjene trgovine s kmetijskimi pridelki. Ko pa je nastala zgornja slika, niso še imeli nobenih učinkovitih sredstev za pobijanje bolezni in škodljivcev.
50 do 70 gramov na 100 kg žita ali dvakrat toliko za fižol in grah. Po 6 mesecih moramo razkuženje ponoviti z enakimi količinami razkužila.
Do pred nekaj leti je bil kot razkužilo zelo znan ogljikov žveplec (solfuro di car-bonio), ki je lahko hlapljiva tekočina. Ker pa je to sredstvo zelo hud strup in je tudi zelo lahko vnetljiv, ga je zamenjal prav tako hlapljiv »DM 34«. Ta ni tako strupen, a je kljub temu priporočljivo, da si nastavi protiplinsko masko, kdor ima mnogo opraviti z njim. »DM 34« vzamemo po 300 gramov za vsak kubični meter prostornine in tekočino kar razpršimo po žitnem kupu. To razkužilo je priporočljivo predvsem za velike žitne zaloge, za majhne količine — naše kmetije — zadostuje žitni fitogamma.
— o —
Cena sladkorja v Italiji
Povprečna letna potrošnja sladkorja _v Italiji znaša okoli 19 kg na osebo ali skupno okoli 9.5 miljona stotov. Vso to količino izdelajo tovarne iz doma pridelane sladkorne pese. Proizvodnjo bi lahko poljubno dvignili, a kam bi potem s sladkorjem, katerega lastna cena — brez državne pristojbine — je mnogo višja kot na svetovnem trgu. Na izvoz torej ni misliti. Zato mora proizvodnja računati samo na notranjo potrošnjo. Le če bo ta narasla, bo mogoče dvigniti tudi proizvodnjo.
Potrošnja sladkorja v Italiji je mnogo nižja kot v drugih naprednih državah: Na Danskem, v ZDA, v Kanadi in še v mnogih drugih je dvakrat višja in še več. Potroš-
ALI STE DOBRI STARŠI?
Belgijska revija »La femme prcvoyante« je objavila naslednja vprašanja:
OČETJE
1. Ali kdaj vpričo otroka hvalite njegove izredne sposobnosti?
2. Ali ste ga majhnega navadili na to, da mu v vsem ustrežete?
3. Ali ste kdaj v njegovi prisotnosti rekli, da vam srce ne da, da bi .ga kaznovali?
4. Ali ste ga kdaj kaznovali brez pravega vzroka?
5. Ali ste se kdaj norčevali iz njegove pomanjkljivosti in ga nestrpno odpravili, če je bil potrt?
6. Ali ste mu kdaj dali vedeti, da z materjo niste enakih misli glede njegove vzgoje?
7. Ali je otrok kdaj priča, ko se proti ženi slabo obnašate?
8. Ali ste mu kdaj pokazali, da vas njegovo vedenje v šoli in doma prav malo briga?
9. Ali skrbite za to, da v prostem času ni čisto prepuščen samemu sebi?
10. Ali prepustite otroka v počitnicah samo ljudem, za katere veste, da se nanje lahko zanesete, če sami ne morete z njim na počitnice?
Na prvih osem vprašanj mora biti odgovor »ne« in na zadnji dve »da«.
MATERE
1. Ali ravnate z njim, kot da je prvi v hiši?
2. Ali popuščate njegovim muham?
njti je odvisna od sorazmerno nizke življenjske ravni v Italiji — posebno na jugu in otokih — in od zelo visoke cene, saj je sladkor skoraj povsod na svetu cenejši kot 1 \ Italiji. Cena je odvisna od treh činiteljev: od stroškov, ki jih imajo tovarne s sladkorno peso, ki so v primeri z drugimi državami znatno večji. V Italiji so večji proizvajalni stroški tudi zaradi tega, ker je sorazmerno mnogo tovarn, ki lahko predelajo vso sladkorno peso že v 45 do 50 dneh (v Nemčiji v 120 in v ZDA v 150 dneh), v ostalem delu leta pa stojijo. Večina je vrh tega starih in bi jih bilo treba modernizirati. Glavni vzrok visoke cene sladkorju pa so državne pristojbine.
Vlada je sklenila, da se mora cena sladkorju znižati in da morajo v ta namen žrtvovati tovarne za vsak kg sladkorja po 10.50 lire, ostalo pa bo prispevala država z znižanjem proizvodne pristojbine. V celoti bi se morala cena sladkorja znižati za okoli 37 lir za kg. Po teh znižanjih bo cena sladkorja — kristalnega sladkorja — na debelo okoli 185 lir, rafiniranega pa okoli 196 lir za kg. Te cene so takole sestavljene (za vsak kg sladkorja):
a) pesa na njivi	73.71
b) prevoz pese v tovarno	6.75
c) 3.30% prometnega davka
na 80.46 (73.71 + 6.75)	2.66
č) predelava v tovarni	30.88
d) državna proizvajalna pristojbina	62
c) 2.30% prometnega davka na
vse zgornje postavke (1. 176)	4.05
f) prevoz do grosista	2.20
skupaj lir 182.25
Ta cena velja za kristalni sladkor, za rafiniranega so večji stroški za predelave in višji prometni davek, tako da se cena zviša na 193.32. Če tem cenam prištejemo še stroške in dobiček grosista, pridemo na zgoraj navedene cene. Temu je potrebno dodati še dobiček trgovca na" drobno.
3. Ali ste z njim kdaj surovi in se drugič istim stvarem smejete?
4. Ali z njim vred obsojate učitelje, če so ga po pravici kaznovali?
5. Ali mu slikate očeta kot tirana, ki je v hiši samo zato, da ga kaznuje?
6. Ali zahtevate, da si mora pomagati sam, kadar zaide v hude škripce?
7. Ali ga obsipate s psovkami: lažnivec, tat... ne da bi preiskali vzroke njegovega ravnanja?
8. Ali ga neprestano primerjate z najboljšimi v razredu, čeprav veste, da njegovi možgani tega ne zmorejo?
9. Ali terjate od njega več, kot duševno in telesno zmore?
Na vsa vprašanja je odgovor »ne«.
NAŠ RECEPT
Ledvice v omaki. 40 dkg ledvic, 4 dkg masti, 10 dkg čebule, četrt litra gob, žlico moke, sol, 3 žlice belega vina.
Ledvice so okusnejše, če jih za nekaj časa namočimo v mleko. V razpuščeni masti dušimo sesekljano čebulo, da bledo zarumeni, pridamo na listke zrezane ledvice in jih pražimo. Opraženim ledvicam pridamo na listke zrezane, in oprane gobe, premešamo, jih posipamo z moko, bledo zarumenimo, solimo in zalijemo z vodo. Kuhane okisamo z vinom in malo popopramo.
ŽENA m BOM
Kdo je Ferhat Abbas
Francoski »ultras«, to so skrajni nacionalisti, naseljeni v Alžiriji, so se zbrali v Vincennesu in se zaprisegli, da bodo tudi s silo, če ne gre drugače, preprečili razgovore med De Gaullom in predsednikom alžirske začasne vlade Ferhat Abbasom.
Kdo je Ferhat Abbas, ki moti mirni sen skrajnežev in ki ga imenujejo največjega »vojnega zločinca« Francije?
Voditelj upornikov je po vsej svoji zunanjosti bolj tip zapadnjaškega izobraženca kot pa voditelja planinskih partizanov.
Rojen je leta 1899. Njegov oče je bil načelnik rodovne skupine in francoski uradnik. V gumbnici je nosil celo trak častne legije.
Sina Ferhata je dal vzgojiti v precej evropskem duhu. V mladih letih in zlasti v šoli je ta bridko občutil prezir francoskih kolonistov. Tu je ena prvih korenin njegovega odpora proti Franciji.
Ko je dosegel leta 1932 doktorat, je odprl lekarno v Setifu. Čez nekaj let je opustil svoj poklic in se je posvetil politiki. Boj za svobodo domovine je pa hotel voditi na svoj način: ne z orožjem, marveč s poznanjem nasprotnika in z zvito diplomacijo. Zato se je navidez pofrancozil. Ženo muslimanko je odslovil in se je poročil s Francozinjo, vdovo nekega kolonialnega zdravnika.
Leta 1939 se je priglasil celo za prostovoljca v boju proti Nemcem. Vendar se niti s tem dejanjem ni izognil zaporu. Guverner Alžirije general Catroux je videl v alžirskem lekarnarju nevarno osebo.
»Pa naj bo tako,« si je mislil Ferhat ter se je očitno priključil alžirski narodnoosvobodilni fronti pod Messali Hadijem. Po pokolu belcev v Setifu leta 1945 je zopet končal v zaporu.
Za mirno sožitje
Ko je bil deležen amnestije, je kandidiral za poslanca v pariško zbornico. Alžirija je namreč parlamentarna kolonija in pošilja svoje zastopnike v Pariz. Med svojim pr-
vim govorom v Bourbonski palači je Ferhat Abbas govoril: »Usoda je določila, da moramo živeti skupaj. Napravimo torej nekaj več kot mirno prenašanje drug drugega. Ljubimo se med seboj in uresničimo ideal republikanske Francije.«
Ker je govoril te besede, mu domačini iz Atlaškega pogorja niso ploskali, čeprav je njegove sposobnosti zelo cenil Leon Blum in celo drugi guverner Soustelle. Ab-basovo prizadevanje, da bi Alžircem dali nekaj pravic, je padlo v vodo.
Ko je De Gaulle priznal določene svoboščine, je bilo že prepozno. Alžirski muslimani so že zahtevali več. čas prehiteva konservativne politike.
Po naročilu Osvobodilne fronte je Ferhat Abbas šel v Tunis, kjer se nahaja glavni stan alžirskih vstajnikov. Tam čaka, da ga pokliče predsednik De Gaulle na osebna pogajanja. Drug drugega zelo visoko cenita. Morda bo iz osebnih razgovorov prišlo do konca krvave vojne v alžirskih gorah in bo tudi tej deželi po prizadevanju njenih dobrih politikov in odločnih borcev zasijalo sonce svobode.
Stara ljubezen
Sovjetski prvaki imajo med svojimi političnimi obiski v Evropi čudovito srečo. Srečujejo državnike, a tudi svoje stare ljubezni. Molčeči maršal Malinovski je za časa neuspelega vrhunskega sestanka v Parizu obiskal neko svojo staro simpatijo. Dva in šestdesetletna gospa je lastnica nekega bara. V Linzu je pa Hruščev v ponedeljek srečal bivšo dekle, sedaj tudi več kot šestdesetletno Tatjano Flavickajo. Ko se je sprehajal po ulicah, se je smehljaje pririnila k njemu stara dama in mu ponudila neko fotografijo. Sovjetski poglavar je pogledal sliko in vzkliknil: »Kdo bi si mislil, Tatjana, po tolikih letih«. Na fotografiji sta Tatjana in Nikita, ki v nekem kav-
kaškcm mestu igrala v sentimentalni pozi na balalajko.
Hruščev je staro znanko objel in jo povabil v svoj avto. Flavickaja se je pred osemindvajsetimi leti izselila iz Rusije in živi z družino v Linzu.
Druga Noetova barka
Angleški znanstvenik in vseučiliški profesor v Oxfordu sir Alistair Hardy poziva človeštvo, naj se reši pred drugim vesoljnim l-otopom. Drugi konec človeštva ne bo v valovih svetovnih poplav kot v Noetovih časih, ampak pod ruševinami, ki jih bo nagrmadila svetovna atomska vojna.
Znanstvenik predlaga tudi načrt, kako naj se človeški rod ohrani in ponovno razmnoži. Noe je pred vesoljnim potopom zgradil na višji ukaz barko in je vanjo rešil svojo družino in po en par od vseh ostalih živih bitij. Mnogi so se Noctu posmehovati, ko je tesal ladjo, in prav tako se utegnejo posmehovati tudi njegovemu načrtu, meni profesor Hardy.
Po njegovem načrtu bi človeški rod rešili pred vesoljnim atomskim potopom tako, da bi izbrali petdeset ljudi. Lc-ti bi morali biti telesno in umsko zdravi, ne preko trideset let stari in zmožni v vsakem pogledu obnovili človeški rod in uničeno civilizacijo. Izbrani bi morali nato živeti v skalnih duplinah globoko pod zemeljskim površjem, kamor ne bodo segli atomski smrtni žarki. S seboj bi morali imeti potrebno zalogo življenjskih potrebščin. Nekaj mesecev po atomskem uničenju sveta jim bodo Geigerjevi števci kot moderni Noetovi golobčki z oljkovo vejico v kljunčku naznanili, da smejo na površje zemlje.
Ker lahko izbruhne atomska vojna kar nenadoma, novi Noe predlaga, naj poseben odbor pri Organizaciji združenih narodov kar hitro izbere po več prostovoljnih skupin. Vsaka naj nato preživi v varnem zaklonišču po sedem tednov.
Vprašanje pa je, ali je sploh vredno nadaljevati takšno civilizacijo, ki si pripravlja samouničenje?
Božično presenečenje ali bolje rečeno darilo pa nam je pripravil taboriščni komandant. Sredi popoldneva se je z zlobnim nasmehom gizdavo prizibal v taborišče in začel hoditi po blokih. Pred njim je hodil taboriščni kapo in ga rjoveč naznanjal. Stati smo morali kot pribiti. Bil je najbrž pijan in je čutil potrebo, da se naslanja nad svojo oblastjo. Počasi je hodil sem in tja po bloku s pasjim bičem v roki ter udaril zdaj tega zdaj onega , kakor se mu je pač zdelo, ali pa ga brcnil, brez vsakega vidnega vzroka. Pri tem mu je komaj kdaj izginil z obraza sadistični smehljaj.
Končno je privlekel iz žepa listek in ga dal taboriščnemu kapotu. Ta je poklical nekaj številk. Poklicani so stopili naprej. Nihče si ni mogel misliti, kaj bi to pomenilo. Komandant se je ozrl naokrog in dal prinesti na sredo bloka dolgo klop.
»Zieh dich aus-« (Sleci se) je rekel enemu izmed internirancev.
Ta je debelo gledal. Morda ni razumel, ali pa se mu je zdelo povelje preveč nenavadno in je zato mislil, da ga ni razumel. Toda komandant ga je že vsekal s pasjim bičem in šele taboriščni kapo je rešil moža pred nadaljnjim pretepanjem s tem, da ga je potegnil vstran in mu začel sam slačiti jopič. Moral si je sleči tudi hlače in spodnje hlače, nato pa leči na klop s trebuhom navzdol. Kapo mu je na komandantovo zapoved razložil, da jih bo dobil petindvajset z bikovko, ker je napravil svoj čas neki disciplinski prekršek. Najbolje je, da se dobro zadrži in nič ne stoka, je pristavil, ker drugače jih lahko dobi še več. Oni morda ni vsega razumel, a vedel je, zakaj gre. Bil je Rus, ali Poljak.
tvtuiin &	i».
L
E. Z.
Bled, a brez besede je legel na klop in štubak je začel udarjati z jermenom.
Komandant je stopil na bližnjo mizo, si uprl roke v boke in zadovoljno gledal.
»Tolči močneje!« je ukazal štubaku, ker je ta res zadrževal roko. šele pri kakšnem desetem udarcu je oni zastokal in sc začel zvijati. Koža je bila že preprežena z rdečimi klobasami, a zdelo se je, da udarja jermen po samih kosteh. Pri naslednjih udarcih sc je tepeni ves zvil in si skušal z rokami zakriti telo, toda na komandantovo povelje so mu morali prisotni kapoti držati roke, da ni mogel kriliti z njimi, ter ga nategovati po klo-pi.
Ko je dobil predpisano število udarcev, je bil komaj sposoben stati na nogah. Drugi so mu pomagali obleči hlače in ga potegnili v gručo. Po licih so mu tekle debele solze. Bil je kakih petindvajset let star, visok in zelo suh fant.
Na vrsto je prišel drugi in nato še tretji. S tem je bilo »eksekucij« v našem bloku konec. Komandant je skočil z mize in odšel v drug blok. Prijatelji pa so odpeljali pretepene k vodnim pipam, da so jim z mrzlo vodo in obkladki olajšali bolečine.
(Dalje)
Š I3 O J« X IV I ]p JE« E Gr L E D Prve tekme za srednjeevropski pokal
V soboto in nedeljo so po raznih evropskih nogometnih igrišč,h bile tekme za Srednjeevropski pokal; v tekmovanju sodelujejo s šestimi enajstorica-mi Italija, Jugoslavija, Avstrija, Madžarska in Češka. Pokal bodo podelili državi, ki bo dosegla največ točk. Po prvem kolu tekmovanja vodi Madžarska z 8 točkami, pred Jugoslavijo in CSR, ki imata 7 točk. Značilno je, da je Madžarska dvakrat izgubila na domačem igrišču, tri zmage, pa je izbojevala na tujih poljih.	*
Za Jugoslavijo so nastopili: Hajduk, ki je kot gost premagal Bologno, Partizan in Velež, ki sla na domačem igrišču porazila Slovana (2:1) in Ales-sandrio (4:1), Vojvodina, ki je zaigrala neodločeno z avstrijskim W.A.C. (2:2), Sarajevo, ki je izgubil doma z M.T.K. (1:2) in OFK Beograd - Banik (1:2). Jugoslovanske ekipe so bile dobro pripravljene in bodo brez dvoma resno posegle v boj za prvo mesto.
V prvem kolu Italija ni imela sreče in je zmagala le v dveh tekmah, od katerih je ena bila v Budimpešti (Fiorentina - Ujpest 1:0). Cast za Italijo je rešila še Udinese, ki je zmagala v Vidmu proti Austriji z izidom 2:0. Ostale ekipe so bile vse poražene: Bologna na domačem igrišču (Hajduk 1:3), Palermo, prav tako doma (D:osgyoer 1:2), Rema (Spartak Trnava 0:2) in Alessandria (Velež 1:4).
Po vsej verjetnosti bo Madžarska tudi v nedeljo
V RIMU BO 5900 ŠPORTNIKOV
Čeprav še ni natančno znano število nastopajočih športnikov, so prireditelji mnenja, da bo na olimpijskih igrah v Rimu tekmovalo 5900 šoprtni-kov, od katerih bo 900 žensk. Največ športnikov bo po vsej verjetnosti iz Nemčije, ZDA in SZ, medtem ko jih bodo Anglija, Madžarska, Poljska, Francija in Romunija poslali približno 200.
Ni več pomagalo, čete so se' v neredu umikale. Nasprotniku so prepuščale topove in skladišča. Po bitki pri Vittoiiu Venetu je bilo nad 300.000 ujetnikov.
Dne 3. novembra se je predstavila v lepi furlanski pristavi Villa Giusti trojica odposlancev avstro-ogrskega vrhovnega poveljstva. Sprejel jih je general Diaz. Po pregledu poverilnic so po kratkem razgovoru podpisali premirje. Ob treh popoldne je brzojav sporočil vsem četam, da so se ustavile sovražnosti »na suhem, na vodi in v zraku«. Prenehale so sovražnosti, ne pa sovraštvo.
Cesarstva je bilo konec, bil je le še cesar z družino v Reichenauu. Smatral se je Se vedno za vladarja, saj on ni podpisal premirja in tudi ni odstopil od krone in prestola.
Cesarji se selijo
Cesar Karel se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi se odpovedal prestolu. Venomer je ponavljal, da mu je oblasi dana od zgoraj in da ne bo prekršil prisege, ki ga veže na prestol in državo. Razmere so pa bile močnejše od njegove trmaste volje.
Že prve dni novembra je sklical člane cesarske hiše na posvet. Dva dni so se v Schonbrunnu pomenkovali o usodi Habsburžanov. Burni in obenem žalostni so bili pogovori nadvojvod in princesin j, ki so se nerade ločile od brezskrbnega življenja na ramenih podanikov. Končno je padla odločitev, da bodo vsi Habsburžani zapustili bivšo monarhijo.
Cesar pa sklepa ni sprejel. Upiral se je tudi nadvojvoda Jožef, ki je odgovoril, da je prisegel zvestobo madžarskemu narod-
nabrala osem točk, medtem ko bo Jugoslaviji in CSR pripadlo verjetno samo sedem. Takšno je mnenje strokovnjakov, ki soglasno trdijo, da bo častni pokaj osvojila Madžarska.
Izidi: Partizan (J) - Slovan (C) 2:1; MTK (M) -Sarajevo (J) 2:1; Spartak (C) - Roma (1) 2:0; WAC (A) - Vojvodina (J) 2:2); Udinese (I) - Austria 2:0; Diosgyoer (M) - Palermo (I) 2:1; Spartak (C) - Linz (A) 3:1; Velež (J) - Alessandria (I) 4:1; Vasas (M) -Vienna (A) 3:2); Banik (C) - OFK Beograd (J) 2:1; Tatabanya (M) - Ruda Hvezda (C) 2:1; Semmering (A) - Ferencvaros (M) 2:1; Sportklub (A) - 'Dukla (C) 2:1; Fiorentina (I) - Dosza Ujpest (M) 1:0; Hajduk (J) - Bologna (I) 3:1.
LESTVICA
1. MADŽARSKA	6	4	0
2. JUGOSLAVIJA	6	3	I
3. ČEŠKOSLOVAŠKA 6	3	I
4. AVSTRIJA	6	2	1
5. ITALIJA	6	2	0
— o —
Nencini ali RiviiMre?
Kolesarska dirka po Franciji vzbuja dan za dnem večje zanimanje. Vsi se sprašujejo, kdo ho zmagovalce le najbolj zanimive dirke v letu: Nencini ali Riviere?
Tour de France zahteva od udeležencev veliko naporov, tako da nekaj kolesarjev vsak dan odstopi. Letošnja proga je precej dolga in so vanjo vključili precej vzponov preko pirenejskih in alpskih velikanov. Čeprav zadnja dirka po Italiji ni bila naporna, je vendarle povzročila, da se »Toura« niso udeležili- Anquetil, Van Looy in Gaul, Bahamontes pa je že odstopil.
p.emu svetu in da se ga zatorej sklepi rodbinskega sveta nič ne tičejo.
Karel je še vedno upal, da se bo s pomočjo antante obdržal na prestolu zvezne Avstrije, ker je računal, da bodo zavezniki Avstrijo pustili na nogah, da bi se nemške kronovine ne pridružile Nemčiji. Mislil je, da je Nemčija še dovolj trdna, in da se ne bo vdala.
Večina Habsburžanov se je odločila, da pobegne v Švico. Pripravljenih je stalo na grajskem dvorišču že trideset avtomobilov za odhod. Tedaj je pa prišla vest, da je na Bavarskem vzpostavljena republikanska vlada in da so bavarske čete udarile preko Solnograške na Tirolsko in zaprle pot.
Habsburžani so se znašli v pasti. Se bolj jih je potrlo drugo sporočilo iz Nemčije, na katero so stavili poslednje nade.
Dne 9. novembra so socialni demokratje razglasili v Nemčiji republiko in izvolili poslanca Eberta za predsednika. Član delavskega in vojaškega sveta Karol Lieb-knecht je na cesarskem gradu v Berlinu razobesil rdečo zastavo. Zaplapolala je tudi na Brandenburških vratih. Isti večer je državni kancler princ Maks Badenski izdal zadnji odlok. V njem naznanja narodu — bilo je že kar brezpotrebno — da je cesar Viljem II. odstopil. Nasledstvu da se je odpovedal tudi cesarjevič. V odloku pra-
Kolesarji so že prišli do Pirencjcv in v prvi vzpon-ski etapi je rumeno majico oblekel Italijan Nencini. V polni moči je tudi Riviere, ki je že zmagal v treh etapah.
Italijani so letos precej bojeviti in so dosegli precej uspehov, za kar ima zaslugo Binda, oziroma dirkači Nencini, Baldini, Defilipis in Battistini. ‘
Med najboljšimi kolesarji so še Francozi: Riviere, Graczyk, Anglade, Darrigade, Milesi, Mahe, Privat, Belgijci Adriaenssens, Planckaert, Hoevenaers, Nemec Junkermann in Nizozemec Van Est.
V lestvici držav vodi Francija.
PATTERSON IN STITCH NAJBOLJŠA BOKSARJA V JUNIJU
National Boxing Ass. je proglasila za najboljša boksarja v mesecu juniju Floyda Pattersona ter ameriškega boksarja srednjetežke kategorije Rudolfa stitcha, ki je izgubil življenje, ko je hotel rešiti prijatelja, ki se je utapljal. Drugi boljši boksarji so (v oklepaju so svetovni prvaki): Liston (Patterson); Johnson (Moore), Scholz (Fullmer), Rodriguez (Palet), Loi (Ortiz), Ortiz (Brovvn), Jorgensen (Elor-de), Lamperti (Moore), Jofre (Becerra) in Perez (Kingpeteh).
VELIK USPEH NA IZBIRNEM TEKMOVANJU V ZDRUŽENIH AMERIŠKIH DRŽAVAH
Izbirno tekmovanje ameriških lahkoatletov je prineslo dva nova svetovna viška in izenačenje tretjega. Dolgi črnec John Thomas je preskočil neverjetno višino 2,228 m, Don Dragg pa se je s palico pognal in spreskočil 4,806 visoko stativo. Norton in Johnson sta pa izenačila svetovni rekord na 200 metrov.
BRABHAM PRVI V REIMSU IN V LESTVICI
Avstralec Jack Brabham je v nedeljo na vozilu znamke Cooper zmagal v dirki za Veliko nagrado Francije, ki je bila v Reimsu. Na drugo mesto se je uvrstil Gendebien. S to zmago se je Brabham usidral skupno z Mc Lorenom na prvo mesto lestvice s 24 točkami.
vi, da so razpisane volitve v nemško ustavodajno skupščino, ki bo določila bodočo državno obliko Nemčije in sprejela v novo nemško državo tudi tiste Nemce, ki so bili dotlej izven državne skupnosti. Mož je še sanjal o bodoči Veliki Nemčiji.
Medtem si je pa narod že sam pisal svojo usodo. Pometel je z vladarji, cesarji in kralji, ki so stoletja vodili le svojo rodbinsko dinastično politiko v škodo ljudskim koristim.
Oholi Viljem je iz Berlina pobegnil najprej v glavni stan armade. Domišljal si je, da bo s svojo osebo dvignil pogum vojakov in generalov in da si bo z armado zopet utrl pot na prestol. Sklical je maršale in generale in jih jezno pozival, kje je njih vdanost do cesarja. Molk! Nato je zahteval, naj mu dajo polk grenadirjev in da bo sam na čelu zvestih vojakov naskočil upornike. Zahteval je od Hindenburga in Ludendoifta, naj mu sledita. Osivela maršala sta se samo priklonila in molčala. Tedaj je s sabljo rožljajoči Viljem uvidel, da je prišel konec.
(Dalje)
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 2SM77
138		RADO BEDNARIK
v	in	senci
	(Umoda Habsburžanov)	
2	10	8	8
2	13	9	7
2	13	9	7
3	9	12	5
4	6	11	4
m
»
s
p
o
t
rt
e
z
n
a
n
o
Samuel
Muster
58.	Odsotnost strica Toma pa ostali družbi ni vzela dobrega teka. Saj je bila večerja, ki jo je bil pripravil Hen, zares odlična. Peggy, Jim in Peter so radi zajemali iz, skled okusne jedi, ki jim nihče izmed njih ni vedel imena. »Izvrstna pečenka!« je pohvalil Peter. Vzel je še en košček in postregel tudi Peg-gv, ko mu je ponudila krožnik.
61.	»To je meso neke posebne vrste opic. Pri nas velja za odlično specialiteto na jedilniku.« Hen je razočarano majal z glavo, ko je odnašal svojo ..specialiteto” nazaj v kuhinjo. Take čudne, pohvale za svojo kuharsko umetnost se zares ni nadejal. Profesor pa je hotel mlade goste opogumiti in si je vzel še košček dobre, a čudne pečenke.
64.	Noč je. vsa družba prespala v visečih mrežah, ki jih je Hen razmestil po prostrani verandi v prvem nadstropju. Peggy, Petru in Jimu je nova postelja močno ugajala, stric Tom pa je godrnjal, da bo v mreži dobil še morsko bolezen. Res sc je vso noč nemirno obračal in prebudil ga je vsak najmanjši šum. Proti jutru je zdramil še profesorja.
59.	Vstopil je Hen s pladnjem sadja in z vrčem za kavo. Peggy ga je vprašala: »Le na kakšen način pripravite tako dobro pečenko?« Katera žival ima tako okusno meso?« — »Ti-nala,« je povedal Hen. »In kako sc ji pravi po naše?« je hotela vedeti Peggy. Indijanec je zmajal z glavo: »Ne vem, toda pokažem vam lahko.«
fe/ll/ f:
62.	»In take strahote naj vam kuham in pečem?« je prestrašeno dejala Peggy. »Ne, ne, rajši se vrnem domov, če boste kaj takega zahtevali od mene!« Profesor jo je pomiril: »Kadar bo na jedilniku pečenka, bo kuhal Hen. Ti boš tiste dni jedla pomaranče in banane. Mislim pa, da ti bo tudi pečenka spet zadišala, saj si jo prej močno hvalila.«
65.	»Iz vaše shrambe se sliši čudno škrebljanje in pokanje, kot da bi bili vlomilci na delu.« Profesor Grey je skočil iz svoje mreže, prižgal žepno svetilko in posvetil v sobo. Za njim je planil stric Tom z junaško naperjenim rfamokresom v roki. »Kar spravite ga,« je dejal profesor, »teh tatov ne boste pregnali s kroglami.«
60.	Izginil je v kuhinjo in se vrnil z dolgo, kosmato roko s stisnjeno pestjo. Peggy je planila kvišku in se prijela za želodec. Peter je poblcdel in zatisnil oči. Zdajci se je domislil vseh govoric o južnoameriških Iju-dožreih. Jim je debelo pogledal in odrinil krožnik čim bolj daleč od sebe. Profesor sc je zasmejal.
m
'J
63.	Toda tisti večer je Peggy zares zaključila večerjo le s pomarančami in bananami. Po večerji je. profesor začel sestavljati nekakšen seznam. »Jutri pojdemo nakupovat,« je razložil svojim gostom. »Mi smo se sicer z vsem potrebnim že preskrbeli, toda naša kuharica, ki nam bo pekla pečenko, nima še ničesar, Moramo jo obleči in obuti.«
66.	Po sobi in po mizi, na kateri so stali koši manijokove moke, je gomazelo vse črno majhnih in velikih mravelj. Cela vojska mravelj je sedela na velikih listih, s katerimi so bili koši pokriti, in z ostrimi kleščami kosala liste v drobne koščke, ki so jih druge mravlje odnašale, v svoje podzemeljske shrambe. »Čudoviti kraji!« je zastokal Tom.