SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 18	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	20	de	mayo	-	20.	maja	2004
BREZ TOŽNIKA NI SODNIKA
Radovljica bo vrnila zemljo Cerkvi
Upravna enota Radovljica je 5. maja izdala delno odločbo, s katero bo ljubljanski nadškofiji vrnila v last in posest 3410 hektarov zemljišč na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Ugotovili so, da po zakonu o denacionalizaciji za ta zemljišča ne obstaja nikakršnih ovir za vrnitev v naravi.
Radovljiška UE je o vrnitvi zemljišč znotraj TNP tokrat odločala že drugič, potem ko je leta 2001 odločila, da zavrne zahtevo po vračilu podržavljenih gozdov in kmetijskih zemljišč Cerkvi. Vendar je ministrstvo za kmetijstvo ugodilo pritožbama ljubljanske nadškofije in Slovenske odškodninske družbe, saj za gozdove v TNP ne obstajajo te ovire za vračilo zemljišč v naravi v denacionalizacijskem postopku, in vrnilo zemljišča Cerkvi. Na pritožbe državnega pravobranilstva, Gozdnega gospodarstva Bled jn občine Bohinj je nato upravno sodišče aprila 2002 predmetno odločbo ministrstva odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek.
Postopek denacionalizacije poteka že 13 let. Pri tem pa je nemogoče oceniti, koliko časa lahko ta postopek še traja.
Zakaj se je to vračanje zgodilo? Morda ne zato, ker smo vstopili v EZ?
Seminar za izseljenske arhivarje
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri ministrstvu za zunanje zadeve je v sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU od 17. do 24. maja v Ljubljani pripravil seminar za izseljenske arhivarje. Udeležilo se ga bo 23 rojakinj in rojakov iz Avstralije, Argentine, Kanade, Združenih
držav, Nemčije, Švedske, Francije, Srbije in Črne gore ter Bosne in (Hercegovine. Iz Argentine pa se ga bo med drugimi udeležila Tonči Vesel, ki ima na skrbi razne arhive v Slovenski hiši.
Gosti bodo osvežili in dopolnili svoje znanje s področja pridobivanja, evidentiranja in shranjevanja arhivskega, knjižnega in muzejskega gradiva.
Ob tej priložnosti bodo obiskali nekatere pomembnejše ustanove, ki v Slove-niji opravljajo tovrstno dejavnost ter izmenjali izkušnje.
Poleg izobraževanja in informiranja sta največjega pomena tudi zagon in energija, ki jo bodo udeleženci dobili ob obisku domovine, ter njihovo medsebojno povezovanje.
NACE FRANČIČ ________________________________
Naslov, ki sem ga izbral, je star slovenski pregovor. Velja za Slovence kakor tudi za druge narode. „Huda prihodnost čaka narod, ki se ne spominja svojih mrtvih s hvaležnostjo in spoštovanjem”, sem slišal v govoru judovskega rabina. Zgrozil sem se nad njegovimi besedami, zavedajoč se, da žal mnoga desetletja tako ravnamo Slovenci.
Današnji slovenski oblastniki, močno okuženi s komunistično preteklostjo, še naprej trdijo, da v Sloveniji med tujo okupacijo ni bilo komunistične revolucije. Kardelj in Kidrič torej nista bila revolucionarja, vendar sta oba kot taka omenjena v svetovnih leksikonih. Še več, režim jima je postavil spomenike in tako potrdil to, kar zanika (malikovanje zločina).
Ob nastanku mlade slovenske države so se nekateri slovenski partizani, ki so mučili in morili lastne brate na Teharjah, v Kočevskem rogu, v Šentvidu nad Ljubljano in drugod, zbali, da jih bo dosegla roka pravice, in so zato hitro pobegnili v Srbijo (osebno poznam enega izmed teh komikov). Sedaj vedo, da je zanje nevarnost minila in se skušajo vrniti v Slovenijo, kjer je boljši življenjski standart.
Iz antične zgodovine vemo, da je babilonski kralj Hamurabi (1790-1750 pred Kr.) izdal prvi državni zakonik za kaznovanje hudodelstev. Od tedaj je sodstvo prešlo v roke države. Danes obstajajo celo mednarodna sodišča, ki sodijo zločine nad človeštvom. Tako na primer je sodišče zahodnih zaveznikov v Niirembergu sodilo visoke funkcionarje Tretjega Reicha. Nobeno sodišče pa ni sodilo zločincev v Stalinovi Rusiji in Titovi Jugoslaviji, kjer je milijo-
Zapriseglo deset sodnikov iz novih članic EZ
Na sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu je zapriseglo deset sodnikov iz novih članic Evropske zveze, ki so v povezavo vstopile 1. maja, med njimi tudi sodnik iz Slovenije Marko Ilešič. Prisege prvega sodnika omenjenega sodišča iz Slovenije se je udeležila tudi ministrica za pravosodje Zdenka Cerar.
Marko Ilešič je bil do sedaj dekan ljubljanske Pravne fakultete.
Sodišče Evropski skupnosti skrbi za pravilno razlago in izvajanje evropske zakonodaje in je zadnji razsodnik v sporih, ki izhajajo iz pogodb. Ustanovljeno je bilo leta 1951, običajno pa zaseda v postavi treh do petih sodnikov,' plenarna zasedanja z minimalno sedmimi sodniki pa so redkejša. Postopki pred sodiščem so dolgotrajni in v povprečju trajajo dve leti. Sodišče je pristojno za primere, ko članica ne izpolnjuje obveznosti in pogodb in proti njej postopek sproži Evropska komisija ali druga članica, za preverbo legalnosti odločitev Sveta EZ, komisije in Evropskega parlamenta, ter za primere, ko katera od osrednjih institucij ne ukrepa ustrezno.
Postopke lahko sprožijo posamezne in-Slilycije, države članice, pravne ali fizič-be. Sodišče pomaga tudi nacional-p A/^im sediščem v primerih, ki zadevajo ev-2 rfy^owikonodajo ali institucije.
C Jr
ne nedolžnih žrtev moralo umreti nasilne smrti.
Po končani vojni je komunistična justi-ca v Sloveniji pristransko sodila svoje politične nasprotnike, češ da so sovražniki in izdajalci slovenskega naroda. Delovala so po slovenskih trgih in vaseh celo ljudska sodišča, kjer je nahujskana drhal obsojala na smit na vešala. Režim je taka nečloVeška početja opravičil, češ da je to »posledica ljudske jeze”. Po končani vojni je v Šentjerneju na Dolenjskem birmoval škof Vovk, ki nam je v farni cerkvi napovedal rekoč: »Hudi so časi, strašni so dnevi ...” Škof Vovk je bil nekaj let pozneje žrtev zločinskega napada na novomeški železniški postaji. Storilcem se ni ničesar zgodilo.
Na začetku devetnajstega stoletja se je naša dežela pod francosko okupacijo imenovala Ilirija. Tedaj je v naši prestolnici Ljubljani živel visok francoski uradnik in časnikar Charles Nodier, ki se je o Ilircih (Slovencih) pohvalno izrazil. Označil nas je kot narod miroljubnih ljudi in poštenjakov, katerega so morale francoske okupacijske oblasti šele učiti uporabe zapahov in ključavnic. Svoje misli je zaključil rekoč: ,,Med temi ljudmi bi želel živeti, pa tudi umreti.” ...
Vprašajmo se, kaj bi menil o nas Charles Nodier v dvajsetem stoletju, ko bi gledal njemu nekoč drago Ilirijo, sedaj posejano z grobišči, polnimi slovenske mladosti. Pričakovati bi bilo, da bi se srca večine slovenskega naroda omehčala in odprla resnici. Le tako bi bilo žejnim pravice zadoščeno. Kako lepša bi bila naša prihodnost ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo. Daj Bog, da bi se to zgodilo
Mesič proti navzočnosti vojske na Trdinovem vrhu
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je med obiskom v Dubrovniku med drugim odgovoril tudi časnikarsko vprašanje glede navzočnosti slovenskih vojakov na Trdinovem vrhu na Gorjancih.
Kot je dejal, se s slovenskim kolegom Janezom Drnovškom vsakič pogovarja o nekaterih odprtih vprašanjih v slovensko-hrvaških odnosih, in verjame, da bosta strani vsa ta vprašanja, tudi o Trdinovem vrhu, rešili v obdobju, ki je pred nami. Mesič je še poudaril, da sedaj, ko je Slovenija v Evropski zvezi, Hrvaška pa pred njenimi vrati, ni nobenega razloga, da se vojska s katerekoli strani meje nahaja na meji, tako tudi ne slovenska vojska v delu hrvaškega ozemlja.
"To vprašanje moramo rešiti tako, da oddajnik na Trdinovem vrhu, ki je v slovenski lasti, varujejo hrvaški policisti ali neka druga varnostna skupina. Toda v vsakem primeru to ne sme biti vojska," je poudaril Mesič na časnikarsko vprašanje.
Hrvaški predsednik je že 30. aprila v skupnem pogovoru za vse hrvaške dnevnike poudaril, da vojske ne bi smelo biti na meji. „Ver-jamem, da bo to kmalu rešeno, ker je tudi za Slovenijo pomembno, da vojske ne bo na meji. To ne bi več smelo biti odprto vprašanje. Ta problem je potrebno rešiti, ker vojske ne bi smelo biti na meji, repetitor, ki so ga Slovenci postavili na vrh, pa bi slovenska stran morala zaščititi drugače, v dogovoru s hrvaškimi oblastmi."
Drnovšek ponovno predlagal Brezigarjevo
Predsednik države Janez Drnovšek je v državni zbor poslal predlog, po katerem naj bi DZ za nacionalno predstavnico v uradu Eurojust imenoval vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar.
Brezigarjeva je na omenjeno mesto že kandidirala, vendar v DZ v prejšnjem poskusu, potem ko so njeno kandidaturo podprli vlada, sodni svet in parlamentarna mandatno-volilna komisija, ni dobila zadostne podpore. Poslanci so namreč na marčnem zasedanju podprli le kandidaturo Marka Ilešiča za kandidata Slovenije za sodnika Sodišča Evropskih skupnosti.
Ministrstvo za pravosodje je razpis po neuspelem prvem poskusu ponovilo, nanj se je prijavila le Brezigarjeva. Po pridobitvi mnenja vlade, sodnega sveta in predsednika države je zdaj ponovno na potezi DZ. Ta bo o kandidatki glasoval tajno, za izvolitev pa je potrebnih 46 glasov poslank in poslancev.
Eurojust ima sedež v Haagu in skupaj z uradom Europol skrbi za izmenjavo podatkov, za medsebojno strokovno in tehnično pomoč in za sodelovanje policijskih, carinskih, imigracijskih in pravosodnih organov držav članic. Eurojust koordinira delovanje sodnih oblasti držav članic, omogoča medsebojno pravno pomoč držav članic, spodbuja uresničevanje sporazumov o izročitvi in krepitev učinkovitosti nacionalnih sodnih oblasti.
Vitezi Božjega groba
V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja je v nedeljo potekala investitura sedemnajstih novih vitezov viteškega reda Božjega groba iz Jeruzalema. Slovesno podelitev službe oziroma umestitev vitezov v red je vodil kardinal Carlo Furno, sicer veliki mojster reda. Slovesnosti se udeležil tudi prefekt Kongregacije za redovnike nadškof dr. Franc Rode.
Red vitezov Božjega groba, ki je nastal leta 1099 pri baziliki Božjega groba v Jeruzalemu, je ustanovila krščanska bratovščina kanonikov. Prvotna naloga bratovščine je bilo varovanje Božjega groba in romarjev v Jeruzalemu.
V viteški red vitezov Božjega groba je danes po svetu združenih okrog 18.000 dam in vitezov ter cerkvenih dostojanstvenikov.
Rupel sprejel Opeko
Zunanji minister Dimitrij Rupel je na vljudnostni obisk sprejel slovenskega misijonarja Petra Opeko, ki že tri desetletja pomaga revnim na Madagaskarju. Misijonarju je izrekel priznanje za njegovo požrtvovalno delo na Madagaskarju in povedal, da bo Slovenija, tudi kot članica EZ, v okviru razvojne pomoči poskušala pri tem pomagati. Misijonar Opeka je predstavil aktualne razmere na Madagaskarju in nekatere težave, s katerimi se srečuje pri svojem delu.
Nato je predsedniku predstavil delo slovenskih misijonarjev - trenutno jih je na Madagaskarju 15 - in delo v Slovenski vasi.
		
ARGENTINSKI SLOVENCI	OBČNA ZBORA		3
NA BREZJAH		... 2	
BARILOČE SE	ŽENA IN NJEN SVET		3
PONOVNO OGLAŠAJO	... 3 ARGENTINA NA RAZPOTJU	4
čimprej!
PRI LUJANSKI MARIJI NA BREZJAH
/Z ŽIVLJENJA
TONE MIZERIT
ŠE O NOVI/STARI REVIJI
Po končanem razpisu za novo revijo za Slovence po svetu je v četrtek, 29. aprila, Komisija za Slovence po svetu v DZ imela izredno sejo in na njej obravnavala tudi „obrazložitev razlogov, zaradi katerih je vlada novo revijo za Slovence po svetu dodelila Slovenski izseljenski matici (SIM)". Zelo zanimiva seja z zanimivimi vprašanji in še bolj zanimivimi, a ne osupljivimi odgovori.
Predsednik komisije Franc Pukšič je vprašal direktorico urada Jadranko Šturm Kocjan, če je res, da so naredili ta izbor v nasprotju z odločitvijo strokovne komisije, ki je izbrala kot založnika Družino d.o.o.. Nad tem vprašanjem je bila najprej v zadregi, nato samozavestno odgovorila, da je to res, in da je res tudi to, da ni nujno, da vlada upošteva to mnenje. Nato je na očitke, da izbor ni bil pravilen (posebno, ker mora založnik med razpisnimi pogoji imeti dokaze dobrega gospodarjenja), odgovorila, da SIM obstaja že 50 let in tri leta finančnih težav ni zadosten diskvalifikatoren razlog, zaradi katerega ne bi izbrali SIM.
V Izseljenskem društvu Slovenija v svetu ocenjujejo vabilo nove-stare urednice, ki zdaj ponuja stran s petdesetimi vrsticami, in SIM-a, ki ponuja mesto urednika ("za petdeset vrstic") in člana v nadzornem svetu kot nesprejemljivo, posebno zaradi nepravilnosti pri razpisu in ob dejstvu, da pred razpisom SIM in urednica nista hotela slišati ne o spremembi imena revije niti o spremembi dopisnikov, „ki slabo opravljajo svoje delo". Poleg tega z razpisom nismo nič naredili, saj imamo isto revijo kot prej.
Torej SVS ne bo sodelovala v tej reviji in ponujene strani, mesto v nadzornem svetu in uredništvu za petdeset vrstic zavrača. Po drugi strani bo dejavnosti društva še naprej objavljala na svoji spletni strani, ki je dostopna vsem; lahko jih kdorkoli uporablja, s tem da navede vir. Svetovni slovenski kongres trenutno samo delno zavrača sodelovanje v „novi-stari" reviji, saj bodo ponujeni prostor uporabljali za oglaševanje.
GB
Izbrani spisi Janeza Jalna
Mohorjeva družba Celje je po vzoru izbranih del Finžgarja, Meška, Pregla in Detele v svoj založniški program sedaj uvrstila Izbrane spise duhovnika in pisatelja Janeza Jalna (1891-1966), širši javnosti najbolj poznanega po romanu Bobri.
Dr. France Pibernik je v štiri knjige uvrstil vsa temeljna Jalnova dela, poleg romanov tudi manj znane drame in krajšo prozo, ter jih pospremil s pripombami, komentarji in pojasnili. S tem je Mohorjeva „izpolnila svoj dolg do Jalna", saj so bila njegova izbrana dela načrtovana že za časa njegovega življenja.
France Pibernik se je za Jalna odločil zaradi posebnega odnosa do njegovega pisanja. Kot je dejal, kar naprej bere njegov roman Ovčar Marko, pisan v gorenjščini, ki pa je, tako Pibernik, ne premore noben gorenjski avtor, niti Finžgar ne. Potem ko je prišel v stik z Jalnovimi rokopisi, njegovo korespondenco in ostalo dokumentacijo, ni bilo več težko napisati knjige, je povedal Pibernik. Težje pa je sledil samemu Jalnu: ta je bil po njegovih besedah kolerik, ki se je s slehernim sprl.
Jalen je v slovensko literarno javnost vstopil leta 1924 z uprizoritvijo drame Dom v Narodnem gledališču v Ljubljani. Že tega leta je objavil prve kratke prozne zapise, po Ovčarju Marku leta 1928 pa se je posvetil izključno pripovedništvu.
Izbrani spisi Janeza Jalna se začnejo z romanoma Ovčar Marko in Cvetkova Cilka, v drugo knjigo sta uvrščena roman Trop brez zvoncev in izbor novel Previsi. Upoštevanje novel v celotnem Jalnovem izbranem delu je bilo ob njegovih daljših pripovednih besedilih nujno, ker pomenijo značilno poglavje v njegovem ustvarjanju in hkrati enega izmed vrhov njegovega besednega oblikovanja, je Pibernik zapisal v spremnem besedilu k drugi knjigi. Tretja knjiga prinaša roman Ograd in dramsko trilogijo: Dom, Srenja, Bratje, v četrti pa se obetajo Bobri.
Poslovno srečanje Slovencev iz sveta in domovine
Slovenija je s 1. majem postala del velikega evropskega trga, s čimer se ji odpira nov prostor za pospeševanje poslovnega in drugega sodelovanja, zato je toliko bolj pomembno, da pospešimo poslovno sodelovanje tudi s Slovenci iz sveta. V Službi vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj poteka projekt, s katerim odpravljamo ovire, ki nastajajo pri medsebojnem sodelovanju zamejcev in slovenskih izseljencev iz sveta z matico, na področju trženja, vlaganj, prenosa tehnologij, izmenjave kadrov, nakupa inovacij, znanstveno raziskovalnega in drugega sodelovanja v različnih dejavnostih.
Za pospešitev medsebojnega sodelovanja in vzpostavitve poslovnih stikov na vseh področjih gospodarstva, inovacij in znanosti, vas vabimo 9.julija 2004 ob 9.00 uri na Gospodarsko zbornico Slovenije, Dimičeva 13, v Ljubljani, kjer bo potekalo poslovno srečanje namenjeno povezovanju Slovencev iz sveta in domovine.
Na srečanje bodo povabljeni poslovneži in znanstveniki iz Slovenije in sveta, na katerem bodo predstavili poslovne priložnosti in možnosti konkretnega sodelovanja.
Kotizacije za udeležence ni. Zaželeno je, da udeleženci srečanja s seboj prinesejo propagandno gradivo svojega podjetja ali projekta, ki ga bomo v avli ponudili vsem prisotnim Vsak udeleženec poslovnega srečanja prejme katalog v katerem bodo zbrane osnovne informacije udeležencev srečanja in tistih slovenskih podjetnikov iz sveta, ki se srečanja niso mogli udeležiti, si pa sodelovanja želijo. Katalog bo objavljen tudi na portalu SVRP.
Prijave sprejemamo po faksu na st. ++ 386 1 478 36 19 ali po tel. ++ 386 1	308	31	77 ali po e-posti
jordan.berginc@gov.si
Pisarna za poslovne storitve Slovencem iz sveta
Kotnikova 28, 1000 Ljubljana dr. Jordan Berginc, vodja projekta
Politično življenje nenehno pogojuje ostalo delovanje družbe. In na tem področju vlada ne najde (ne zna, ne more, noče) izhoda iz močvirja dolgih desetletij sprenevedanja.
Zgodovina uči. Argentinci so na splošno pametni, razgledani in bistri ljudje. V to kategorijo bi morali spadati torej tudi politiki. Vendar smo zgoraj omenili sprenevedanje. Naj bo zaradi lastnega koristolovstva, zaradi skupinskih, strankarskih ali ideoloških interesov je večina vlad preteklega in sedanjega stoletja propadla v vodenju države. Nihče ne more trditi, da ni vedel (ali da ne ve), kakšen je položaj, kje bi moral biti cilj in kje je resnica. Tudi so vedeli in vedo, da jih je narod izbral zato, da pametno, smotrno in pošteno vodijo državo in družbo, da morajo vladati za vse državljane, brez ideoloških ali drugih razlik. Vendar se to ni dogajalo. V našem tedniku smo v polpreteklih letih večkrat zapisali, na primer za časa Menema, da predsednik podvzema potrebne korake, le da način hoje ni pravilen. Treba je bilo privatizirati podjetja, a ne razprodati po nevredni ceni in pustiti brez nadzorstva narodno bogastvo in življenje. Sedanja energetska kriza kaže, da smo imeli prav.
Preteklost in prozornost. Sedanji predsednik tudi ne koraka v pravi smeri. Vzemimo nekaj primerov. Prvi je ideološke narave. Muzej v mornariški šoli ni ,,Muzej spomina", temveč muzej levičarskega spomina, ki zamolči vse delovanje gverile, ki je pred vojaškim nastopom morila vsevprek prizadete in nedolžne ter grozila z uvedbo krvavega diktatorskega režima. Šele potem je prišla reprezija, izginotja in preganjanje. In ker zgodovino pišejo zmagovalci, je vojaška vlada razglašala svoje, sedaj pa je uradna zgodovina pač levičarska. Drug primer: prozornost. Predsednik Kirchner je nenehno poudarjal potrebo, da so vsa dela vlade vidna in jasna. Prav ta teden pa je poslal v potrditev senata tajni dekret. S strani vlade je še prišlo do hudega pritiska, da ja ne bi kateri izmed parlamentarcev zadevo komentiral v javnosti. Če pomislimo na tajne dekrete, ki sta jih podpisovala tako Alfonsin kot Menem, na primer v zvezi z izvozom orožja (ki je potem šlo v Ekvator ali na Hrvaško) vidimo, da se preteklost povrača in da prozornost tudi danes ni tako prozorna.
Namen in odločnost. Še en primer, ki kaže na neko neresnost. PAMI, zdravstveni socialni zavod za upokojence, je že leta in leta v rokah različnih mafij, ki bogatijo na račun upoko-
jencev. Vsi dosedanji poizkusi so se izjalovili in vsi vladni komisarji propadli. Sedaj je na tem mestu Gra-ciela Ocana, ki je zapustila svojo stranko Ari (Elisa Car-rio) in vskočila v vlado, da je zasedla to mesto. O njeni poštenosti ne dvomijo niti njeni nasprotniki. Sedaj pa kaže, da ni vse zlato, kar se sveti, da jo vlada sicer „podpira" in notranji minister podaja tozadevne izjave, a njen načrt za potrebne spremembe (in dekrete) že poldrugi mesec mirno spi v predalu predsednikove mize in ni odziva. Poleg tega ima rastoče nesporazume z ministrom za zdravje v zadevi zdravil. In če pomislimo, da je tretjina argentinske zdravilske industrije usmerjena v PAMI si lahko mislimo, o kakšnih vsotah govorimo. Tudi tukaj se je kljub opevani odločnosti kaj malo spremenilo.
Nevrotičen peronizem.
Zadnje tedne smo precej pisali o notranjih problemih v vladni stranki. Da je mera zmedenosti polna, sta pretekli teden tako Duhaldejeva žena Chiche kot sam bivši predsednik izjavila, da bi pravzaprav bilo najbolje, da bi Kirchner predsedoval peronizem. Poteza je zanimiva. Namesto da bi se borila proti njemu in reskirala kak močan odziv na „transver-salizem", predlagata stanje, v katerem bi Kirchner bil formalen predsednik stranke, struktura (in moč) pa bi ostala v rokah notranje povezave, ki jo kontrolira Du-halde. Če pa Kirchner zavrne to možnost, lahko stara struja razglasi, da hoče ustanoviti svojo stranko in tako razbiti peronizem. Predsednik je poleg tega znova ostro napadel Cordobskega guvernerja (De la Sota) in se oddaljuje od guvernerja province Santa Fe (Obeid). Zanimivo pa je, da se je sestal z Reutemannom, s katerim je še pred kratkim vodil hudo polemiko (zaradi denarja za prizadete ob poplavah). Reutemann je istočasno senator za Santa Fe a nasprotnik Obeida. Kdo naj se spozna v tej godli?
Prazna opozicija. Pravzaprav močne opozicije ni, izven notranje v peroniz-mu. Radikali si nenehno ližejo rane in računajo le na volitve prihodnjega leta, ki naj bi jim prinesle nekoliko kisika. Elisa Carrio pa nič ne predlaga, temveč s svojimi 20 kilami manj tolče energično po vladi in beli marsikateri vladni las. V nedavnem novinarskem razgovoru je obdelala vse ministre in prišla do zaključka, da so skrajno in-kompetentni. Poleg tega ne zamudi priložnosti in zbira podatke, ki naj bi dokazali, da je tudi sedanja vlada podvržena korupciji ali pa, v najboljšem primeru, je ne zna iztrebiti iz raznih področij javnega življenja.
Foto: inž. Janez Jereb
V nedeljo, 9. maja, smo se na pobudo Izseljenskega društva Slovenija v svetu zbrali na Brezjah rojaki, ki smo se vrnili ali preselili v Slovenijo, da bi se zahvalili za vse prejeto pomočin prosili zanjo pri vživljanju v nove razmere.
Po pozdravnih besedah patra frančiškana smo nekaj čez poldne začeli z mašo, ki jo je daroval Toni Burja CM, župnik v Šentjakobu ob Savi. V pridigi nas je opozoril na nedeljski evangelij, ko je vstali Jezus apostolom dal novo zapoved: da se ljubijo med seboj. Pa tudi ni manjkalo omemb o romanju v Lujan in o vrednotah, ki Slovencem v svetu pomagajo pri ohranjanju vere in slovenske zavesti.
Pri maši je vodil petje Bogdan Magister ob orglanju prof. Marka Bajuka, berili sta brala lic. Ivan Korošec in Beti Jerovšek, otroci pa so prebrali prošnje pri darovanju.
Če si na Brezjah, se moraš seveda ustaviti tudi pri Mariji Pomagaj v njeni kapelici. In če prihajaš iz Argentine, pozdraviš tudi luhansko Virgencito, ki od leta 1995 kraljuje na stranskem oltarju (sicer malo zakrita za procesnim nebom).
rizmu.
GB
Potem pride na vrsto družabni del romanja, ko se pozdravimo s „sorodnimi dušami", s katerimi delimo usodo oziroma odločitev preselitve v očetnjavo. Pa tudi z mnogimi prijatelji, ki se pridružijo romanju. Posebnost srečanja je bila skupno voščilo prevajalcu Janku Modru, ki je praznoval mladostno 90-letnico.
Vreme ni bilo kaj prida, kot ni prida že več tednov, brez pomladnega sonca, ki bi osvetlil sveže barve in ogrel zemljo in ljudi. To je bil verjetno tudi eden izmed razlogov, da nas na sliki ni toliko kot pred letom dni. Vsekakor klepetanje ni imelo premorov in smo se kar pozno odpravili proti Planini pod Golico.
Tam je društvo rezerviralo prostor pod šotorom, da smo se pokrepčali in podprli. Kratek čas nam je delala skupina Navihank s prepevanjem veselih pesmi.
Golica je znana po svojih narcisah, zato smo se odločili, da jih gremo iskat. Ker pa vreme ni bilo najbolj stabilno, so le „ta korajžni" nadaljevali pohod do Golice in se slikali ob edini naravni narcisi, ki je zagledala dan. Letos
je zaradi hladnega vremena vsa rast narcis zakasnela vsaj za štirinajst dni. Hvala Bogu, ni bilo nič več dežja in smo lahko zaključili pohod v bližnjem kmečkem tu-
SLOVENCI V ARGENTINI
Bariloče se ponovno oglašajo
Dolgo časa je že minilo od našega zadnjega poročila, kar ne pomeni, da se ves ta čas v Bariločah ni nič dogajalo. Ravno nasprotno, le da se nismo spravili k pisanju in opisu naših prireditev in izletov, ki so se teku leta zvrstili. Z dobrim sklepom ob novem letu in s pospešenim zaletom bomo skušali letos bolj redno izvesti naše dopisovanje.
Z novim letom smo tudi se podali na zahtevno pot izpolnjevanja starih načrtov, ki že vrsto let čakajo primernega trenutka izvršitve oz. dovolj denarnih sredstev za popravilo in povečavo društvenih prostorov. Ko bo gradnja zaključena, bodo dvorana in oder znatno večja, nova streha, nova stranišča s kopalnico ter večja kuhinja in nov prostor za našo knjižnico, ki do zdaj ni imela primernega prostora.
V Bariločah je že vrsto let navada, da je po zaključku turistične sezone več časa na razpolago. Takrat imamo Bariločani dan čistih gora, kjer sodelujejo vse nevladne ustanove, predvsem vzgojne, s čiščenjem gorskih stez in jezerskih obal. Glavni cilj akcije je osveščanje o varstvu narave in važnost neonesnaženja okolja, da se ohranijo naravne lepote za bodoče rodove. Letos je pobudnik akcije, Club Andino Bari loche, predlagal kar celotedensko prireditev s čim širšim sodelovanjem društev in ustanov, ki so se podale na čiščenje vsega naravnega okolja Bariloč, od hišnih pločnikov naprej pa do bolj oddaljenih gora in jezer. Slovensko planinsko društvo že od vsega začetka sodeluje s pobudo s tem, da ima na skrbi čiščenje steze, ki gre do bivaka Pod Skalco (delno Slovenska steza).
Kljub vsemu deževju, ki smo ga imeli v mesecu marcu in aprilu, nas je Bog obdaril s čudovitim dnevom v nedeljo,
25.	aprila. V Patagoniji je namreč le redkokdaj popolnoma
Občni zbor društva Slovenska Pristava
sončno in brez sapice vetra. Gozdovi, obdani z mnogo-barvnimi jesenski odtenki v bakrenih, rumenih in vijoličnih barvah, so res prava paša za oči in za dušo! Po sv. maši se je tako skupina dvajsetih gornikov podala na pot pod katedralskimi ojstricami. V skupini so seveda prevladovali otroci in mladinci, katerim je poglavitno namenjena akcija.
Slovensko planinsko društvo je dodalo temu izletu še dodatno nalogo, ki je poleg čiščenja narave še posaditev 12 drevesc na mestu, kjer je pred leti ogenj divje vihral	po kate-
dralskem pobočju. Leta	2001, ko
je društvo obhajalo svojo 50. obletnico, je Matjaž Jerman podal pobudo, da otroci in mladinci na pogorišču ob slovenski stezi vsako leto posadijo 12 avtohtonih drevesc (ciprese, lenge in coihue) v spomin na 12 ustanovnih, članov SPD. S tem skromnim prispevkom pomagamo k obnovi gozda, ki je tam že od pradavnine stal in nudil planincem senco in oddih.	Tako	so	tudi	letos otroci pridno posadili	drevesca
ter	z	veseljem	ugotovili,	da drevesca iz preteklih	let dobro
rastejo in se razvijajo ter počasi nastaja lep gozdiček, 'slovenski gozdiček'.
Med klepetom in dobrim vzdušjem so gorniki kar hitro dospeli do bivaka „Pod Skalco - Robert Petriček" in navdušeno ugotovili, da je vsako leto manj smeti na stezi, kar pomeni, da toliko domači kakor tuji obiskovalci le bolj pazijo na čistočo narave. Bolj žalostno je bilo opaziti razdejanje v bivaku in vrezana imena brezbrižnih obiskovalcev na lesenih vratih, oknih ter mizah. Društvo je komaj pred tremi leti z velikim trudom popolnoma obnovilo bivak v upanju, da bo vsaj desetletje držalo. Pač ni računalo na drobnico neotesancev, ki ne znajo ceniti tuje lasti, ki je vsem brezplačno na razpolago.
Po daljšem počitku in okrepčanju z gorskim prigrizkom in ko je jesenski hlad začel lesti pod kožo, so se naši gorniki počasi vrnili v dolino. Z zadnjimi sončnimi žarki so prispeli do parkirišča s prijetnim občutkom lepo preživetega dneva in dobro izpolnjene zadane naloge. Navdušenje do izletov v naravo je veliko, tako da, v kolikor bo vreme dopuščalo, se bodo še ponovili v tej jeseni.
konstanta na kvadrat
ZENA IN NJEN SVET
Družinski utripi
(5)
Dolgo nisem vedela, kaj pomeni beseda „poniktuo". Kot otrok sem jo ponavljala vsakič, ko smo peli Marija skoz' življenje. Neznano besedo sem pobrala po posluhu in začenjala odpev druge kitice. Šele kasneje, ko sem besedilo prebrala, sem ugotovila, da beseda sploh ne obstaja. V eno besedo sem namreč povzela kar tri: „Bolnik tu omedljuje" in poenostavila vso stvar. Še danes se mi zdi omenjena pesem ena najlepših Marijinih in me vedno znova gane. Otroci se je veselijo predvsem zato, ker vejo, da je z njo slovesnosti konec. Človek jo v različnih življenjskih letih in okoliščinah po svoje dojema.
Marija skoz' življenje tudi letos pojemo v Marijinem mesecu maju. Družina roma k Materi božji.
Olga Dolenc Kociman nam ljubko opisuje, kako v družini doživljajo vsakoletno romanje v Lujan:
„Vsi romamo v Lujan: starši in otroci. Ne morem si misliti romanja brez družine, tako kot ne počitnic, če ne gremo vsi skupaj.
Kako se pripravimo na romanje? Ko začne mesec maj, postavimo na poseben prostor podobo Lujanske Marije in po skupni molitvi rožnega venca molimo lavretanske litanije. Dan pred romanjem pripravimo malico in vsak uredi obleko in čevlje, da se zjutraj lepo oblečemo in odidemo na romanje. Med potjo v avtu poslušamo Marijine pesmi in vsak pove, kaj pričakuje, prosi ali za kaj se zahvali Mariji.
Zakaj na romanje? Kaj prosimo? Zatekamo se k Materi božji, naj nam pomaga in nas spremlja pri vsakem našem koraku. Starši prosimo za otroke in zase, da bi imeli dovolj moči in zdravja. Prosimo Marijo, naj nam kaže pot k Jezusu, da bi otroci bili dobre in svobodne osebe in da ne bi nikdar pozabili, da je Marija dobra mamica, ki vedno
prosi za nas pri Jezusu.
Za kaj se zahvalimo? Za vsak trenutek življenja, veselja, zdravja in tudi za tiste hude trenutke, ki nam pomagajo, da rastemo v veri.
Otroci z veseljem pričakujejo dan romanja. Martin, Damijan in Ivan radi ministrirajo. Lepe se jim zdijo slovenske pesmi, slovenska maša in procesija okoli trga. Najmlajši na koncu procesije utrujeni zaspijo. Radi se dobijo s sorodniki in poznanimi in se sprehajajo ob lujanski reki."
Izraza „poniktuo" seveda v slovarju ni. Podobna pa mu je beseda Ponikva in z njo tesno povezan blaženi Anton Martin Slomšek. V zgodnjem otroštvu ga je mati jemala s seboj na Marijina božja pota. Na Ptujski gori ga je še posebej priporočila v varstvo Mariji s plaščem in mu vlila duha pobožnosti do Marije. Prav mesec maj Ji je v Sloveniji še posebno posvečen.
Žnidarjeva mama Vera nam sproščeno in prisrčno pripoveduje:
„Meseca maja je bila doma narava v cvetju. Cvetele so šmarnice. Otroci smo jih hodili nabirat v odmaknjene kotičke, kjer so najlepše uspevale. Delali smo šopke in jih nosili v kapelico sredi vasi, kjer je kraljevala Lurška Marija.
Proti večeru smo se otroci pridružili pred kapelico družbi starejših žena in deklet. Skupaj smo ob prižganih lučkah zapeli Marijino pesem, molili litanije in za konec angelovo češčenje, ko je v bližnjem zvoniku odzvanjala Ave Marija.
Tudi v domači hiši smo okrasili podobo Marije s cvetjem in vsak večer opravili šmarnično pobožnost.
Vsako jutro v maju je bila v župni cerkvi prav blizu domače hiše sv. maša, med katero so se brale šmarnice. Kljub delavniku je bila vedno lepa udeležba.
V nedeljo, 25. aprila se je vršil 28. redni občni zbor našega društva. Po pozdravu in spominu na mrtvega člana Vinka Zarnika je predsednik Janez Jelenc podal kratek pregled pretekle delovne dobe. Obrnil se je na vse člane s prošnjo in željo po večjem sodelovanju. Dejal je, da biti odbornik pomeni sprejeti kompromis in mnogo žrtvovanih ur, kar pa bo lažje sprejeto, če bo zagotovljeno sodelovanje drugih članov. Omenil je tudi dve spremembi. Prva: Aleksander Šturm je sprejel skrb za postrežbo v gostinskem prostoru. Druga: povišanje letne članarine, saj dosedanja (uvedena še za časa konvertibilnosti) še daleč ne odgovarja več zahtevam vzdrževanja Pristave. V zvezi s prvo spremembo je še omenil, da je bila Pristava precej mesecev brez oskrbnika, ter se izrecno zahvalil članu Marku Čopu, ki je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč.
Sledila so poročila tajnika (Frenk Klemenčič), blagajnika (Helena Dolinšek), kulturnega referenta (Dominik Oblak), mladcev in mladenk (Majdi Maček), mladine (Ivan Klemenčič), osnovne šole (prof. Marjana Vivod) ter Zveze mater in žena (Kristina Jerovšek). Overovatelja sta bila Karel Selan in Metka Kopač, nadzornik pa Marjan Kopač.
Iz vsega je bilo razvidno zelo bogato delovanje na vseh področjih. O nastopih in prireditvah je bilo obširno že objavljeno. Pristava ima že stalne kulturne skupine: folklorno (starejši in mlajši); otroški pevski zbor „Zarja mladosti" pod vodstvom prof. Marjane Jelenc; moški pevski zbor, katerega vodi Anka Savel li Gaser; šolo pod vodstvom Magde Češarek. Intenzivno delujejo tudi mladinske organizacije ter Mladci in mladenke, ti zadnji po
zaslugi Marije Zurc Čeč. Vse te skupine so pripomogle, da so v letu 2003 krajevne in zvezne prireditve izvrstno potekle. Tu naj omenim tudi zlati jubilej Prešernove šole, za katerega je bil odgovoren Miha Gaser in pa skupni Slovenski dan v režiji Dominika Oblaka. K boljšemu razpoloženju pris-tavčanov in gostov pa so pripomogle matere in žene s Pristave.
Torej, bilanca je bila pozitivna! Toda občni zbor naj služi tudi, da se razčistijo dvomi, pregledajo morebitne napake, predlagajo spremembe in tudi kritično presoja današnje stanje. Tu, prav tu je nastalo resno vprašanje: je upravičena brezbrižnost marsikatere matere ali očeta, ki pač smatra, da če pripelje otroka v šoloj je s tem že vse opravljeno? Ali se ne zavedajo, da bo otrok jutri potreboval tudi primerno družbo, vsestransko normalno in zdravo? Bilo bi dobro in tudi dokaz zrelosti, če bi vsi starši malo pogledali vase, se zavzeli za naš dom in tako ohranili ta zaklad tudi za naše potomce.
Pa še nekaj: pod okriljem doma ima vsaka slovenska družina priložnost za nedeljsko mašo in duhovno skrb bolnikov in ostarelih. Naš dušni pastir pater dr. Alojzij Kukoviča vestno in radovoljno opravlja službo božjo, za kar smo mu vsi zelo hvaležni.
Končno naj omenim, da letos ni bilo volitev, ker je bil sedanji odbor izvoljen za dobo dveh let. Predsedniku in ostalim članom odbora izrekamo iskreno zahvalo in željo, da bi bilo tudi leto 2004 tako plodno kot je bilo preteklo.
Ana Marija K. Hren
Občni zbor Slovenske kulturne akcije
17.	aprila je Slovenska kulturna akcija imela svoj redni občni zbor. Najprej je tajnica Milena Ahčin prebrala poročilo o delu društva v preteklih letih, po kratkem razgovoru pa so sledile volitve, kjer so bili izvoljeni: Predsednica: dr. Katica Cukjati, podpredsednika: dr. Jure Rode in arh. Marijan Eiletz. tajnica: Milena Ahčin, blagajnik: Lojze Rezelj, teološki referent: dr. Jure Rode, literarni referent: Tine Debeljak, družbeno - zgodovinska referentka: dr. Katica Cukjati, gledališki referent: Lojze Rezelj, glasbena referentka: Anica Rode, likovni referentki: Andreja Dolinar Hrovat in Adriana Omahna, prirodoslovni - znanstveni referent Tine Debeljak, uredništvo MEDDOB-JA: Konzorcij, ki ga sestavljajo referenti odsekov, koordinator arh. Marjan Eiletz, uredništvo GLASA: odbor SKA pod koordinacijo predsedništva.
Na Sorškem polju, južno od Kranja na robu reke Save, je vas Breg s starodavno cerkvijo, posvečeno Mariji. Ker je veljala kot božjepotna cerkev, je v njej bilo zelo slovesno praznovanje šmarnic skozi vse nedelje v maju in sicer popoldne. Iz bližnjih in daljnih krajev so prihajali romarji, stari in mladi, peš, z vozmi in s kolesi. Okoli cerkve je bilo polno stojnic z vsemogočimi rečmi. Z dobrotami in sladkarijami, za katere smo se otroci posebno zanimali.
V prenapolnjeni cerkvi se je slovesno vršila majniška pobožnost. Razlegalo se je zvonjenje zvonov in Marijine
Nad. na 6. str.
niirm mwiwiii
Udeležba na evropskih volitvah je moralna obveza
Udeležba na junijskih volitvah v Evropski parlament je „moralna obveza" volivcev, je v Bruslju predstavljeni izjavi zapisala Komisija škofovskih konferenc, ki delujejo na prostoru Evropske zveze. Volitev pa ne gre razumeti kot „testa popularnosti nacionalnih vlad". Po mnenju škofov se pristojnosti Evropskega parlamenta stalno širijo in kdor ga pojmuje le kot ,,klepetalnico", ne pozna procesov odločanja znotraj EZ.
Evropski škofje so pripravili seznam dvanajstih področij za presojo kandidatov za evropske poslance. Nova ekipa parlamentarcev bi morala skrbeti za to, da bi Zveza v boju proti terorizmu skrbela za spoštovanje človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Poleg tega se škofje zavzemajo za zaščito človekovega življenja na vseh stopnjah razvoja, kar naj velja tudi za znanstveno raziskovanje.
Evropski parlament naj bi se zavzemal tudi za varovanje okolja, zdravja in javnega dobrega. Potrebne reforme je treba uskladiti s solidarnostjo do najrevnejših in najšibkejših. Škofje zahtevajo tudi več podpore družini ter človeško in pravično ravnanje z begunci in priseljenci. Starši pa morajo po mnenju škofov imeti pravico do proste izbire šole, ki jo bodo obiskovali njihovi otroci.
Evropska vlada se nadalje zavzema za tako razvojno in trgovsko politiko, ki bo koristila najrevnejšim in spoštovala vrednost prebivalcev držav v razvoju. Poziva k oblikovanju kodeksa obnašanja ter statuta evropskih poslancev, poziva pa tudi k dialogu te evropske institucije s cerkvami in verskimi skupnostmi.
V izjavi je generalni sekretar Noel Treanor izrazil nasprotovanje zamisli, da krščanske korenine Evrope ne bi dobile svojega mesta v evropski ustavni pogodbi, temveč bi bile omenjene v posebni izjavi. To po njegovem mnenju ni pošteno ne do krščanstva ne do Evrope. Krščanstvo se ne zavzema za poseben položaj znotraj EZ, je pojasnil Treanor; gre le za to, da mu je treba priznati pomen, ki ga ima znotraj evropske tradicije.
Obisk Aleksandra Mežka na Srednješolskem tečaju
V soboto 17. aprila je obiskal Srednješolski tečaj pevec Aleksander Mežek. Profesorji in dijaki smo se zbrali v dvorani škofa Rožmana, kjer smo pričakali obisk. Ker se pesnika sprejme s pesmijo, so učenci petega letnika ob spremljavi kitar zapeli Mežkovo pesem Mrtva reka. Potlej pa je ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc gostu izrekla dobrodošlico. Ta je pričel tako, da nam je zaigral in zapel eno svojih največjih uspešnic: Sivo Pot, kasneje pa lulija in pa Vremenska
napoved. Dijaki drugega letnika, so s profesorico Lučko Kastelic pripravili vprašanja, na katere je potem Aleksander Mežek odgovarjal. Povedal nam je, kako je prišel do svojega poklica, kje po svetu je-po-toval, nam omenil kako anekdoto in vmes zaigral katero izmed omenjenih pesmi. Čas je hitro minil in srečanja je bilo kmalu konec. Poslovili smo z aplavzom ter odšli na odmor. Aleksandru Mežku pa so postregli z malico v družbi prisotnih profesorjev.
Aleksander Mežer ploska dijakom, ki so zapeli njegovo pesem Mrtva reka
Argentina na razpotju
MARKO KREMŽAR
Po treh letih najglobljega gospodarskega pretresa, kar jih je zadelo Argentino od časov velike svetovne krize, ki je izbruhnila leta 1929, je jasno, da je pričela dežela v zadnjih mesecih spet gospodarsko rasti. Nekateri menijo, da je ta ekonomska poživitev le kratkoročna, drugi, da se pričenja v Argentini dolgo obdobje rastoče blaginje. Kdo ima prav?
Odgovor moramo iskati tako zunaj, kakor znotraj Argentine.
Za celotni potek svetovne ekonomije je pomembno dejstvo, da je Kitajska zapustila marksistični model socializma in uradno sprejela kapitalistična pravila igre. Da kitajski oblastniki pri tem skrbno pazijo, da prebivalstvo ne bi poskusilo sanjati o kaki demokratični preureditvi, zahodnih demokratov očividno ne vznemirja. Veletok kapitala, ki se je usmeril iz ZDA in Evrope na Kitajsko, je skoraj čez noč pričel dvigati v tej revni, a velikanski in potencialno premožni deželi, najprej produktivnost, vzporedno pa tudi življenjski standard prebivalstva. Posledica je, da ima povprečni prebivalec vzhodnega dela Kitajske večjo kupno moč, katero usmerja najprej v izboljšanje prehrane. Kitajska industrija kupuje po vsem svetu jeklo in druge surovine, prebivalstvo pa želi tudi večje količine žita, mesa, predvsem pa soje, ki jo uporabljajo kot prehrano, kot krmilo in za proizvodnjo olja. Tudi Indija, s svojimi tisoč milijoni prebivalstva se je notranje opomogla in je pričela kupovati hrano na svetovnem trgu. To je za Argentino pozitivno, a ne le kratkoročno, kot menijo nekateri, kajti tako Kitajska kakor Indija sta šele na pričetku svoje rasti.
Dejstvo je, da imajo ne le ZDA ampak tudi Nemčija, Francija in Italija že nekaj let proračunski primanjkljaj. Zaradi tega finančnega neravnovesja, ki spravlja v zadrego ameriško vlado in celotno evropsko skupnost, se na obeh straneh oceana sprašujejo, kako spraviti v red državne finance. Delno rešitev vidijo v zmanjšanju podpore kme-
tijstvu, ki tako v ZDA kakor v Evropi, životari le s pomočjo državnih podpor. Če pa se te zmanjšajo, bo postalo kmetijstvo v teh deželah v veliki meri nerentabilno. Ne glede na socialne probleme, ki jih lahko povzroči upad kmečke proizvodnje, se bo to v omenjenih deželah polagoma vendarle pričelo dogajati, primanjkljaj lastne kmetijske proizvodnje bodo morali nadomestiti z uvozom. To bo povišalo mednarodne cene žitaric in mesa, kar je za Argentino vsekakor ugodno.
Svetovna banka vlaga milijone dolarjev v klimatske študije, ki z zaskrbljujočo doslednostjo kažejo, da se v pokrajinah, iz katerih prihaja večina svetovne prehrane, to je v srednjem vzhodu ZDA, vzhodni Evropi, Kanadi, Avstraliji in tudi v Argentini, klimatske razmere slabšajo, kar pomeni negotovost glede preskrbe s prehrano. Posledica bo vztrajno višanje cen poljedelskih in živinorejskih proizvodov. Tudi to je za Argentino končno dobra novica. Sprememba klime ni cikličen, temveč strukturalen, to je dolgoročen pojav. Pomeni, da bo morebitno zmanjšanje pridelka zaradi klimatskih pojavov, končno uravnovešeno z višjimi cenami na mednarodnem trgu.
Ali je rast argentinskega gospodarstva potemtakem zagotovljena?
Izhodišče pričakovane rasti je, kot znano, precej nizko. Polovico prebivalstva živi še danes pod mejo revščine, medtem ko je ostala polovica razdeljena na dva neenaka dela. Zgornji ima podobne dohodke kot pred nastopom krize, medtem skušajo ostali vzdržati svoj že zmanjšani življenjski standard. Srednji sloj, ki je dajal argentinski družbi izredno značilnost, njenemu gospodarstvu pa predvidljivost in nekaj stabilnosti, se je bistveno skrčil. Ali bo predvidena rast to sliko mogla spremeniti?
Ce upoštevamo, da prihaja večji del sedanje ekonomske reaktivacije iz poljedelstva, lahko razumemo, da kljub povečanju obdelane zemlje na rekordno raven, to neposredno še ne ustvarja velikega števila novih delov-
nih mest. Brezposelnost je bila in je še kritičen pojav v mestih, ne pa na deželi, kjer je zdaj povpraševanje po delavni sili večje, a nanj kljub mestni brezposelnosti ni vedno odziva. Vsekakor pa razmah poljedelstva zmanjšuje posredno in polagoma brezposelnost tudi po mestih, ker povzroča večje povpraševanje na ostalem domačem trgu.
Po tej poti bodo ekonomski kazalci v Argentini v naslednjih letih pozitivni, a brez novih investicij, ki bodo posledica tudi obnovljenega družbenega zaupanja, ne bo mogoče odpraviti velike razpoke, ki se je pojavila v družbi med omenjenima plastema prebivalstva. Industrija, ki je v zadnjem letu v precejšnji meri nadomestila uvoz, bo delala za sicer manjši, a varen domači trg. Zaposleni del prebivalstva bo zadovoljen, da ima delo, drugi, da dobivajo državno podporo, nekateri pa - se lahko zgodi -, da ob nezadostnih plačah izgubijo upanje na vsak izhod in se zadovoljijo z golim preživetjem. V takem primeru bo Argentina ob pozitivnih ekonomskih kazalcih in zmerni rasti ostala notranje, socialno razdeljena dežela, podobno kot so to od nekdaj npr. Mehika, Brazilija, Venezuela in toliko drugih.
Vendar je poznala Argentina v zadnjem stoletju, podobno kot Čile in Urugvaj, drugačno, svetlejšo in pravičnejšo družbeno perspektivo. Da pa se obnovi močno prizadeto družbeno tkivo srednjega sloja, bi morala država ubrati drugačno pot, ki ne bo odvisna le od razpoloženja tega ali onega politika ter priložnostnih odločitev ekonomskega ministrstva. Potrebno bo pričeti pri vzgoji in šoli, nadaljevati pri fizični varnosti državljanov in pravni varnosti lastnikov ter končati s predvidljivo, dolgoročno gospodarsko politiko. To ni kratka, a je vendarle mogoča pot, za katero se je v zadnjih tednih izrekalo brez besed stotisoče ljudi v manifestacijah pred Kongresom in pred Vrhovnim sodiščem.
Ti množični shodi, ki so potekali v miru in s svečkami v rokah, so bili veliko več kot le protest proti nasilju in spomin na umorjenega Axela Blum-berga. To je bil klic cele družbene plasti, to je bil poziv k ponovnem
Pismo bralcev
Spoštovani g. urednik!
Moram se oprostiti, ker sem se tolikokrat pritoževal nad tem, da je Svobodna Slovenija premalo pluralistična! Zdaj sem se prepričal, da jaz gotovo ne bi bil tako širok v nemogočem primeru, da bi bil kdaj njen urednik. In vendar sem o samem sebi prepričan, da imam kar precej širok pogled!
Taka drža mi kajpak ne dopušča, da bi, npr., kdo v cerkvi govoril v prid kakšne „krščanske" stranke. Še toliko manj pa, da bi delal propagando za liberalce ali komuniste.
Vedno sem bil prepričan, da je Svobodna Slovenija bila - in je nekako še - v lasti nekdanje SLS, in da torej piše ,,v tem duhu". Čeprav je bila po mojem mnenju včasih prezaprta.
Zdaj pa na lepem to presenečenje in očaranje, ker ne smem govoriti o razočaranju!
Zakaj pravim, da je Vaš tednik posta! kar prepluralis-tičen?
Na zadnji strani zadnje številke Vašega tednika (6.5.2004 - da, prav 6.maja, dan ko se je naša družina podala na beg v tujino!) berem obvestilo (?), plačan oglas (?), reklamo (?) o Slavoju Žižku. Seveda list piše samo o slovenskem filozofu in sociologu, ne pa o tem, kaj sam pravi, da je. Tudi ne, zakaj da je lahko v enem letu že drugič v Argentini.
Upam, da bo Meddobje moglo objaviti moj komentar k trem Žižkovim knjigam, ki so doslej izšle v Argentini; poleg tiste, ki jo omenjate, še „Violencia en acto" (Paidos) in „A proposito de Lenin" (Atuel).
Marsikdo pa je mogel brati v tukajšnjih najvažnejših dnevnikih La Nacion in Clarin o Žižkovem predavanju na Fakulteti filozofije in literature, ki ga je imel 26. novembra 2003 pred nekaj sto slušateljev. Uredniki teh dnevnikov seveda niso upoštevali dejstva, da je ta fakulteta v rokah totalitarne levice, kar je potrdilo ta teden s svojo pisno izjavo skoraj 100 njenih profesorjev, katerim hočejo nezakonito omejiti delavno območje z vzpostavitvijo vzporednih stolic v rokah zanesljivih za razne levice (PC, PO ipd.)
V obeh poročilih ni zmeraj povedano, da je bil Žižek potujoči veleposlanik RS za znanost in tudi predsedniški kandidat levice. Poudarja pa se dejstvo, da ima Žižek izreden govorniški dar; da ve, kaj in kako komu kaj povedati; pa tudi, da se je izrekel za marksista in privrženca psihoanalistične Lacanove šole. Na tem prvem obisku je Žižek govoril še na drugih krajih, tudi v Narodni knjižnici.
Zanimivo je, da je La Nacion v enem svojih nedeljskih intervjujev s pomembnimi osebnostmi dne 10.3.2004 objavila delno na 1. in na skoraj vsej 10. strani 1. odseka razgovor z Žižkom. In da je spet pisala o njem 2. maja letos (str. 1-2 ods. 6 Kultura), dan po predstavitvi tretje Žižkove knjige v španščini na buenoaireškem letnem knjižnem sejmu, tudi s privlačnimi barvnimi fotografijami.
Kar je res, je res, marksisti znajo delati propagando zase! Seveda to še ne pomeni, da bi zmagali na volitvah. Ne tukaj ne v Sloveniji: tukaj je Fidela Castra šlo poslušat nekaj tisoč oseb, a to ni imelo nobenega vpliva na volitvah; v RS so lahko dobivali več glasov samo če so si spremenili ime - kar se spet dogaja! Nikoli pa ne zmagajo, če so tako „neumno" dosledni kot Žižek, ki povsod izpričuje o tem, da je marksist. Kakšne sorte je, bom mogel povedati šele potem, ko temeljito preberem tiste tri knjige.
Res pa je težko proti takemu geniju, ki izredno duhovito prednaša - da ne bi rekel: prodaja - čudovito godljo Marxa, Lacana, Derride in Foucaulta z najosnovnejšimi mnenji najbolj preprostega ljudstva in to umsko strahotno malo razviti miselnosti slušateljev tiste tukajšnje fakultete, kjer večina študira slovstvo, znanstveno antropologijo, družbene vede ipd., in samo 5 do 10 slušateljev na leto filozofijo. (Saj je sploh znano, da je na argentinskih univerzah najmanj slušateljev na filozofiji in inženirstvu, zaradi česar stalno ponavljam, da Argentina ne bo imela ne mislecev ne pretvarjevalcev sveta.)
Torej: za takšno pluralnost ne bom čestital Svobodni Slovenijil Če je že hotela kaj pisati o nekom, bi to mogla storiti na drug način - razen če gre za plačan oglas, a tudi v tem je neka nravna mera.
Res je, da omenjena dnevnika stalno poudarjata, da je Žižek Slovenec, kar se nekaterim dobro zdi, a, če kaj poznam tukajšnje novinarje in lastnike podjetij, lahko rečem, da tako hvalisanje Slovencev v tem primeru ni najbolj primerno, ker kaže, kot da smo Slovenci še zdaj zaverovani v marksizem, kar v Argentini preradi očitajo vsem Slovanom.
Vljudno pozdravljam,
Jože Rant
rantja@ciudad.com.ar
samospoštovanju in k družbeni ureditvi, kot si jo želi in jo zasluži večji del prebivalstva.
Obe poti, ki se odpirata tej z vsemi naravnimi darovi blagoslovljeni deželi, sta mogoči, a nobena ni usojena. Vendar že to, da množica prebivalcev zahteva drugačno, varnejšo in bolj urejeno družbo, je razlog za utemeljeno upanje.
				
NOVICE IZ SLOVENIJE		PISALI SMO PRED 50 LETI		ESLOVENIA, Ml TIERRA
POČASI SE CESTA DALJŠA
Dolenjska je letos največje avtocestno gradbišče v Sloveniji. V intenzivni gradnji je 49,8 kilometra štiripasovnih avtocest, konec leta pa jih bo prometu predanih 41,9 kilometra. Najprej, predvidoma v juniju, bo prometu predan 9,2-kilometrski odsek Kronovo-Smednik, do konca leta pa bo avtocesta do Obrežja tudi dokončana. Konec leta bo tako v uporabi 74 odstotkov od 103,4 kilometra, kolikor bo dolga avtocesta od Ljubljane do Obrežja, ki bo dokončana predvidoma v letu 2007.
ŠE VEDNO V VRHU
Slovenija se lahko pohvali z nič kaj laskavim primatom; po številu samomorov med starostniki, starejšimi od 65 let, je namreč prva na svetu, po številu samomorov med ženskami se uvršča na tretje mesto, po splošni stopnji umrljivosti na deveto mesto. (Tudi med mladostniki so številke zaskrbljujoče). Kar 75 odstotkov samomorilcev se odloči za smrt z obešanjem, kar je posebnost držav vzhodne Evrope, je na časnikarski konferenci Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) izpostavil direktor IVZ Andrej Marušič.
STREL V KITAJSKIH VODAH
Ultramaratonski plavalec Martin Strel bo skušal od 11. junija do 31. julija preplavati 4.000 kilometrov po kitajski reki Jangce. V 51 dneh neprekinjenega plavanja ga bo spremljala številna spremljevalna ekipa, ki bo poskrbela, da bo Strel postavil še en mejnik v svetovnem plavanju.
PRIŠLI SO BRIŽINSKI SPOMENIKI
V Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) so iz Bavarske državne knjižnice v Muenchnu prispeli najstarejši dokumenti slovenstva - Brižinski spomeniki. Besedilo Brižinskih spomenikov bo kot osrednji eksponat razstave z naslovom Rojstni list slovenske kulture javnosti na ogled med 17. majem in 20. junijem. Ob njih bodo razstavljeni še Celovški rokopis, Čedadski rokopis in Stiški rokopis
PO SVETU
PONAREJENE FOTOGRAFIJE
Britanski časnik Daily Mirror se je opravičil, ker je objavil ponarejene fotografije domnevnih zlorab iraških ujetnikov s strani britanskih sil, urednik časnika Piers Morgan pa je odstopil. Do tega koraka je prišlo nekaj ur potem, ko so poveljniki kraljičinega polka Lancashire ostro obsodili fotografije in poudarili, da imajo dokaze, da so bile posnete v Veliki Britaniji in ne v Iraku.
ATENTAT V ČEČENIJI
Na stadionu v Groznem je med prireditvijo ob dnevu
zmage nad nacizmom odjeknila eksplozija, v kateri je bil ubit proruski čečenski predsednik Ahmad Kadirov. Tiskovni predstavnik čečenskega notranjega ministrstva je poročal o 32 mrtvih in 46 ranjenih. Življenje je izgubil tudi predsednik čečenskega državnega sveta Husein Isa-jev, huje pa je bil ranjen še poveljnik ruskih enot v Čečeniji, general Valerij Baranov. Kremelj je za začasnega naslednika Kadirova že imenoval čečenskega premiera Sergeja Abramova, ki bo predsedniško funkcijo opravljal	do čečenskih
predsedniških volitev.
SLOVENCI IN ŠPORT
PET MEDALJ IZ MADRIDA!
Slovensko plavanje je bogatejše za pet medalj.
Na 400 metrov mešano je bronasto osvojila komaj 16-letna Anja Klinar, ki jo je premagala le svetovna rekorderka ter olimpijska, svetovna in evropska prvakinja Ukrajinka Jana Kločkova ter drugouvrščena na vseh velikih tekmovanjih zadnjih let Madžarka Eva Risztov. - Srebrno je na 200 m hrbtno osvojila 19-letna plavalka Anja Čarman. -Čarmanova si je na 800 m prosto priborila še eno srebrno. - Na 50 metrov prsno se je z bronom okitil 21-letni Matjaž Markič, na 200 m prsno pa je tretjo srebrno medaljo Sloveniji priborila Alenka Kejžar.
ŠAH NA 100 DESKAH
V Celju so se najboljši slovenski in hrvaški šahisti pomerili v nekoč tradicionalnem dvoboju na 100 deskah (zadnjič leta 1955). Zmagali so Slovenci z 52:48. Članski reprezentanci sta se razšli z neodločenim izidom 15:15, slovenske članice so izgubile z 1,5:3,5, izkazali pa so se kadeti (Lenič, Zorko, Hržica, Kokol, Mitrovič), ki so s 5:0 premagali hrvaške vrstnike in s tem še enkrat dokazali, da ima Slovenija obetaven rod mladih šahistov.
ZAKLJUČEK KOLESARSKE DIRKE
Po 919 kilometrih se je v Novem mestu končala 11. kolesarska dirka Po Sloveniji, ki je prvič v zgodovini gostovala v tujini, obiskala je Italijo, Hrvaško in Avstrijo. -Slovenska pentlja je bila letos v znamenju slabega vremena. Osrednji junak je postal 28-letni Ptujčan Mitja Mahorič, ki je slovenski krog kot prvi nasploh dobil dvakrat in to zapored. S tem je število slovenskih zmag povišal na šest.
TERČELJEVI VOZNIKI V FRANCOŠČINI
Po prevodu Jurčičevega Kozjaka v francoščino in angleščino, je izdal sedaj Ferdinand Kolednik ljudsko povest Grivškovih Voznikov. Za tem psevdonimom se skriva goriški kulturni delavec prof. Filip Terčelj, ki je sredi februarja 1946 padel pod komunističnimi streli. V Parizu je izšla pod naslovom: Philipe Terčelj -Grivski Les Charreti-ers. Se prej je izhajala kot podlistek najbolj znanega katoliškega dnevnika La Croix.
IV. KULTURNI VEČER SKA.
Je bil 26. maja v župnijski dvorani v Ramos Mejiji. Posvečen je bil 100-letnici rojstva Antonina Dvoržaka. Profesor Geržinič je govoril o njegovem življenju in delu; Dvoržakovo Peto simfonijo je najprej razložil Božidar Fink, nato so jo odigrali na plošči. Večer sta zaključila dva glasbena filma, Lisztova Ogrska simfonija in Uvertura k Wagnerjevemu Tannhauserju. Navzočih je bilo kakih 50 oseb.
LANUS
Letos se izpolnijo 4 leta, odkar je slovenski Lanus pričel svoje delo. Ta dogodek bomo proslavili 30. maja.
Za to obletnico je slovenska skupnost že kupila lastni harmonij.
BUENOS AIRES
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
Vabi na predvajanje slovenskih filmov:
Tres Picos, Bariloche in Catedral, Slovenska steza in smuk, Postavitev in blagoslovitev križa slovenskih planincev na planini Capilla, Okolica groba pok. Tončka Pangerca v gorovju Paine, Ribolov v Bariločah, Barvni film Romanje Slovencev v Lujan 1953.
Filme bo pojasnjeval s predavanjem predsednik Slovenskega planinskega društva v Bariločah France Jerman. Prvo predavanje bo 30. maja v župnijski dvorani v Ramos Mejiji, drugo pa bo 4. junija pri Deklevi, Jorge Newbery.
Vabljeni! SPD
Vse samostojne slovenske obrtnike in vse, ki se pripravljajo na osamosvojitev, toplo vabimo na predavanje o argentinski davčni zakonodaji, kako se izvršijo davčne prijave itd, ki ga bo imel Stanko Jerebič na Granaderos 61 v soboto, 29. maja.
Svobodna Slovenija, št. 20; 27. maja 1954
OSEBNE
Družinska sreča. V četrtek, 6. maja se je rodil Matjaž Andrej Rant, sin Tomaža in ge. Kristine Breznikar.
Srečni družini iskreno čestitamo!
Smrt. Umrla je v Mendozi Marija Grošelj roj. Grilc (83). Naj počiva v miru!
Nova diplomantka. Na ekonomski fakuklteti državne univerze v Bahia Blanca je dokončala študije Maria Tatiana Gorjup Telič in postala „Licenciada en Economfa".
Čestitamo in želimo obilo uspehov!
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: ga. Pavlina Dobovšek v spomin gospe Mire Ecker 50 pesov, v spomin Svetozarja Marolta 50 pesov in v spomin Viktorja Jakulina 50 pesov; g. Božo in ga. Marija Eiletz v spomin ge. Mire Ecker 150 pesov; N.N. iz USA, po posredovanju patra dr. Kukoviče 1.000 dolarjev; M. St. v spomin ge. Mire Ecker 100 pesov; v spomin Svetozarja Marolta sestra Tončka Rožanc in družina 100 pesov, ter nečakinja Kati Rožanc 100 pesov; Družina Janeza Goloba iz Kanade v spomin mami Ivanki Golob 50 ameriških dolarjev; Olga Bunčič v spomin Janka Zakrajška 100 pesov; N. N. Ramos Mejia v spomin Janka Zakrajška 100 pesov; ter N.N. Carapachay 100 pesov. Vsem darovalcem iskrena zahvala in Bog povrni!
Disparos en el parlamento
Al poco tiempo de haberse creado el Reino SHS se organizo en las filas liberales la Orjuna, entidad anticomu-nista, anticlerical, de ideas centralistas, provocativamente aguerrida. En 1924 fue a Trbovlje a provocar a los mineros socialistas. Hubo muertos en los dos bandos. Fue utilizada como grupo de choque para dispersar encuentros de oposi tores.
Los gobiernos en Belgrado no podian tener exito. Čada ano cambiaban. Los politicos serbios, conjuntamente con el rey, utilizaban metodos extraparlamentarios (si una ley no salfa, cerraba el parlamento). Los eslovenos no en-tendfan la situacion. En el parlamento vienes luchaban por sus derechos de acuerdo con la mecanica parlamentaria.
El partido popular SLS formaba parte de los gobiernos por intermedio del dr. Anton Korošec, porque entendfa que no podrta conseguir nada sin un entendimiento con los serbios y con el rey Alejandro.
El rpayor problema lo representaba el odio entre serbios (que actuaban de forma centralizadora) y croatas (boicote-aban la labor parlamentaria).
Las sesiones parlamentarias de 1928 empezaron con acusaciones de todas partes y el 20 de junio el diputado montenegrino Puniša Račič extrajo un revolver. Mato en el acto a dos diputados croatas e hirio de muerte al Ifder del HSS, Stjepan Radič. Los croatas tomaron el hecho como una declaracion de guerra y comenzaron los disturbios.
En Belgrado trataban de apaciguar los animos. La tarea le fue encomendada al dr. Anton Korošec, que paso a ser el primero y unico primer ministro esloveno de la vieja Yugoeslavia. El 27 de julio quedo constituido el gobierno. A Korošec le quedo la cartera de Interior. Su empeno no tuvo exito. Tuvo que dimitir en el mes de diciembre.
Belgrado entendio que desde el parlamento no llegarfa ninguna solucion. Viendo esto el 6 de enero de 1929 el rey Alejandro resolvio disolver el parlamento y los partidos politicos confesionales o nacionales, desconocer la consti-tucion de Vidov dan y asumir todos los poderes en forma dictatorial.
Referendum o džamiji ponovno na ustavnem sodišču
Ljubljanska županja Danica Simšič je na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo sklepa o razpisu naknadnega referenduma o gradnji džamije v prestolnici in tudi za presojo ustavnosti referenduma po vsebini. Enako pobudo pa je na ustavno sodišče vložila tudi Islamska skupnost v Sloveniji. Kot so povedali na mestni občini, sta Simšičeva in islamska skupnost zahtevi vložili neodvisno in brez medsebojnega dogovora, na islamski skupnosti pa so zatrdili ravno nasprotno. Namreč da je bila pobuda vložena usklajeno oziroma po vnaprejšnjem dogovoru.
Vložitev ponovne pobude na ustavno sodišče je Simšičeva napovedala že po ponedeljkovi izredni seji mestnega sveta, ko so svetniki potrdili spremembo sklepa o razpisu naknadnega referenduma o uveljavitvi prostorskega akta, ki na območju ob Cesti dveh cesarjev omogoča gradnjo džamije. Tako so za dan izvedbe referenduma določili
23. maj, roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, pa so začeli teči.
Po omenjeni seji je Simšičeva povedala, da sprejem odloka na mestnem svetu omogoča, da lahko dva verificirana subjekta od ustavnega sodišča zahtevata ponovno presojo odloka o razpisu referenduma. Ob tem se je kot drugi predlagatelj večkrat pojavil mufti Osman Djogič, Simšičeva pa je povedala, da se z njim še ni posvetovala, vendar se bo to mogoče do konca tedna še zgodilo. Tako sedaj ni jasno, ali je bila zahteva za ustavno presojo islamske skupnosti in ljubljanske občine vložena po medsebojnem dogovoru ali povsem neodvisno, saj se njuni „zgodbi" razlikujeta.
Ustavno sodišče je sicer prejšnji teden zavrnilo zahtevo ljubljanskega mestnega sveta, ki je sodišče prosil za oceno ustavnosti zahteve za razpis referenduma o uveljavitvi že omenjenega prostorskega akta. Sodišče je namreč ugotovilo, da za odločanje ni pristojno.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniaiKPsinectis.com.ar / debel jakPnetizen. com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Nace Frančič, Vera Breznikar Podržaj, Janez Jereb, Ana Marija Hren, Jože Rant, Marko Kremžar, Milena Ahčin.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Eax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
u
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5“ F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Žalni praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 6. junija 2004, ob 16, uri v Slovenski hiši
Počastili bomo vse žrtve komunistične revolucije na Slovenskem
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
18. maja 2004
1 EVRO 238,51 SIT 1 U$S dolar 198,46SIT
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1. pol; 4. prilika; 10. omet; 12. enako; 13. zavesa; 15. žoga; 17. Ag;
18.	ko; 19. gen; 20. vas; 22. dan; 23. Ana; 25. udi; 27. Ur; 29. ab; 30. Andi; 32. osebni; 34. jahač; 36. kroj; 37. ponatis; 38. vsa.
Navpično: 1. pozavna; 2. omaga; 3. lev; 5. Rea; 6. in; 7. laže; 8. ikona; 9. Kog; 11. tek; 14. sodi; 16. Arabija; 19. gnus; 21. Sudan; 24. Nanos;
26.	diha; 28. rek; 31. njo; 32. oči; 33. brv; 35. AT.
Atellier „Angelca"
Arte decorativo - Arte floral
Clases: San Justo - Moron - Ituzaingo Prof. Roza Munda - 4481-5341
Slovenec Slovencu volk
DR. STANE GRANDA
Nedavno smo lahko slišali radijsko poročilo o seji parlamentarnega odbora za Slovence po svetu. Na njem je bilo predlagano, da bi glede na težke gospodarske razmere v Argentini finančno bolj podprli tiste, ki želijo ostati Slovenci. Ob tem je bilo slišati, da je denarja premalo oziroma denarja sploh ni. Res je, da tam, kjer ni denarja, ga še država ne more vzeti. Resnica pa je, da je v Sloveniji ogromno denarja, ki ga nekateri neusmiljeno tlačijo v žepe. Spomnimo se SIB banke, mariborskega TAMA, ljubljanskega mestnega gospodarstva in še bi lahko naštevali. V Sloveniji je vsekakor za nekatere dovolj denarja, legalnega in nelegalnega, le „naš" moraš biti. Tako kot nekoč še naprej ostajamo „naši'' in „nenaši", le da je prvih vedno manj in več oblasti imajo. Slovenija postaja država finančne oligarhije, pri čemer pa ni nihče pristojen za ugotavljanje virov bogatenja.
Pri razpravah o izbrisanih je kljub zanikanju v ozadju tudi denar za odškodnine za povzročene krivice. Drugače tudi ne more biti. Zato je prav, da se pošteno ugotovi, komu je bila povzročena krivica, kdo pa je bil ignorant do slovenske države in zakonodaje ali pa ji je celo nasprotoval. V razpravah o teh vprašanjih vidimo, da je denarno ozadje te zapletene in občutljive problematike za nekatere deveta skrb. Očitno stojijo na stališču: tem slabše za državo in posledično za večino državljanov, tem bolje za nas. Denar pri tem ni pomemben.
Peti člen slovenske ustave posebno govori o obveznostih Slovenije za njene izseljence. Kaj je bolj temeljna naloga kot pomoč tistim, ki se trudijo ostati Slovenci? Za njih ni denarja. Ne zato, ker ga v resnici ni - ni ga zato, ker niso „naši". Slovenija naj bi bila po mnenju teh nekaterim neslovenskim državljanom neskončno dobra mati, nekaterim Slovencem pa še mačeha ne.
Tisti, ki ne najdejo razumevanja za Slovence v stiski zgolj zato, ker niso „naši", nam že nekaj mesecev pridigajo, kako smo nestrpni. Najbolj glasni so tisti, ki so nas desetletja javno obravnavali kot drugorazredne državljane. Nosilci režima, ki je slonel na nestrpnosti, tega niso nikoli obžalovali, se opravičili in skušali popraviti krivic, očitajo lastne napake drugim. Govorijo kot zaprti kriminalci, ki trdijo, da so v zaporih poštenjaki, pravi kriminalci pa zunaj. V borbi za izbrisane, ki je politična, ne pravna, socialna in humana, kar bi morala biti, se sklicujejo na ustavo tako, da jo ignorirajo.
Očitno nimajo nosilci „socializma po meri človeka" po trinajstih letih niti toliko sramu, da bi prikrili, da je bila njegova bistvena vsebinska komponenta veljava prava in ustave po „naših" ideoloških potrebah.
t
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 8. maja po kratki bolezni odšla k Bogu naša preljuba žena in mama, rojena pred 83. leti v Velesovem
MARIJA GROŠELJ roj. GRILC
Preljuba mama, dala si nam življenje, ljubezen, veselje in zgled v veri. Z rožnim vencem v roki si imela vedno Marijo v srcu.
Iskrena zahvala č.g. Jožetu Hornu za spremstvo v bolezni in pogrebu ter za podeljene zakramente.
Tudi vsem Slovencem v Mendozi in prijateljem.
Žalujoči:	mož	Miha
sinova Stanko in Jože z družinama
hčerki Lenka in Kati z družinama
sestra, brat, nečaki in nečakinje z družinami
Mendoza, Cordoba, Buenos Aires, Slovenija.
//
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN
praznuje v nedeljo 23. maja
44. OBLETNICO DOMA
SPET DRUŽI	NAS
8.45 ZAHVALNA SV. MAŠA
11.00 DVIGANJE ZASTAV IN KULTURNI PROGRAM SLAVNOSTNI GOVORNIK: INŽ. TONE PODRŽAJ
13.00 SKUPNO KOSILO
IVAN BUKOVEC
Razstavlja olja in akvarele
Odprtje: v soboto 22. maja ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Razstava bo odprta tudi v nedeljo 23. maja, po maši do 12,30. ure.
Vabi SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Žena in njen...
Nad. s 3. str.
pesmi, daleč naokoli. Spominjam se, da je neko leto bil navzoč pri tej pobožnosti takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, ki ga ohranjam še danes v lepem spominu.
Tako so se šmarnične pobožnosti vršile do leta I940. Ko je naslednjega leta, meseca aprila izbruhnila vojna, se je pri nas z nemško okupacijo marsikaj spremenilo. Nemška policija je odpeljala duhovnike, učitelje in vplivne osebe, med njimi tudi našega ostarelega župnika. Bil je zaprt in izgnan v Srbijo. Župna cerkev sv. Pavla v Mavčičah je bila sicer odprta, a brez maš, brez Najsvetejšega in brez večne luči. V cerkvi so bile molitve rožnega venca, litanije in petje.
Bližal se je 1. maj leta I945, dnevi, ki mi ne gredo iz spomina. Vse je že cvetelo. Sadno drevje je bilo en sam šopek, vse je dišalo. Zemlja je puhtela. Iz nje so vrele nove rastline.
V trenutku pa je udarila strela, neizmerni nemir in strah.
V noči med 8. in 9. majem smo zapustili dom, ker nismo odobravali početja „zmagovalcev" in se podali kakor mnogi drugi skozi Ljubelj na pot begunstva, neznani usodi naproti.
V Vetrinju, kjer je bila cerkev tudi posvečena Mariji, smo nadaljevali šmar-nično pobožnost in nas je na tujem „Mati" tolažila in krepila.
Med drugimi malen-
kostmi smo odnesli od doma Marijino podobo, kateri smo se doma, prav posebno ob šmarničnih dneh, tako priporočali. Prav ta Marijina podoba, ki nas je spremljala in dajala upanja preko vseh križev in težav na poti preko Oceana in do današnjega dne, naj nas še vedno druži in naj ji gre v
sedanjih „šmarnicah" še posebna zahvala!"
Na romanju k Mariji, v Lujanu, na Brezjah, v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, se še prav posebno matere obračamo k nebeški Materi in Ji kličemo:
Kraljica družin, prosi za nas!
vbp
Starejša gospa v Sloveniji išče dekle iz Argentine
za družbo in domače opravke.
Nudi letalsko vozovnico in plačo po dogovoru. Tel: 4782-3670
OBVESTILA
dr
SOBOTA, 22. maja:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Ivan Bukovec razstavlja olja in akvarele ob 20. uri v Slovenski hiši pod okriljem SKA.
Super Ples v jeseni II, v Slomškovem domu ob 22 uri, ob 30-letnici Slovenskega inštrumentalnega ansambla. NEDELJA, 23. maja:
Obletnica v Slovenskem domu v San Martinu. Sestanek Nove Slovenije ob 10.30 na Pristavi. PONEDELJEK, 24. maja:
Dan žrtev in molitev za mladino. Ob 19. maša za pok. Alojzija Starca v slovenski cerkvi.
TOREK, 25. maja:
Mladinsko srečanje na Pristavi. Ves dan tekmovanje; ob 11. uri maša.
SREDA, 26. maja:
Učiteljska seja, ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30. maja:
Žegnanje v Slovenski hiši. Ob 11.30 maša, nato kosilo; popoldan pete litanije.
SOBOTA, 5. junija:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 6. junija:
Spominska proslava žrtev vojne in revolucije ob 16. v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 10. junija:
Spominski sestanek ZSMŽ ob 18. uri.
NEDELJA, 13. junija:
Domobranska proslava v San Martinu po sv. maši s prikazom „Begunci".
uri
uri