Leto XXV. St. 5
Ptuj, 10. februarja 1972
Cena 0,70 din
Ptuj V znamenju kurentov
Ob večernih in popoldanskih urah
se v Ptuju že pojavljajo prvi kurenti,
ki z pesmijo svojih zvonov oznanjajo
ptujski „praznik". Zopet je, kot je to
že v tradiciji, polno vrveža in skakanja
po ulicah in gostinskih lokalih, zopet
so uboga dekleta, ki jim neusmiljeni
kurenti jemljejo robce, rute in druge
predmete. Skratka, Ptuj je v večernih
urah zopet oživel.
Svoj vrhunec pa bo pustno rajanje,
bolje rečeno kurentovanje doseglo v
nedeljo, ko se bo ob dveh popoldne
pričela pustna maškarada po ptujskih
uHcah.
Več bomo o kurentovanju v Ptuju
poročali v prihodnji številki Tednika.
M. Novina
. . .............
do nedelje, 20. februarja 1972
Mlaj 'bo v torek, 15. februarja ob
1,20.
Napoved: Spremenljivo bo. Približno
od petka, 11. februarja do 14. fe-
bruaija bodo verjetno izdatne snežne
padavine in močni severovzhodni ve-
trovi. Od 15. februarja dalje bo lepo
inzopefjužno vreme.
ALOJZ CESTNIK
OBVESTILA
OBISKOVALCEM
KURENTOVANJA
13. IL 1972
nastop folklornih sku-
pin na mestnih trgih in
ulicah
Ob letošnjem kurentovanju bo-
do nastopile folklorne šemske
skupine ob 14. uri na mestnih
trgih in ulicah. Prosimo gledalce,
naj se ne zbirajo v prevelikem
številu na Trgu mladinskih brigad
in na Trgu svobode, ampak naj se
zvrstijo tudi na trgu pri Belem
križu, na Srbskem trgu in Slo-
venskem trgu. Vse folklorne sku-
pine bodo namreč nastopile tudi
na teh trgih in se med seboj
izmenjavale, tako da bo lahko
videl vsak gledalec vse skupine in
ves njihov kratki, toda bistveni
del prikaza.
KUPUJTE ZNAČKE, KI VE-
UAJO KOT VSTOPNICE!
I
Za obiskovalce kurentovanja
bodo v prodaji posebne kovinske
kurentske značke po 3.- din.
Prosimo obiskovalce, da ne od-
klanjajo ponujenih značk.
POSEBNO OBVESTILO
V primeru, da potrebujete po-
lnoč milice, se obrnite na postajo
milice v Kremplovi ulici, tel.
št. 77-092 oziroma 92, če pa
iščete zdravstveno pomoč, se
obrnite na Zdravstveni dom v
(Nadaljevanje na 15. strani)
li) stKan
tednik — Četrtek, lO. februarja ij.'
Kakšni davki kmetov?
Osnutek novega zakona o odmeri
prispevkov in davkov občanov ter iz
njega izvirajoča nova izhodišča za
davčno politiko, je bila osrednja tema
zadnje seje skupščine občine Ormož.
Odborniki obeh zborov so v dolgi in
dokaj skeptični razpravi izražali za-
skrbljenost ob predvidenih novih
predpisih za davčno politiko. Poudar-
jaU so, da novi predlogi rušijo prizade-
vanja za dvig kmečkega standarda in
standarda sploh. Izražali so strah, ah
bodo glede na nekatera povečanja
prispevnih stopenj uresničena stališča,
ki jih slišimo vsak dan, ki so bila
sprejeta in potijena v republiški skup-
ščini, centralnem komiteju ZKS in v
razpravah o socialni diferenciaciji.
Predsednik ormoške občinske skup-
ščine Franc Novak je pojasnil, da je
•juha takrat, ko se kuha, vedno bolj
vroča kot takrat, ko je na mizi. Zato
taka črnogledost ni potrebna. Dejstvo
je, da se osnutek novega zakona o
odmeri prispevkov in davkov iz dneva
v dan spreminja in da je v njem še
mnogo nejasnosti, ki jih bo razprava
mora4a razbistriti. V glavnem nov
zakon zasleduje načelo, da občani, ki
dosegajo večje dohodke, tudi relativ-
no več prispevajo k kritju splošnih
družbenih potreb. Večji poudarek pa
je tudi na obdavčevanju premoženja
in dohodkov od premoženja.
Kljub nekaterim večjim pristojno-
stim občin v kreiranju davčne politike
bo davčni sistem še vedno enoten za
vso repjubliko, saj se bo mnogo zadev
urejevalo z dogovarjanji med posa-
meznimi občinami.
Glede obdavčevanja kmetijske de-
javnosti zakon med drugim predvi-
deva obdavčevanje vseh tistih zave-
zancev, katerih katastrski dohodek
presega 100 din. Do sedaj niso bili
obdavčeni zavezanci s katastrskim do-
hodkom do 200 dinarjev. Za občino
Ormož pomeni sprejetje take določbe
oziroma spremembe obdavčitev za
234 novih zavezancev. Na drugi strani
pa predvideva novi zakon olajšave za
tiste zavezance davka od kmetijstva,
ki opravljajo ekonomsko manj spo-
sobna kmečka gospodarstva z mlado-
letnimi otroki in drugimi dela ne-
zmožnimi člani. Ta olajšava bi se naj
priznavala za vsakega mladoletnega
otroka ah dela nezmožnega člana
(sedaj vsakega drugega in nadaljnega),
če zavezanec preživlja več kot enega
takšnega člana in ne presega v zakonu
določenega cenzusa ... Ta znaša
4.000,00 din letnega dohodka vseh
članov gospodinjstva.
Nadaljnja sprememba je predvidena
pri priznavanju posebne olajšave zara-
di elementarnih nesreč. Predlog spre-
membe je v tem, da se dosedanji
odstotek zmanjšanja katastrskega do-
hodka od 20% zniža na 10% za
elementarne nesreče, s čemer je znat-
no ublažen dosedanji pogoj za prizna-
nje te olajšave. Sprejetje te spremem-
be je za zavezanca zelo ugodno. Od-
mernemu organu davčne službe pa se
bo s tem znatno povečal obseg dela
saj bo že manjša suša, poplava ali
druga elementarna nesreča zahtevala
cenitev oziroma ugotavljanje škode.
Z davkom na skupni dohodek obča-
nov se obremenjuje tisti del dohodka
občanov, ki presega z zakonom dolo-
čen znesek 25.000,00 din letno. Vso-
ta za vzdrževane družinske člane je
zvišana od dosedanjih 5.000,00 din na
8.000,00 dinarjev. Z novim zakonom
so davek od skupnega čistega dohod-
ka občanov dolžni plačevati tudi
kmetje. Cisti dohodek od kmetijske
dejavnosti predstavlja celotni doho-
dek kmetijskega gospodarstva, zmanj-
šan za stroške, ki so bili zanj potrebni
in za davke ter prispevke, ki se plaču-
jejo po veljavnih predpisih.
Osnutek novega zakona predvideva
tudi obdavčevanje vseh stavb. Do
sedaj so bile obdavčene le stavbe v
ožjih zazidalnih mestnih okoUših, se-
daj pa bi naj bile obdavčene tudi
kmečke stanovanjske hiše. Gospodar-
ska poslopja so izvzeta. To določilo
zakona je za sedaj še najbolj sporno in
so še razprave o smiselnosti takšnega
določila. Znano je namreč, da so
kmečke hiše v zaskrbljujočem stanju.
jr
v ormoški obcini enaka
davčna obremenitev
V izhodiščih za financiranje splošne
in kolektivne porabe si prizadevamo
vzdrževati takšno ravnovesje med go-
spodarstvom in negospodarstvom, da
ne bi povečah obremenitev gospodar-
stva. Glede na to bo v Ormožu kljub
možnostim, ki jih dajejo predlogi no-
vega zakona o prispevkih in davkih
občanov, ostala nespremenjena raz-
vrstitev katastrskih občin v skupine.
Nespremenjena ostane tudi stopnja
davka od kmetijske dejavnosti za leto
1972. Večje obremenitve kmetijske
dejavnosti z občinskim davkom ne bo
tudi zaradi tega, ker skupnost zdrav-
stvenega zavarovanja kmetov predlaga
zvišanje prispevka v sklad zdravstvene-
ga zavarovanja kmetov. Zaradi tega
zahtevka bo obremenitev kmetijstva v
letu 1972 višja kljub družbeno-eko-
nomskim izhodiščem, ki bi naj zago-
tovila vsaj enake obremenitve, če že
ne nižje.
Ormoška občinska skupščina ni zvi-
šala obremenitev kmetijstva že nekaj
let in videti je, da bo ostala zvesta
svojim načelom. Pri tem je treba
posebej poudariti, da gre za tisti del
davkov, ki se stekajo v občinski prora-
čun.
komunisti o 21. seji zkj
Prejšnjo sredo so se v prostorih
ptujskega radia zbrali člani osnovne
organizacije ZKS Temeljne kulturne
skupnosti Ptuj. Razpravljali so o
21. seji predsedstva ZKJ in o 2.
konferenci Zveze komunistov Jugosla-
vije. Po. uvodnem poročilu se je
pričela živahna razprava, v kateri so se
konjunisti zavzemali za čim konkret-
nejše reševanje političnih in gospodar-
skih vprašanj, zlasti še tistih, ki so
splošnega dnižbenega pomena.
Ker so člani Zveze komunistov te
osnovne organizacije tudi nekateri
novinarji ptujskih javnih občil, so na
sestanku tudi sklenili, da naj nekateri
novinarji obiskujejo večerno politično
šolo, ki jo ob sodelovanju s ptujsko
delavsko univerzo pripravlja Komite
občinske konference ZKS Ptuj. Ve-
černa šola se bo verjetno pričela
koncem februarja tega leta.
M. Novina
naloge komunistov
Člani občinske konference Zveze
komunistov Slovenije Ormož so se v
torek zbrah na skupen sestanek. Fra-
njo Ledinek je ormoške komuniste
seznanil z vsebino druge konference
' ZKJ.
Bistriški sindikati odločno proti
socialni diferenciaciji
Kot poročamo na drugem mestu, je
bila minuU četrtek II. konferenca
slovenjebistriških sindikatov. Po po-
ročilu predsednika Boža Stmada Se je
razvila živahna razprava. V tem sestav-
ku povzemamo del razprave udeležen-
cev:
Ivan Landeker, predsednik sindika-
ta storitvenih dejavnosti je prisotne
seznanil z nalogami, ki si jih je ta
sindikat postavil. Strokovni odbor
-sindikata storitvenih dejavnosti deluje
šele od leta 1971, sestavlja pa ga 15
družbenih organizacij s 1014 člani in
300 zaposlenih v zasebnem sektorju,
od katerih je žal do sedaj le 30 članov
sindikata.
Ernest Fluher je govoril predvsem o
gospodarskem zaostajanju bistriške
občine. Iz vidika proračunske potroš-
nje na prebivalca je ta od leta 1963 do
leta 1968 padla iz 43 na 52 mesto
med 60 občinami v Sloveniji. Dotak-
nil se je tudi socialne diferenciacije in
neopravičenega bogatenja. Za slednje
meni, da obstoja tudi v Slovenski
Bistrici in teh primerov ne bi bilo
težko ugotoviti.
Marica Godec je razpravljala o druž-
benoekonomskih vprašanjih. Dopol-
nila je nekaj finančnih podatkov
poročila komisije za družbeno eko-
nomska vprašanja. Omenila je, da je
bilo do 30.9.1971 v primerjavi z
letom 1970 doseženo na področju
gospodarstva v republiki 31 % poveča-
nje celotnega dohodka, v občini Slo-
venska Bistrica le 16 %. Dohodek se je
v tem času povečal v republiki za
27 %, v občini 16 %. Zaskrbljujoče pa
je zlasti zaostajanje v doseganju ostan-
ka dohodka. Ta se je namreč v
republiki povečal za 51 %, v občini pa
le za 9 %. Ce bi iz primerjalnih
podatkov izključili največje podjetje v
občini, tovarno IMPOL, potem je
povsem drugačna slika. Ostanek do-
hodka bi zaostajal za republiškim
poprečjem le 4 %. Znano pa je, daje v
Slovenski Bistrici cela vrsta obratov,
ki imajo sedež v drugih občinah. Ob
upoštevanju tudi teh obratov pa je
gospodarstvo občine v doseganju
ostanka dohodka celo nad republi-
škim poprečjem (brez IMPOL). Zna-
no je, da je bila tovarna IMPOL v
preteklem letu v velikih nelikvidnost-
nih težavah. Situacija se postopoma
zboljšuje, vendar brez večjih kreditov
za obratna sredstva ne more biti
trajno rešena. To podjetje je v letu
1971 zaradi znanih, objektivnih težav
ustvarilo znatno manj sredstev za
sklade kot v letu 1970.
V Slovenski Bistrici so zelo ne-
ugodni tudi viri sredstev. Medtem, ko
je republiško poprečje nad 50 % v
korist lastnih sredstev, je v občini
ravno nasprotno. Gospodarstvo bistri-
ške občine ima le 27 % lastnih sred-
stev, ostalih 73 % pa predstavljajo
krediti. V minulem obdobju se je
torej preveč investiralo in premalo
mislilo na trajna obratna sredstva. Ta
negativna struktura bo verjetno imela
odraz v nadaljnem razvoju občine.
Zato ni čudno, da so podjetja planira-
la v naslednjem srednjeročnem ob-
dobju za 1 % nižjo gospodarsko rast,
kot republika.
Branko Vasa, podpredsednik SO je
razčlenil stanovanjsko problematiko
občine. Izgradnja stanovanj znatno
zaostaja za potrebami, je med drugim
dejal. Zato je več vzrokov. Med njimi
ukinitev občinskega stanovanjskega
sklada, neekonomskih stanarin itd.
Predvsem pri stanarinah je veliki raz-
korak z tržno ceno stanovanj. Po-
udaril je, da so se stanarine pred leti
postavljale po režijski uri KV zidarja
9,00 dinarjev, sedaj pa znašajo že
30,00 dinarjev. Kvadratni meter sta-
novanj je takrat veljal 900,00 dinar-
jev, danes že 3.500,00 din, stanarine
pa so ostale iste. Prisotne je seznanil
tudi z nelogičnim planiranjem izgrad-
nje stanovanj nekaterih podjetij v
občini.
Za podkrepitev te trditve je nave-
del, da so podjetja ugotovila do leta
1975 večje potrebe za družbeno grad-
njo kot individualno, planirala pa so
3/4 sredstev za individualno gradnjo
in le 1/4 za družbeno gradnjo. Zavzel
se je tudi za diferencirano subvencio-
niranje stanarin, saj je nevzdržno, da
je za stanovanja, kjer imajo stanovalci
družinskih dohodkov 6.0i00,00 dinar-
jev in za tiste, ki imajo 1.000,00
dinarjev dohodkov ista subvencija.
Pozv^ je sindikate, da se aktivno
vključijo v reševanje teh vprašanj.
Ladoslav Lešnik, predsednik sindi-
kata družbenih dejavnosti je skušal
argumentirano ovreči namere izvrš-
nega sveta Slovenije o koriščenju
sredstev po samoupravnih sporazumih
v družbenih službah le do 95 %.
Poudaril je potrebo po enakomernem
naraščanju osebnih dohodkov gospo-
darstva in družbenih služb, kot je to v
praksi nerazdružljivo. Omenil je velike
razlike v OD v letu 1971, saj so
delavci v gospodarstvu imeh na pogoj-
no nekvalificiranega delavca 1.119,00
dinarjev v družbenih službah pa po
istih merilih le 910,00 dinarjev oseb-
nih dohodkov.
Nadalje je zelo obsodil socialno
diferenciacijo, saj je nevzdržno, je
rekel, da so tako velike razlike med
posameznimi občinami in regijami.
Obsodil je tudi gradnjo nekaterih
marmornatih negospodarskih zgradb v
Ljubljani, medtem ko za otroško
varstvo, zdravstvo, socialo itd. ni
sredstev. Vprašal je, kdo lahko tako
brezbrižno razpolaga s sredstvi in
čigavimi. Njegova razprava je nakazala
še več trenutno aktualnih vprašanj.
Član predsedstva republiškega sveta
sindikatov Slovenije tov. Planine je na
nekaj vprašanj iz razprave tov. Lešni-
ka skušal obrazložiti mnenje republi-
škega sveta sindikatov. Predvsem je
opozoril na celovito reševanje seda-
njih gospodarskih težav in odločnost
republiških in zveznih organov za
reševanje le teh. Razpravljal je tudi o
nekaterih nalogah slovenskih sindika-
tov.	tf
tednik — ČETRTEK, 10. februarja 1972
STRAN 18
SINDIKALNA ŠOLA V PTUJU JE PRIČELA
Z DELOM
V torek, 1. februarja se je v Ptuju v
delavskem klubu „Franc Kramberger"
pričelo redno delo v Sindikalni šoli
pri občinskem svetu Zveze sindikatov
Ptuj. V šolo se je prijavilo okoli 100
slušateljev iz osnovnih sindikalnih or-
ganizacij ptujske občine, kar priča, da
je med, delavci veliko zanimanje za
zahtevnejše oblike idejnega in druž-
beno ekonomskega izobraževanja.
Svečanega pričetka dela se je poleg
najvidnejših sindikalnih delavcev ptuj-
ske občine tudi udeležil sekretar ko-
miteja občinske konference ZKS Ptuj,
Franc TETlČKOVlC.
Predsednik odbora Sindikalne šole
Ptuj, Feliks Bagar je v uvodnem govo-
ru orisal naloge in pomen Sindikalne
šole Ptuj, ki jo ima v idejno-politič-
nem in družbeno-ekonomskern izo-
braževanju delavcev za politično delo
v sindikatih, v samoupravnih in drugih
organih. Ko je govoril o vlogi delav-
skega razreda v samoupravni družbi,
je posebno poudaril, da je znanje
najmočnejše orožje delavskega razre-
da v boju za samoupravno sociali-
stično družbo.
S svečanega pričetka dela šole so
slušatelji poslali pozdravno pismo to-
varišu Titu, ki ga je prečitala Lizika
KUNSTEK, delavka iz tovarne perila
Delta Ptuj.
Takoj za tem je sledilo prvo redno
predavanje, ki ga je imel sekretar
komiteja občinske konference ZKS
Ptuj, Franc TETIČKOVIČ. V skrbno
pripravljenem in zelo zanimivem pre-
davanju je slušatelje podrobneje se-
znanil z aktualnimi političnimi do-
godki v Jugoslaviji po 21. seji predsed-
stva in drugi konferenci ZKJ.
Delo v šoli sedaj poteka po učnem
programu. V tem mesecu so redna
predavanja ob sredah in četrtkih po-
poldne, na katerih se slušatelji sezna-
njajo z aktualnimi vprašanji s področ-
ja gospodarstva.
V teku so priprave na ustanovitev
delovnih skupin in na voUtve sveta
slušateljev Sindikalne šole Ptaj in je
torej delo v sindikalni šoli že v polni
meri zaživelo.
PREDSEDNIK REPUBLIKE SFRJ
JOSIP B ROZ-TITO
BEOGRAD
Spoštovani tovariš TITO!
Slušatelji Sindikalne šole Ptuj, zbrani na svečanem začetku
pouka in prvem predavanju ti v imenu vseh delavcev ptujske občine
sporočamo:
Odločili smo se za to obliko idejnega in družbeno ekonomskega
usposabljanja zato, da bomo kot delavci v svojih delovnih organizaci-
jah in v samoupravnih organih lažje uresničevali vse tvoje besede in
smer, ki jo je začrtala 21. seja predsedstva ZKJ ter potrdila in
konkretizirala II. konferenca Zveze komunistov Jugoslavije.
Vse naše delo bo usmerjeno v to, da bo delavski razred,
organiziran v sindikatih, tudi v ptujski občini krepil in razvijal organe
samoupravljanja, da bo imel v njih prevladujočo vlogo in uveljavljal
skladen interes vseh delovnih ljudi.
Žehmo ti, da bi nas zdrav še mnogo let tako uspešno vodil in
utiral pot naši samoupravni socialistični Jugoslaviji.
V	imenu vseh delavcev in delovnih ljudi ptujske občine prejmi-
naše prisrčne pozdrave in obljubo: MI SMO VEDNO S TEBOJ!
V	Ptuju, 1. februarja 1972
SLUŠATELJI SINDIKALNE ŠOLE
PRI OBČINSKEM SVETU ZVEZE
SINDIKATOV PTUJ
Osnovna naloga občinskega sindikalnega sveta Ormož bo nadaljnja
skrb za boljši
standard delavcev
Občinski sindikalni svet Ormož je v
petek na svojem ra/šiijenem plenumu
razpravljal o svojen". programu dela z?
tekoče leto. Razgovora, ki ga je vodi.
predsednik ObSS Ormož Alojz Bala-
žič, so se udeležili tudi predsedniki in
tajniki sindikalnih podružnic.
Izhodišča za de o s;ndil:ata v letoš-
njem letu so v kritični analizi lansko-
letnega programa. Ude'2Ženci so oce-
nili .svoje dosedanje uspeie in ne-
uspehe ter jih dopoLiili z novimi
spoznanji. K tem štejejo zlasti ugoto-
vitve in sklepe 21. seje predsedstva
ZKJ, stališča Zveze sindikatov Jugo-
slavije in Slovenije ter 2. konference
ZKJ.
Pri vsakokratnem preverjanju dejav-
nosti in snovanju novih nalog, izhaja
program dela tudi iz dolgoročnih in-
teresov delavcev v organizacijah zdru-
ženega dela. Zato sprejeti program
pomeni dogovor za reševanje vseh
tistih vprašanj, ki neposredno vplivajo
na materialni položaj čk.nov sindikata
in njihovih družin v občini. Družbe-
nopolitična aktivnost sindikata in nje-
govih organov bo usmerjena v inten-
zivnejšo krepitev rasti materialnega in
kulturnega standarda c'e'avc3v. Zavze-
nali pa se bodo čudi /:a krepitev
i.veljavljanja samoupravnih pravic ne-
posrednih proizvajalcev in s tem za
bolj demokratične in humane odnose.
V razpravi je bilo mnogo povedane-
ga o sprejetih samoupravnih sporazu-
mih o delitvi dohod.ca in osebnih
dohodkov. Pred podpisom teh spora-
zumov je bilo od 1.600 delavcev,
zaposlenih v gospodarstvu občine, še
200 takšnih, ki so prejemali osebne
dohodke nižje od 800 din, nekaj celo
pod 600 dinarjev. To stanje se je z
omenjerdmi sporazumi delno izboljša-
lo, vendar si bo morarsindi'iat priza-
devati za doiiledno izvajanje podpisa-
nih samoupravnih sporazumov. Pri
tem podpirajo predlog repubUškega
sindikalnega sveta in izvršnega sveta
SR Slovenije o uvedbi sindikahie in-
špekcije. Vseeno pa v Ormožu obstaja
bojazen, da samoupravnih sporazu-
mov ne bodo mogli v celoti realizirati,
ker ne bo denarja.
V Ormožu že nekaj let ni bi'o
zgrajeno nobeno družbeno stanova-
nje. Popolnoma so upuStili blokovsko
gradnjo stanovanj in krepili gradnjo
zasebnih hišic. S tem. so res aktivirali
mnogo zasebnega denarja in tudi veli-
ko napravili. Prizadet pa je ostal tisti
delavec, ki živi iz rok v usta in si iie
more graditi svoje hiše in tudi stano-
vanja ne dobi. Tudi pri zaposlovanju
novih kadrov je največkrat problem
stanovanje. Tu in tam se še kdo prijavi
na kakšen razpis o izpraznjenem de-
lovnem mestu, zatakne pa se pri
stanovanju, ker ga enostavno ni. Sedaj
so nekatere gradnje v teku, druge pa
so predvidene, tako da se bo to
kritično stanje delno spremenilo. Sin-
dikat si bo prizadeval za nadaljevanje
spremenjene stanovanjske politike v
Ormožu.
Poseben problem za ormoško obči-
no in sindikat predstavlja uvedba
enotnega zdravstvenega zavarovanja
delavcev in kmetov, ki bi ga naj z
referendumom speljali že letos in to v
okvirih komunalnega zavoda za social-
no zavarovanje Maribor. Nedvomno je
resnična trditev, da bo ormoški dela-
vec, ki ima že tako ah tako manjši
osebni dohodek, ob morebitnem po-
enotenju obeh zdravstvenih zavarova-
nj, moral v ta sklad prispevati več, kot
delavci v razvitejših krajih. Prvič zara-
di večjega števila kmetov in drugič
zaradi manjšega števila delavcev. Tako
(Nadaljevanje na 15. strani)
TEŽKI TOVORNJAKI UNIČIJO ŽE ITAK
SLABE CESTE
AVtobsi in težka vozila nam bodo
uničila ceste. Td je ugotovitev AMZJ,
ki je zato sklenila sprožiti družbeno
akcijo, da bi nasploh ure.dili vprašanje
težkih vozil v našem cestnem pro-
metu. Te križarke in rušilci so krivi
tudi številnih smrtnih nesreč. Laže je
Pn nas kupiti avtobus in tovornjak
Kot pa fička, je med drugim rečeno v
sporočilu AMZJ.
V Avtomoto zvezi pravijo, da pri
m nič lažjega kot dobiti si dovo-
, Uenje za delo s težkim t vornjakom.
len vozil tudi ni težko kupiti. Dovolj
,P ^^^^ati le desetino cene (domačim
^aeiovalcem), pa že dobiš tovornjak,
j^ato tovornjake kupujejo celo tisti, ki
m ne potrebujejo.
avfo^^ugotovih, da osebni
tovornjak f manj uniči cesto kot
hitroVt^ ' ^^	^ozi s preveliko
S preobremenjen.
■ vozil ep ; ^^ podatek. Število osebnih
22	l^tih povečalo za'
^ov of tovornjakov in avtobu
velja ^^ odstotkov. Ta podatek
pripravila	^ato bo AMZJ
celovite podatke o razme-
rah na naših cestah ter hkrati pozvala
pristojne, naj s skupnimi družbenimi
akcijami urede to področje našega
cestnega prometa.	^ ^
' Učiteljica: „Boris, kakšna je razlika
med bhskom in elektriko, ki jo vidiš v
žarnici? "
Boris: „Razlika je v tem, da za blisk
ni treba nič plačati."
Janezek je začel hoditi v šolo. Prvi
dan ga je spremljala mamica. Na poti
iz šole domov mu reče: „Tako, Jane-
zek, dobro si zapomni pot, da boš
jutri lahko šel v šolo že sam."
Janezek je obstal kot vkopan: „Kaj,
jutri bo treba spet v šolo? "
Slikar reče kmečkemu fantu:
„Daj, vprašaj no očeta, če smem
naslikati vašo kravo."
Deček se kmalu vrne:
„Oče so rekh, da lahko, mati pa
pravijo, da je krava že deset let rjava
in naj kar taka ostane!''
li) stKan
tednik — Četrtek, lO. februarja ij.'
Občuten porast
prekrškov v ormoški občini
Odborniki obeh zborov ormoške
občinske skupščine so minuU četrtek
na skupni seji obravnavah med drugim
tudi poročilo o delu občinskega so-
dnika za prekrške v minulem letu.
Uvodoma so ugotovili zaskrbljujoče
povečanje prekrškov, sploh še posebej
pa mladoletniških, ki so se glede na
leto 1970 povečali skoraj za 200
odstotkov. Kako rešiti to vprašanje,
so se spraševali nekateri odborniki.
" Ormoški sodnik za prekrške Stani-
slav Frangež je bil mnenja, da poostre-
na kaznovalna politika, kot so jo
vodili lansko leto, pravzaprav nič ne
pomaga do zaželjenih ciljev, to je do
boljšega reda in discipline v občini.
Potrebno je bolj sistematično preven-
tivno delo, predvsem na področju
prometne varnosti ter javnega reda in
miru.
Prometni prekrški so najštevilnejši.
Njihovo število predstavlja kar 63
odstotkov vseh prekrškov, storjenih v
lanskem letu. Število prekrškov te
vrste pa je dejansko mnogo večje.
Mnogo storilcev namreč kaznujejo or-
gani milice na kraju samem. Sodnik za
prekrške jih obravnava le, če storilec
kazni noče plačati.
Varstveni ukrep odvzema vozni-
škega dovoljenja so uporabljali pri
vseh vinjenih voznikih motornih vozil.
V nekaj primerih so se posluževah
tega ukrepa tudi pri hujših kršitvah
reda in disciphne na cesti ter pri težjih
prometnih nesrečah. Zaradi boljšega
reda in disciphne na cesti je nujno
pričeti z orpnizirano prometno vzgo-
jo v šolah in uvesti preventivno služ-
bo. Samo delavci mihce in sodnik za
prekrške reda na cestah ne morejo
dovolj izboljšati. V mnogih primerih
je prometnim prekrškom in nezgodam
krivo stanje in opremljenost naših
cest, ki težko vzdržujejo naglo nara-
ščanje prometa. Voznikom motornih
vozil povzročajo razne težave tudi
neurejeni cestno prometni predpisi, ki
so raztreseni v številnih zveznih, re-
pubhških in delno tudi v lokalnih
predpisih. Tako npr. nikjer ni jasno
povedano, s katerim mopedom se
lahko vozimo brez vozniškega dovo-
ljenja in s katerim ne.
Poseben problem predstavljajo tako
imenovani krošnjarji, ki hodijo sem
ter tja po občini in prodajajo razne
reči. Okoriščajo pa se tudi s tem, da
na zvijačen način tu in tam kaj
ukradejo. Ormoški sodnik za prekrške
je v obravnavanem obdobju imel 18
takih primerov. Ker je krošnjarjenje in
beračenje po domovih pri nas prepo-
vedano z zakonom, so ti prodajalci
preprog, perja, raznih volnenih izdel-
kov itd. prejeh tudi primerne kazni.
Odborniki so zahtevah od postaje
mihce in sodnika za prekrške, da
poostreno preganjajo take pojave, saj
občapi zaradi svoje lahkovernosti na-
sedajo spretnim prekupčevalcem sla-
bega blaga.
Prekrši zoper javni red in mir
predstavljajo 14 odstotkov vseh pre-
krškov lanskega leta. Število je glede
na leto 1970 nekohko poraslo. Tako
kot vsa leta do sedaj, je največ teh
prekrškov storjenih zaradi pretepanja,
nedostojnega vedenja in prepira ter
kričanja na javnem mestu. Velik del
teh prekrškov je storjen v vinjenosti.
Lansko leto so se občutno povečah
tudi prekrški s področja prosvete in
kulture. Predpise o obveznem šolanju
je leta 1970 kršilo 6 storilcev lansko
leto pa že 17. Zato so odborniki
podprh predlog sveta za občo upravo,
da naj osnovne šole prej dostavljajo
predloge za kaznovanje staršev tistih
učencev, ki ne obiskujejo pouka. Ka-
zen, izrečena med šolskim letom bo
imela pozitivnejši učinek. Resnična
pa je tudi ugotovitev, da so otroci, ki
jih starši ne pošiljajo redno v šolo,
navadno kršilci predpisov in sploh
prestopniki.
jr
Hitra rast proizvodnje in drugega poslovanja je bil verjetno vzrok, da
je prišlo v TAP do nesoglasij med direktorjem in nekaterimi člani
koletkiva.
Kdo je kriv?
Pred nedavnim je bila v prostorih
TAP druga redna seja komiteja občin-
ske konference ZKS Ptuj, na kateri so
razpravljali o trenutnem gospodar-
skem in samoupravnem položaju To-
vafrne avtoopreme Ptuj.
TAP je v ptujski občini ena izmed
močnejših gospodarskih organizacij,
ki trenutno tudi zelo dobro posluje,
seveda v okviru njenih zmogljivosti.
Zaposluje nad 760 ljudi.
Hitra rast proizvodnje in drugega
poslovanja pa je bil verjetno vzrok, da
je prišlo v podjetju do nesoglasij med
prejšnjim direktorjem Štefanom Po-
žlepom, dipl. inž. in nekaterimi člani
kolektiva. V TAP se je torej pričel
majati sam vrh. Že prej je po pripove-
dovanju nekaterih članov kolektiva
bilo opaziti v vodstvu kolektiva raz-
drobljenost in strankarstvo. Na eni
strani je bil direktor s svojimi pristaši,
na drugi strani pa so bih njihovi
nasprotniki.
Ogenj pa se je dokončno razvnel
pred nedavnim, ko je TAP razpisala
volitve direktorja, ker mu je potekla
mandatna doba. Edini kandidat na
razpis pa se je prijavil Štefan Požleb,
ki je tudi ustrezal vsem razpisnim
pogojem. Le-ta pa je moral v času
volitev na vojaške vaje. Po tajnem
flasovanju so ugotovili, da je dobil
tefan Požlep premalo glasov in da ni
bil izvoljen za direktorja za naslednjo
mandatno dobo. Dipl. inž. Požlep je
nato vložil tožbo pri občinskem so-
dišču z motivacijo, da volitve niso
potekale po vseh predpisih. Akcija je
rodila reakcijo in zadeva bi bila kmalu
obešena na veliki zvon.
Nimamo namena spuščati se po-
drobneje v reševanje tega problema, ki
je nedvomno internega značaja TAP.
Namena nimamo tudi nekoga zagovar-
jati, oziroma obdolževati. O tem bo
nedvomno dalo 'zadnjo besedo so-
dišče, ki je tudi pristojno za reševanje
teh problemov. Hoteli smo v kratkem
le opisati, kje so tičale „iskrice poža-
ra" v TAP.
Res je, da je Štefan Požleb, dipl.
inž. v tovarni pustil svoj delež in daje'
vodil tovarno v času njenega največ-
jega napredka in da mu zato se bi
smeh očitati vsega, kar mu danes
očitajo. Vprašanje pa je, kaj so pred
vso to zadevo delali člani kolektiva in
zakaj so čakali ravno na čas vohtev?
Temu je verjetno vzrok, ker člani
kolektiva niso bih v popolnosti infor-
mirani, kaj se v resnici dogaja. To je
nedvomno velika napaka vodilnega
kadra v večini gospodarskih organiza-
cij. Šele, ko se stvari zaostrijo, se
zadeva naloži na ramena delavcev, ki
so napačno poučeni, včasih morda
tudi napihnjeni s strani drugih in
potem se pričnejo stvari reševati tako,
kot se ne bi smele. Zato se moramo
zavedati, da so v okviru podjetja
potrebni pogostejši sestanki in da
morajo pri reševanju problemov biti
prisotni povsod delavci, ki pa morajo
biti o stvareh tudi pravilno poučeni in
sproti informirani. Tega se žal vedno
premalo zavedamo.
Tudi Zveza komunistov ima pravico
in dolžnost obravnavati vsako vpraša-
nje, vendar mora priti do sklepov po
demokratični poti. To omenjamo za-
to, ker so nekateri vrgh krivdo za,
afero v TAP na ramena članov Zveze
komunistov. Res je, da si člani Zveze
komunistov postavljajo svoje naloge,|
pa jih pozneje ne rešijo, oziroma jih
rešujejo po napačni poti, kar često-;
krat terja vehke posledice. Pri reše-
vanju zastavljenih nalog pa morajo]
biti člani Zveze komunistov, kakor
tudi ostale družbeno-pohtične organi-
zacije zelo dosledni, kajti edino tako
bomo lahko rešili vse probleme ir
tudi tega v TAP.
M.N.
Vlomilci so se
preusmerili
na devize
v noči na 28. januar so se doslej
neznani vlomilci pozabavah na račun
premajhne budnosti in brezskrbnosti,
ko so vlomili v poslovalnico turisti-
čnega biroja na Trgu svobode v Ptuju
(nasproti občinskega sodišča) in od-
nesli, to pot okrog 120 kilogramov
težko blagajno s 60.000 dinarji goto-
vine, od tega več kot polovico v
devizah. Vlom je bil vsekakor plod
drzne zamish, saj So ga neznanci
izvrših v najbolj prometnem delu me-
sta, ki je hkrati tudi najbolje osvet-
ljen.
To je bil že drugi tovrstni vlom v
zadnjih treh mesecih v Ptuju. Ob
prvem so novembra lani odnesli Izbi-
rino blagajno z 90.000 dinarji, sedaj
pa so prišle na vrsto še devize. Kljub
obema vlomoma pa v Ptuju ni bilo še
prav nič storjenega v zavarovanje de-
narja, dnevnega izkupička trgovin, ki
bi ga te lahko vlagale sproti v banko.
Zadržujejo ga v svojih blagajnah, ki
kaj lahko postanejo lahek plen tistih,
ki bi brez dela radi imeh veliko
denarja.
-FK-
Ženske o svoji
organizaciji
članice sekcije za družbeno aktiv-
nost žensk, ki deluje pri občinski
konferenci SZDL Ormož, so minulo
soboto na svoji konferenci govorile o
otroškem varstvu v krajevnih skupno-
stih ormoške občine, zdravstveni za-
ščiti otrok in žena, o nočnem delu
žensk in mladine v delovnih organiza-
cijah in zastopstvu žensk v družbeno-
političnih organizacijah in samouprav-
nih organih. Konferenco je pričela
predsednica te sekcije Anica Geč in
med drugim pozdravila goste: Tino
Tomle, predsednico sekcije za družbe-
no aktivnost žena pri repubhški kon-
ferenci SZDL; Franca Novaka, pred-
sednika SO Ormož ter predstavnike
vseh občinskih družbenopohtičnih
organizacij.
O vprašanju otroškega varstva je
spregovorila Marica Brazda in že v
uvodu poudarila, da seje na področju
otroškega varstva tudi v ormoški obči-
ni mnogo spremenilo na bolje; Na
področju občine je v vzgojno var-
stvene ustanove zajeto že 17 odstot-
kov vseh otrok, do leta 1973 pa
predvidevajo povečanje na 21 odstot-
kov. Da bodo lažje dosegli svoj na-
men, bi se morale žene aktivneje
vključiti v organe KS in krajevne
organizacije SZDL ter se aktivno bo-
riti, da ta prizadevanja pridejo v pro-
grame KS.
V ormoški občini ni veliko število
žensk in mladine, ki bi dekh v nočni
izmeni, je povzela besedo Gordana
Ožbolt. Od 22. do 5. ure delajo samo
v tovarni Jože Kerenčič in v psihia-
trični bolnišnici. V tovarni Jože Ke-
renčič dela v nočni izmeni 12 žena.
Delajo pod enakimi pogoji kot delav-
ke v dnevnih izmenah, osebne dohod-
ke pa imajo višje za 25 odstotkov
zaradi nočnega dela. V drugi fazi
razvoja bo tovarna verjetno lahko
(Nadaljevanje na 15. strani)
NOS
Londonski „The Financial Times"
opisuje obisk sovjetskega predstavnika
v raziskovalnem laboratoriju britanske
firme „Ranks Hovis McDougal", kate-
ra obdeluje nov proces pridobivai^J
proteina s pomočjo mikro-glivic. Gli
vice, ki jih pri tem uporabljajo, so
največja tajnost. Ko so obiskovalci
pokazali stekleničko s temi glivicami
jo je odmašil, globoko vdihnil in sf
nato vseknil v žepni robec.- Omenjen
list je prepričan, da je ta žepni robei
bil po najhitrejši poti poslan v Mo
skvo . . .
INTERNACIONALNA SVINJA
Britanski učenjaki si prizadevaj«
dobiti „multinacionalno" svinjo, kil
imela takšne lastnosti, da bi zadevo
Ijevala največjemu številu zahtev pc
trošnikov. Računajo, da bi takšna sv:
nja bila najidealnejša za razširjen'
skupno evropsko tržišče. V Poskusu
ki bo trajal tri leta s križanjem belgi
ske, ameriške in angleške pasme, žel
jo dobiti vrsto svinje z lepšim in bol
šim mesom itd.
„Kako si zadovoljen s svojo ženo?
,Mojaje angel!"
„Srečni človek! . . . Moja še živi!
xednik — ČETRTEK. 10. februarja 1972
STRAN 5
Uspešni Hardecani
Minulo soboto je gasilsko društvo
Hardek pri Ormožu imelo svoj 76.
"'^Leto^ 1971 je bilo za hardeško
gasilsko društvo zelo pomembno, je v
uvodu povedal predsednik tega dru-
štva Ivan Pavlinič, saj je potekalo v
znamenju jubilejnega 75-letnega delo-
vanja društva. Ta visoki jubilej so tudi
primerno proslavili julija lansko leto.
aganizirali so veliko svečanost in
znano tombolo. Prireditev je odlično
uspela, s^ so med letom nakupili
nekaj cevnega materiala, osebne opre-
me ter do kraja izplačali gasilski
avtomobil ter motorno brizgalno.
Sredstva so si seveda prislužili tudi z
drugimi prireditvami. Nekaj pa so jih
dobili od občinske gasilske zveze.
Ob 30-letnici OF je občinska konfe-
renca SZDL Ormož dodelila GD Har-
dek priznanje OF. Na to so člani tega
društva še posebej ponosni, saj so
edino gasilsko društvo s področja
ormoškega požarnega okrožja, ki je
dobilo priznanje te vrste.
Zraven omenjenih uspehov pa so
Hardečani tudi obiskovah sosednja
društva ob njihovih jubilejih ali pre-
vzemih nove gasilske tehnike. Udele-
žili so se tudi nekaj tekmovanj. Od-
zvali pa so se tudi vabilom GD iz SR
Hrvatske.
Zaradi dobre preventivne službe ni
bilo na področju Hardeka lansko leto
nobenega požara, je povedal poveljnik
GD Hardek Štefan Bolcer. Laai so
sodelovali pri petih požarih. Posebej
velja omeniti njihovo sodelovanje ob
prometni nesreči v Pavlovcili, kjer se
je prevrnila avtomobilska cisterna s
približno 20.000 htri nafte. Okrepili
pa so se tudi kadrovsko. Na novo so
pridobili tri člane, tako da sedaj
štejejo njihove gasilske vrste 88 čla-
nov. Pozabili pa niso tudi na izobraže-
vanje. Tečaja za podčastnike, ki ga
organizira Občinska gasilska zveza, so
se udeležili trije člani. Dva člana sta
se udeležila tečaja za gasilskega stroj-
nika.
K res velikim uspehom gasilskega
društva je čestital tudi predsednik
ormoške občinske skupščine Franc
Novak: „Na vaše delo smo vsi ponos-
ni. Pokazali ste veliko aktivnost, kije
potegnila za sabo tudi druga društva.
Denar si v vehki meri služite sami in
ga tudi koristno nalagate. Na področ-
ju občine je bilo vloženih v gasilsko
opremo in orodje nad 30 milijonov, ki
so si jih naši pridni gasilci sami ustva-
rili. Takšno delo in prizadevanja lahko
ocenimo več kot pozitivno. Resnično
z zadovoljstvom ugotavljamo vehko
delo društev, vendar so gasilska daleč
pred drugimi."
Predstavnica občinske gasilske zve-
ze Ormož Berta Letonja je ob koncu
podelila nekaj priznanj o napredova-
nju gasilcev. Priznanja je dala gasilska
zveza Maribor in Ormož. Hardečani
pa so predsedniku SO Ormož Francu
Novaku podelili priznanje za izredno
razumevanje za gasilstvo.
jr
Predsednik Ivan Pavlinič govori na občnem zboru GD Hardek.
VEČ POZORNOSTI POMLAJEVANJU
GASILSKIH VRST
V drugi polovici letošnjega januarja
so gasilska društva na območju obči-
ne Slovenska Bistrica pričela z red-
nimi občnimi zbori. Do danes so tako
pregledala preteklo dejavnost in spre-
jela nove naloge tri gasilska društva od
skupno 14 (11 prostovoljnih in 3'
industrijska) kolikor jih aktivno de-
luje v bistriški občini.
Na letošnjih občnih zborih, ki se
bodo verjetno končaU do sredine fe-
bruarja, bodo gasilska društva razen
nalog, s katerimi se srečujejo' v dru-
štvih, posvetila največ pozornosti pri-
pravam in praznovanju 100. obletnice
PGD Slovenska Bistrica, ki bo 4. juni-
ja in bo trajalo ceh teden. V tem
okviru bo potekalo tudi zaključno
finalno tekmovanje vseh industrijskih
gasilskih društev občine v treh disci-
pUnah, med katerimi je tudi tridelni
napad in polaganje cevi. Ob 100. ob-
letnici obstoja pričakuje PGD Sloven-
ska Bistrica novo kombinirano gasil-
sko vozilo.
Letos bodo svojo 20. obletnico pro-
slaviU tudi v Industrijskem gasilskem
društvu IMPOL v Slovenski Bistrici in
60. letnico delovanja PGD Oplotnica,
kjer dosegajo tudi pionirji pomembne
tekmovalne uspehe v občinskem in
repubUškem merilu. Letos bodo do-
segli enega največjih svojih uspehov
tudi gasilci iz Šmartnega na Pohorju,
kjer bodo v kratkem imeh otvoritev
novega gasilskega doma, ki so ga v
največjem delu zgradili z lastnimi
sredstvi in opravljenimi prostovolj-
nimi delovnimi urami prebivalci kra-
jevne skupnosti Šmartno na Pohorju.
Ob otvoritvi doma, v katerem bodo
imeh svoj prostor tudi mladinci, bodo
gasilci krstih tudi novo gasilsko vozilo
in prejeli novo opremo in orodje.
Finančna sredstva jim je prispevala
tudi občinska gasilska zveza.
Ker so v pretekhh letih vsa gasilska
društva v občini dosegla dobro stroj-
no opremljenost, se bodo v svojih
dejavnostih letos zavzemala predvsefn
za tesnejšo povezanost gasilskih dru-
štev in civilne zaščite, za vzgojo in
pomlajevanje kadrov v svojih vrstah
kakor tudi za večjo vlogo preventivne
službe, v občini. Posebno pozornost
pa bodo posvetih vključevanju več-
jega števila pionirjev, mladincev in še
posebno žensk v gasilske vrste, kjer je
zadnja leta občutiti veliko pomanjka-
nje njihove prisotnosti, ki oa ie za
uspešno delo prepotrebna.
Viktor Horvat
NIŽJI OSTANEK DOHODKA TGA
Vsaka delovna organizacija stremi
za tem, da bi bil njen ostanek
dohodka ob zaključnem računu čim-
večji in čimugodnejši, saj je to prav-
zaprav edino spodbudno merilo za
delo v naslednjem letu. Ker je pač
tako, ni drugače tudi v tovarni ghnice
in aluminija v Kidričevem, o kateri je
v zadnjem času mnogo slišati. Čeprav
namreč še ni povsem točno, kakšne
rezultate bo pokazal zaključni račun
za leto 1971, pa lahko mirno že sedaj
trdimo, da bo vse prej kot ugoden. Iz
rezultatov, doseženih v lan^em letu
je jasno videti, da je bila ustvarjena
realizacija cca 38 milijard Sdin ob
minimalni amortizaciji osnovnih sred-
stev, s tem, da je ostanek dohodka
veliko nižji, kot je bil v prejšnjem letu
(1970). Pri vsem tem pa ne smemo
pozabit^ tudi na vzroke, ki so privedli
do takega stanja v tem velikem kolek-
tivu. Med pomembnimi vzroki za tako
stanje je padec cen aluminija na
svetovnem tržišču, saj je razlika ob-
čutna (od 620 na 390 dolarjev), nato
povečanje cen surovinam, med kate-
rimi se je največ podražila elektrika
(kar za 37%), potem pa sledijo še
premog (za 20 %), boksit iz uvoza,
prevozni stroški itd. Logično je, da ne
smemo vsega pripisovati le zunanjim
faktorjem, ampak moramo nekaj
vzrokov poiskati tudi doma. Tako
velja omeniti poleg cen na zunanjem
tržišču tudi domala povsem nemogo-
čo situacijo na domačem trgu, tako v
zvezi s cenami aluminija, ki so določe-
ne po Zveznem zavodu za cene ter se
kljub mnogim precejšnjim podraži-
tvam materiala sploh niso spremenile
že od leta 1970. Kolektiv TGA
prizadene tudi nelogična devizna po-
Utika, ki omogoča uvoz aluminija,
predvsem iz vzhodnoevropskih držav
po dumpinških cenah in minimalnih
taksah itd. Delovni kolektiv bo moral
vložiti vse sile, da bo kljub težavam
skušal situacijo v tem letu omiliti. Bo
uspel?	M. F.
BrSTRIŠKA MLADINA PRED NALOGAMI
V LETU 1972
Politični aktiv občine Slovenska Bi-
strica je pretekU teden (5. februarja
1972) razpravljal o vsebini in nalogah
po 11. konferenci ZKJ. Ob tem so
poudarili, da uravnilovka v organiza-
ciji ZK kakor tudi vseh ostalih druž-
benih ureditvah ne more biti sprejem-
ljiva. Zavzemali so se tudi za učinko-
vitejšo odpravo socialnih razlikovanj,
Odločnejšo borbo proti temu kakor
zlorabljanju družbenih sredstev
"ipremoženja.
..Osebno pozornost je pohtični ak-
»V občine Slovenska Bistrica posvetil
II. konference ZKJ v odnosu na
'logodke v občini. Tako so opozorih
na precejšnji odliv iz članstva komuni-
stov, med katerimi je največji odsto-
tek neposrednih proizvajalcev. V po-
sameznih osnovnih organizacijah ali
aktivih z vtUkim številom članov ZK
bodo ustanovili več manjših. S tem
želijo omogočiti kar najbolj aktivno
vključevanje vsakega posameznega
člana organizacije v razprave in odlo-
čanje o pomembnih dogodkih na po-
dročju občine kakor tudi krajevne
skupnosti. Komunisti občine Sloven-
ska Bistrica so prepričani, da prgani-
zacijske obhke v tej občini niso te-
meljno vprašanje, ki bi lahko v večji
meri vplivalo na zmanjšano dejavnost
v njihovih vrstah, predvsem osnovnih
organizacijah in aktivih ZK.
Na osnovi II. konference ZK in
razprav v poUtičnem aktivu v Sloven-
ski^ Bistrici bodo tudi komunisti te
občine programirah svoje naloge in jih
prilagodili okolju, v katerem živijo in
ustvarjajo.
Med najpomembnejše sklepe seje
poUtičnega aktiva občine Slovenska
Bistrica so tako uvrstih popolno pod-
poro akcijskemu programu II. konfe-
rence ZKJ, s katerimi bodo seznaniU
vse člane ZK v osnovnih organizacijah
in aktivih na terenu, ki bodo na
osnovi teh izdelah tudi svoje akcijske
programe, določili roke in nosilce ter
kontrolirali njihovo izvajanje.
Viktor Horvat
„Otokar, ne ljubiš me več tako kot
včasih," se pritožuje žena. „Prej si
vedno meni pustil večji kos mesa."
„Kaj pa še, ljubim te ravno toliko
kot prej, le kuhaš zdaj bolje!"
Mornar po dolgih mesecih pride
s^t domov. Toda žena mu medtem
ni bila najbolj zvesta.
„Kdo je bil? Ali je bil moj prijatelj
Pavle? " zaslišuje svojo ženo.
„Ne."
„Je bil moj prijatelj Ciro? "
»Ne."
,,No, potem pa je bil kvečjemu moj
prijatelj Tomo."
Pa odvrne žena razdraženo:
„ALi misliš, da jaz nimam nobenine-
ga svojega prijatelja? "
„Ta pa je dobra," pravi Jana svoji
prijateljici, filmski zvezdi, „s tvojo
ločitvijo je pa tokrat šlo res rekordno
hitro!"
„Da," odvrne diva, „celo poročno
potovanje sva morala prekiniti, da ne
bi zamudila ločitvene obravnave."
li) stKan
tednik — Četrtek, lO. februarja ij.'
Zamušanski gasilci
so praznovali
Nič kaj prijetno vreme in še slabše
ceste so bile v soboto, ko sem se
napotil v Zamušane, majhno in mirno
vas pri Gorišnici. Zamušane so zares
prijazna vas, kakor so prijazni tudi
ljudje, ki v njej živijo.
V soboto, 5. februarja pa so imeli
Zamušančani še poseben praznik, ga-
silski občni zbor na katerem so
plakete, kolajne, pokali in druga ga-
silska priznanja, kar deževala. Najbolj
pa so nedvomno ponosni na svoja
dekleta, ki so z gasilskim znanjem
ponesla ime Zamušan daleč po Jugo-
slaviji in tudi izven njenih meja.
Kamorkoh so prišle, so tudi zmago-
vale in zmaga se jili je držala, kot da je
to nekaj z dekleti neločljivega. Dolg
bi bil seznam vseh gasilskih tekmo-
vanj, ki so se jih Zamušanke udeležile.
Naj naštejem le nekatere: v občin-
skem merilu jim ni bil nihče kos in
dosegle so prvo mesto; ista pesem je
bila na republiškem gasilskem prven-
stvu v Mariboru, kjer so prav tako
dosegle prvo mesto in zato prejele
veliki pokal Maribora in pa zlato
gasilsko sekirico; bile so kandidatinje
za državno gasilsko prvenstvo v Kra-
ljevem, ki so se ga tudi udeležile in tu
dosegle šesto mesto; za kar so prejele
zlato plaketo občine Kraljevo in vsaka
zlato tekmovalno značko. V avgustu
lani so se udeležile tudi gasilskega
tekmovanja v sosednji Avstriji, kjer so
prav tako zmagale in od tam prinesle
še en pokal. Zmaga je torej sledila
zmagi in pokali ter priznanja so se
neprestano vrstili.
Težko je opisati trenutke radosti in
zadovoljstva, ki so ga v soboto doživ-
ljali Zamušančani, posebno še psilci.
Navzočim so stopile solze v oči, ko je
Štefka Zakrajnik - vodja ženske in ob
enem tekmovalne skupine govorila o
težavah, s katerimi se zamušanske
mlade gasilke neprenehoma srečujejo,
najsi bo to doma ah pa na raznih
tekmovanjih. Cestokrat zanje ni bilo
razumevanja in ne denarja. Sante so si
pomagale kot so vedele in znale. Vsi ti
težki trenutki pa so verjetno pripeljah
do tako velikih rezultatov in uspehov,
ki jim ria našem območju skoraj ni
primerjave.
Ob pogledu na toliko število poka-
lov in ostalih priznanj, ki so se tistega
sobotnega večera bleščale na slavnos-
tni tribuni zamušanskega gasilskega
društva, je lahko človeka zares „stis-
nilo" pri srcu. To pa se je tudi
zgodilo. Verjetno ga ni bilo v dvorani,
ki ne bi imel solznih oči. Vse te solze
pa sO bile le odraz zadovoljstva in
veselja, ki so ga priredile zamušanske
gasilke, ko so si priborile toliko trofej
in ponesle slavo zamušanskega gasil-
stva daleč v svet.
Gasilskega občnega zbora v Za-
mušanih se je udeležil tudi predsednik
SZDL Ptuj Zdravko Turnšek, ki je v
nekaj kratkih, toda jedrnatih besedah
izrazil zadovoljstvo nad doseženimi
uspehi na gasilskih tekmovanjih kakor
tudi v drugih akcijah. Obljubil je, da
bo skušal, kolikor bo v njegovi moči,
pomagati zamušanskim gasilcem,
predvsem pa še njihovi ženski deseti-
ni, da bi tudi v bodoče dosegali take
in še boljše rezultate.
Taka je bila torej letna bilanca
gasilskega društva v Zamušanih in
upam, da so nanjo v resnici lahko
ponosni. Po uradnem delu občnega
zbora se je pričel neuraden del in v
dvorani je zadonela pesem in zaigrala
muzika. Pozno v noč je bilo slišati
razigrana in srečna zamušanska dekle-
ta in zamušanske fante, ki so nazdrav-
Ijah svojim dekletom za uspehe, ki so
jih dosegle.
Zamušanskim gasilkam tudi naše
iskrene čestitke!	M. Novina
Zamušanski gasilci so letos dosegli velik uspeh. Izkazala so se predvsem
dekleta.	,
ZA DOBRO VOLJO
„Poslušaj Francelj! Najmanj deset-
krat sem te že prosil, da mi vrneš
denar, ki sem ti ga posodil!"
„Nič se ne razburjaj. Stane! Samo
spomni se, koliko časa sem jaz tebe
prosil, da mi ga posodiš!"
Tilčka leži v porodnišnici. Zdravnik
je z njo zelo prijazen.
„Kaj si želite, fantka ah punčko? "
jo sprašuje.	'
„0, fantka, gospod doktor!"
„Pa ste že izbrali ime za sina? "
Tilčka malce v zadregi: „Ce bo
temnolas, bo Tonček, če pa svetlolas
pa Milan."
delo ribiške družine ormož
Res mrtvo morje?
Nadaljevanje
Gradnja hidroelektrarne SD III pri
Varaždinu že poteka. Pred njo bo na
Dravi nastalo veliko jezero. Maribor-
ska jezera pred elektrarnami so sedaj
praktično mrtva in prazna. V Ormožu
bo zaradi nekaj ugodnih pritokov
Drave nad jezom, še vedno dovolj
drstišč za ribe v jezeru, česar v
Mariboru nimajo. Osnovna naloga
ormoških ribičev bo zato, napolniti
jezero z velikimi količinami rib, ki
bodo jezero obogatile, in tako še
naprej omogočile športni ribolov.
Vsekakor bo zato potrebnih veliko
sredstev. RD bo morala iz lastnili
sredstev, zagotoviti s pomočjo kre-
ditov denar za odkup 5 do 7 hektarjev
zemljišč ob potoku Leštjica. Tam bi
morali zgraditi vsaj 2 ribnika z naj-
manj 2 ha površine za gojitev krapov,
ki bo riba bodočnosti v ormoških
vodah. Morali pa bodo tudi zgraditi
ribnik v Središču ob Dravi ob potoku
Trnava s površino vsaj 2 ha, kot
nadomestilo za izgubljeno vodo v
dravski strugi. Mariborske izkušnje
učijo, da je struga pod jezom zaradi
nenadnih poplav in odvzemov vode
popolnoma nerentabilna za ribolovno
gospodarstvo. Pod jezom v Mariboru
je bilo precej velikih poginov rib, ki so
nastali predvsem zaradi brezbrižnosti
Elektrogospodarstva.
Iz tega sledi, da bo RD Ormož
-morala samo v naslednjih petih letih v
ribogojne objekte vložiti 50 do 60
milijonov starih dinarjev. S tem bodo
samo omilili stanje, ki bo nastalo z
fradnjo hidroelektrarne Varaždin.
koda, ki bo nastala s tem, da bo
ribam zaprta pot na drstišča, je
praktično neocenljiva.
Po letnem planu vlaganja vloži
ormoška ribiška družina v svoje vode
2400 sulcev, 1500 ščuk in 6000
krapov in linjev. Lanko leto je družina
vložila za milijon petstotisoč starih
dinarjev ščukjih in krapjih mladic. Ce
preračunamo vrednost vložka le na
10 let je to že lepo število milijonov,
Ni pa -pozabiti, da lovijo le odraslo
mersko ribo tako, da vložek gre v
velikem številu v drst in tako obogati
vodo.' Rib se ne da preštevati tako kot
lovci preštevajo divjad. Po ribolovni
statistiki pa se da ugotoviti, da je v
vodi spet zadovoljivo število sulcev, ki
so za turiste najbolj privlačni in ki so
pred petimi leti že skoraj izumrli. V
tem je tudi rezultat večletnega siste-
matičnega dela.
Nekaj možnosti bo novo jezero
vseeno nudilo. Odpira se možnost, da
RD Ormož prične rediti krape za trg.
Vse to je še potrebno raziskati,
ugotoviti, kakšni bodo stroški vzreje
in prirast krapov in kakšni so sploh
pogoji za rast ribe v teh vodah. S tem
bodo ormoški ribiči naredili prvi
korak k odpiranju novih možnosti
povečanja dohodka svojega kraja, po-
pestritve prehrane in z zagotovljenim
ulovom vehkih rib pritegnili turista-
-ribiča. Krap je izredna športna riba,
zato se bo turist v Ormožu zadržal
dalj časa. Poleg drugih ugodnih mož-
nosti (hotel, kopališče, izleti v gorice,
gozdovi, lov) bo tudi zaradi ribolova
voljan ostati dalj časa na oddihu v
Ormožu.
Gospodarski uspeh, obravnavan v
prejšnjih načrtih bo narekoval nove
investicije v rekreacijske objekte ob
jezeru. Da bodo lahko gostu kaj
ponudili je potrebno, da bo voda živa
in spodobna za življenje in razmnože-
vanje rib.	jr
10. APRIL - KRAJEVNI PRAZNIK
KIDRIČEVEGA
V prvi polovici tega meseca je bil v
avli osnovne šole v Kidričevem sesta-
nek predstavnikov vseh množičnih
organizacij ter sekretariata KO ZKS
„Dravsko polje", kije bil prav gotovo,
če že ne edinstven pa vsaj izredno
pomemben za to področje, saj po-
meni brez dvoma precejšnjo preokret-
nico v nadaljnjem delu družbenopoli-
tičnih organizacij tega področja. Se-
kretar krajevne organizacije ZKS
„Dravsko polje" IVO TEŽAK, je
uvodoma podal pregled problemov, ki
tarejo to območje, kot je neuspel
referendum v naselju I. Kidričevo,
prostor za mladino, kadrovanje, delo
organizacij, aktivnost oz. neaktivnost
itd. Ker je v razpravi, ki je bila
izredno pestra, živahna in kar je
najbolj pomembno zelo plodna in
konkretna, ker je sodelovalo mnogo
predstavnikov in tudi izneslo mnogo
pripomb in predlogov, bomo o tem še
poročali, za danes pa se omejujemo
predvsem na izredno pomembne skle-
pe, kot je na primer sklep o razglasitvi
krajevnega praznika v Kidričevem, ki
bi naj bil na obletnico rojstva velikega
revolucionarja, pokojnega BORISA
KIDRICA, po katerem nosi ime šola,
tovarna in naselje. Ob tem velikem
dnevu in krajevnem prazniku Kidri-
čevega bo 10. aprila 1972 svečan^
proslava, pri kateri bodo sodelovali
mnogi učenci in učenke nekaterih
drugih šol iz občine. V Kidričevem je
10. april, rojstni dan Borisa Kidriča
veljal- za ,,DAN ŠOLE" in so ga tudi
redno praznovali. V ta namen so
ustanovih 6-članski odbor z nalogo,
da pripravi vse potrebno za proslavo
in praznovanje krajevnega praznika v
krajevni skupnosti Kidričevo, ki bo
od letos naprej potem vsako leto velik
praznik za naselje oz. krajevno skup-
nost.	M. F.
ZASEKA
2 kg slanine, lOdkg čebule, žlica
soli, šcep popra.
Slanino zrežemo na večje kose torej
jo obarimo v kropu, da postane ste
klena. Nato jo odcedimo, ohladim"
ter s čebulo vred zmeljemo, osolimo
popopramo in dobro pregnetemo. Za
seko damo na tesno v porcelanasto al
stekleno posodo ter po vrhu zalijemo
z ohlajeno čisto mastjo.
Na izlete ne nosite hrano, ki se
hitro pokvari! Prav tako ne puščajte'
pločevinastih konzervah ostanke hra
ne, ker se lahko zastrupite, ko bost«
uživah hrano, v kateri šo se poii
vplivom zraka naselile strupene sesta
vine.
Pohištvo iz spletenega vrbja čistimt
s slano vodo. Najprej ga zdrgnemo''
mehko krpo, ki smo jo namočiU ^
slano vodo,,potem pa pohištvo otre
mo še s suho krpo.
tednik — ČETRTEK, 10. februarja 1972
STRAN 18
Šport in mladi
v Ormožu
Ormoška mladina je minuli četrtek
v poznih popoldanskih urah stopila na
ulice in po mestu tiho demonstrirala.
Nosili so transparente z napisi: „Sport
je naša poteba!" „Zdrav duh v zdra-
vem telesu!" „Do 1941 Sokol, 1960
Partizan, danes ? " Potem so se odpra-
vili v dvorano delavske univerze^ kjer
je bila javna tribuna na temo „Sport
in mladi v Ormožu". Organizator raz-
govora je bil Klub mladih Ormož in
občinska konferenca ZMS Ormož.
Mnoge težke rane naše telesne vzgo-
je so ponovno prišle na površje. Nad
70 mladih in približno 30 starejših
udeležencev je v triurni razpravi opo-
zarjalo, da ormoška občina bije težki
boj na gospodarskem, kulturnem in
tudi športnem področju. Denarja pač
ni in ga zaradi mačehovskega obravna-
vanja nekaterih pokrajin s strani re-
pubhke in nekaterih problemov s stra-
ni občine se dolgo ne bo. Profesor
Evgen Titan iz Murske Sobote, du-
hovni vodja športa v Pomurju in gost
mladinske tribune v Ormožu je pove-
dal nekaj „vročih" na ta račun: „Če
mi tu na periferiji ne bomo vroči,
kako bo srce čutilo našo bolečino,
sušimo, da smo na zelo pomembnem
strateškem križišču v isti sapi pa
pozabljamo, da smo deležni vseh mo-
gočih vplivov, ki niso socialistični.
Proti takšnim vplivom se moramo
boriti tudi s športom."
„Sport je nekaj, kar pripravlja mla-
dega človeka na življenje, na obrambo
domovine in družbe. Nekoč so se s
športom ukvarjali posamezniki, sedaj
pa je postal vsakdanja potreba pred-
vsem mladega človeka," je poudaril
predsednik ormoškega kluba mladih
Franc Šulek in nadaljeval „ah ni šport
del socialističnega angažiranja mla-
dih? "
„Finančna sredstva pa niso vse," je
bilo slišati v razpravi. „Osnova je tu,
je že zagotovljena. To so roke mladih
in njihova pripravljenost za delo. Od
starejših pričakujemo več razumeva-
nja 'za naše interese. Shšimo, da je
mladina pasivna, da je pokvarjena,
toda, ali nismo vaši otroci? " so mladi
vprašali starejše.
Na področju občine delujeta dva
dobra rokometna kluba. Nekaj delajo
tudi telesno vzgojna društva Partizan
v Središču ob Dravi in v Ivanjkovcili.
Vse to pa je za množičen šport daleč
premalo. Mladina si žeh športnega
udejstvovanja, vendar pri tem naleteva
na nerazumevanje. Na razgovor o
športu so povabih čez 25 funkcionar-
jev, udeležili pa so se ga le redki.
Prisotni niso bili med drugim pred-
stavniki občinske skupščine in kar je
še bolj žalostno, ni bilo tudi nobenega
predstavnika občinske zveze za te-
lesno vzgojo. Mladi so zato zahtevali
ponovno formiranje te zveze, saj dose-
danja, ki je bila ustanovljena pred
dobrim letom, še ni naredila ničesar.
Nekdaj je delovanje športnih dru-
štev bilo izredno. Do leta 1962 so
tudi telesno vzgojna društva Partizan
še nekoliko delala, sedaj pa je razen
redkih izjem vse zaspalo. Res je, daje
nekaj kriv hiter tempo današnjega
življenja, res pa je tudi, da naš človek
postaja vse bolj mehkužen, neodporen
in slab (v fizičnem smislu). Da je
temu res tako, je pokazal tudi mane-
ver „Svoboda 71" saj niso bili redki
primeri, ko so naši fantje omagali pod
fizičnimi napori. Zato bi kazalo rešiti
probleme telesne vzgoje ter omogočiti
mladini in drugim občanom tudi na
tem področju aktivno in stalno delo.
Šah
PTUJ : PUCH 4,5 : 3,5
Že drugo leto po vrsti nastopajo
šahisti iz Ptuja v interligi. V njej
nastopa 5 slovenskih in 5 avstrijskih
moštev. Škoda, da so tekmovanje v
interligi odpovedali šahisti Kovinarja,
zmagovalci slovenske lige - zahod.
Glavni favorit za prvo mesto je tudi
letos ekipa ŽŠD Maribor, za katerega
igra na prvi deski velemojster Bruno
Parma.
Ptujčani so igrah v prvem kolu v
Gradcu z ekipo Pucha. Rezultati:
BohakiDanner 0:1; Podkrajšek:Nickl
1:0; Majcenovič:Krasnik 1/2:1/2; Še-
ruga:Fink 1/2:1/2; Rudolf:Draksler
1:0; Zupanič:Brandner 0:1; Škaija:
Konrad 1:0; Kneževič:Reiner
1/2:^2;
Ekipa Ptuja je zaigrala izredno do-
bro in le sreča je rešila domačine,-da
niso doživeh še večjega poraza. Zelo
nesrečno sta namreč izgubila Bohak
ter Zupančič. Zupančiču je to prvi
mednarodni poraz.
Rezultati ostalih ekip: Maribor:Ge-
meinde 4:4, Branik:Humanick I 3:5;
Celje : Humanick II 7 1/2:1/2.
Murska Sobota: Styriaje preloženo,
ker Sobočani zaradi snega niso pri-
speli v Gradec.
Že prva srečanja so pokazala, da so
avstrijski klubi v zelo dobri formi, saj
sta Gemeinde in Humanick I iztržila
zelo dobre rezultate proti Mariboru in
Braniku.
Lestvica po prvem kolu: 1. Celje
2. Humanick I 5; 3. Ptuj 4,5;
i^aribor in Gemeimle 4 točke itd.
ŠM
ORMOŠKA MLADINA
NAVDUŠILA
Proslavo slovenskega kulturnega
praznika je v Ormožu pripravila mla-
dina. Člani Kluba mladih so pripravili
lep literarni večer poezije mladih slo-
venskih pesnikov Koviča, Zlobca, Ko-
sovela, Vogla in Kuntnerja. Pred nabi-
to polno dvorano"^ Delavske univerze v
ormoškem gradu so mladi s svojimi
skrbnimi interpretacijami pesnikovih
misli pričarali našo stisko v svetu.
Glasbena spremljava je ves čas literar-
nega večera krepila misel, čustvo in
željo po mirnem in ubranem življenju,
po še tisti nedotaknjeni naravi, po
tisti pravi, pa četudi romantičrli lju-
bezni. Imeh smo priložnost, s srcem
in mislijo s skupno bolečino pesnika
in mladih začutiti skupno srečo ob
majhnih nepomembnih stvareh.
Tako so mladi prekinih nit enohč-
nosti in monotonosti vsakdanjega živ-
ljenja. PozabiU pa niso tudi na svojo
domačo slovenjegoriško grudo, kije v
pesmih mladega pesnika Toneta Kunt-
nerja zvenela ob pesmi večernega zvo-
na ter tako prikazala lepoto in žalost
kmečkega človeka.
Režijsko sta literarni večer pripra-
vila Nadica in Jože Grandoč, učitelja
na ormoški osnovni šoli. Mladi so se
jima zahvalili za pomoč in vložen trud
s šopkom nageljnov.
Ormoška mladina je pokazala vehko
mero prizadevnosti in tudi uspela.
Čestitamo!
Nezgode pri delu v blagem upadanju
Služba varstva pri delu je ena izmed
zelo pomembnih institucij v vsaki
delovni organizaciji. Zato ji je treba
dati vso podporo. Tej službi posve-
čajo precej pozornosti tudi v tovarni
glinice in aluminija, čeprav verjetno še
pa vedno ne toliko, da bi lahko bih
povsem zadovoljni. Služba varstva pri
delu v TGA je pripravila obširno
šestmesečno poročilo, o katerem je
razpravljal tudi odbor za varstvo pri
delu, na^o pa še delavski svet podjetja,
ki je ugotovil, da so nezgode pri delu
zadnja leta v zelo blagem upadanju,
saj je bilo nezgod glede na prejšnja
leta precej manj, kar dokazuje, da se
tudi proizvajalci zavedajo svoje odgo-
vornosti do podjetja ir\ družbe. Vseka-
kor pa je kljub temu še vedno opaziti,
da je vzrok precejšnjim nezgodam v
dokajšnji meri pripisati osebnemu fak-
torju, kar seveda pomeni, da bi morali
vodje v posameznih delovnih in orga-
nizacijskih enotah vsled tega precej
poostriti varnostne ukrepe.
Z analizo nezgod po krajih, kjer so
se pripetile, je bilo ugotovljeno, da
prednjačijo predvsem dvorana B, dvo-
rana A ter hvarna v DE aluminij.
Seveda s tem ni rečeno, da je v vseh
drugih enotah povsem v redu in prav,
vendar je bilo iz razprave na sejah
svetov delovnih enot le moč zaklju-
čiti, da se je treba dosledno in z vsemi
razpoložljivimi sredstvi boriti proti
temu, da bi bilo v podjetju čim manj
nezgod. Delavski svet pa je prav tako
razpravljal še o delovnih pogojih v
hvarni ter naročil odgovornim v vod-
stvu podjetja, da je treba takoj ukre-
pati za odpravo takih nepravilnosti ter
o rezultatih o izvajanju tega sklepa
samoupravnih organov na naslednji
seji poročati delavskemu svetu.
M. F.
BrSTRIŠKA MLADINA PRED NALOGAMI
V LETU 1972
Zadnja razširjena konferenca pred-
sedstva OK ZMS Slov. Bistrica je
nakazala nekatere probleme in naloge,
katerim bodo mladi v tej občini mo-
rah v letošnjem letu posvetiti posebno
pozornost, tako v vodstvu OK ZM
kakor tudi v vseh aktivih na terenu.
Kot enega najpomembnejših vzro-
kov, da mladi bistriške občine v pre-
teklem letu kljub dobro izvedenim
akcijam niso v popolnosti Uspeli ure-
sničiti svojega delovnega programa, so
navedh prepogostjo menjavanje vod-
stev mladinskUi aktivov na terenu. Ob
tako pogostem menjavanju se nova
vodstva znajdejo pred problemom,
kako najuspešneje organizirati na-
daljnjo mladinsko dejavnost v aktivu,
ob nedovoljni delovni izkušenosti,
večkrat pa tudi ob nezaupanju v
dobro mladinsko dejavnost, kar je
največkrat posledica nedejavnosti pre-
teklih vodstev ali posameznikov na
vodilnem mestu. Kljub temu da OK
ZMS Slov. Bistrica ob tesnejšem sode-
lovanju uspe v določenem času pri-
praviti novo vodstvo na delo, v aktivu
pa nastajajo kmalu novi problemi,
med katerimi sta najpogostejša po-
manjkanje prostorov in finančnih
sredstev. Vsled pom^jkanja finan-
čnih sredstev organizira OK ZMS
Slov. Bistrica samo enkrat v letu
seminar za vodstva aktivov in enkrat
za posainezne funkcijske dolžnosti v
aktivih. Žal pa se veliko večkrat v tem
obdobju srečujejo v posameznih akti-
vih na področju te občine ž menjava-
njem vodstev mladinskih aktivov.
Problem prostorov je med mladimi
v bistriški občini prisoten že vsa leta
njihovega delovanja. Kljub temu, da si
posamezni aktivi pridobijo kakšen
prostor, pa ga v nislednjem obdobju
vsled nujnejših zahtev v posameznih
krajih kmalu izgubijo. So pa tudi
primeri, ko si mladi z neorganizirano
in pomanjkljivo dejavnostjo v pridob-
ljenih prostorih pravico do nadaljnje
uporabe, zapravijo po lastni krivdi.
Oblikam in načinu dela mladih v
klubih ali drugih prostorih, ki jih
uporabljajo, bo občinska konferenca
ZM v prihodnje posvetila več pozor-
nosti in načrtnejšega dela.
Niso osamljeni tudi pojavi,.ko se
mladi v aktivih srečujejo s problemom
razdrobljenosti med študentsko, de-
lavsko in kmečko mladino, kar zelo
slabo vpUva na rezultate dela aktivov.
Problem, ki je predvsem prisoten v
aktivih na terenu je, kako pritegniti k
sodelovanju kar največje število mla-
dih. Kljub temu da posamezni aktivi
štejejo od 50 do 150 in še več mladih
pa je med njimi največkrat aktivna
samo četrtina ah še toliko ne. Neizko-
riščene so še možnosti za vključevanje
tistega dela mladih, ki po končanem
šolanju ostanejo v domačem kraju.
Mladi se zavzemajo tudi za nadalj-
nje razširjeno sodelovanje s pripadniki
JLA in drugimi krajevnimi ter družbe-
no-političnimi organizacijami na tere-
nu in v občini. O programih in obli-
kah dejavnosti aktivov ZM in OK
ZMS bodo ta mesec razpravljah tudi
na posvetovanjih v vseh mladinskih
aktivih bistriške občine. Vodili pa jih
bodo člani predsedstva OK ZM Slov.
Bistrica.
V. Horvat
literarni večer ob kul-
turnem prazniku v slo-
venski bistrici
Na dan kulturnega praznika sloven-
skega naroda je bil v Domu kulture v
Slovenski Bistrici 8. februa^a 1972
literarno-glasbeni večer v režiji prof.
Janko Čar-a pod naslovom LJUBIL
SEM VAS. Večer je pripravilo Delav-
sko prosvetno društvo Svoboda iz
Slovenske Bistrice, nastopili pa so
glasbeni umetnik-kitarist prof. Stanko
Perk in recitatorji Štefan Romih, Jan-
ko Čar, Stanko Šega, Ana Dovjak in
Vojteh Osojnik.
V tem okviru so bile proslave tudi v
vseh osnovnih šolah na območju ob-
čine. Literarni krožek osnovne šole
Pohorski odred Slovenska Bistrica pa
je ob tej priložnosti pripravil v Domu
kulture Uterarni večer, kjer so člani
hterarnega krožka čitah najuspelejša
dela iz svojega glasila Naša misel. Na
sam praznik pa so izdali tudi svečano
številko tega glasila.
Viktor Horvat
zdravice
Opazovalci v Pekingu so ugotovili,
da so v zadnjem času ob priliki med-
narodnih srečanj in banketov pričeli
opuščati zdravice Mao Ce Tungu. To
si razlagajo kot željo po odpravi
ustvarjanja kulta osebnosti, oziroma,
da se obstoječi kult ublaži.
li) stKan
tednik — Četrtek, lO. februarja ij.'
ŠE NA MNOGA LETA!
Zlatoporočenca Konstancija in
Franc Cimernian iz Obreža 35 pri
Središču ob Dravi sta praznovala svoj
visoki jubilej minulo soboto. Pred
polno poročno dvorano njunih sorod-
nikov sta opravila obred zlate poroke
matičar Jože Sever in predsednik
ormoške skupščine Franc Novak, kije
zlatoporočencema tudi čestital in iz-
ročil darilo občinske skupščine ter
plaketo zlatoporočencev.
O zakoncih, ki dočakajo tako visok
jubilej skupnega življenja, je treba
zvedeti kaj več. Zato smo se naslednji
dan oglasili na njunem domu v Obre-
žu ter se pogovorili o tem in onem.
Seveda, manjkalo tudi ni dobre doma-
če "kapljice, saj je gostija bila po stari
kmečki navadi.
Oče Franc vse svoje dolgo življenje,
rojen je bil 20. oktobra 1889 v
Obrežu, uporablja težko tesarsko seki-
ro, od katere se še sedaj ne more
ločiti. Tako močno mu je pri srcu, da
še vedno, kljub letom z ljubeznijo
opravlja svoj poklic tesarja. Njegova
izkušena tesarska roka še vedno pri-
skoči na pomoč, če je le potrebno.
Ko je bil star 80 let, je opravil svoje
zadnje večje delo. Svojemu ljubljen-
čku in pravnuku Damjanu je napravil
celotno ostrešje na hiši, ki sta jo
zgradila njegova starša. Rojstni dan je
praznoval na vrhu strešne konstruk-
cije.
Drugače je živel mirno življenje
preprostega človeka. Skrbel za svoje
štiri otroke in pomagal sovaščanom.
V razvedrilo so mu bila drobna doma-
ča dela. Sedaj je čil in zdrav in zato
upa, da bo še dolgo lahko opravljal
koristna dela.
Mati Konstancija je bila rojena 24.
januarja 1895 v Salovcih z dekliškim
priimkom Zorjan. V življenju je
spremljala svojega moža in mu poma-
gala prenašati težke trenutke in se z
njim vesehla, kadar jima je bilo lepo.
Oče je moral s trebuhom za kruhom
tudi na Madžarsko. Naša zlata nevesta
je takrat ostala doma in skrbela za
otroke in dom. Pred kratkim je bila
operirana na,očesu, sicer pa je zdrava.
Najsrečnejša je, ker so njuni otroci v
redu in ker imata z očetom-že devet
vnukov in enega pravnuka.
V ljubezni drug do drugega in v
skrbi za vsakdanji kruh sta naša zlato-
poročenca tako pričakala svoj visoki
jubilej. Žehmo jima še mnogo let
skupnega življenja v krogu svojih naj-
bUžjih, ki se trudijo, da bi jima večer
življenja čim bolj olepšah.
ZLATOPOROČENCA PRELOŽNIK
Zlata slavljenca Antonija in Janez Preložnik iz Podlož 49 pri Majšperku,
med svojimi najbližjimi
Prejšnjo soboto je bila v Majšperku
zlata poroka Janeza in Antonije Pre-
ložnik iz Podlož 49. Težko je opisati
trenutke veselja in sreče obeh jubilan-
tov, kakor tudi njunih štirih otrok. V
Majšperku sta ju ponovno poročila
vodja krajevne pisarne Frančka Reis-
manova in odbornik SO Ptuj in
predsednik osnovne organizacije
SZDL Majšperk, Ciril Murko.
Zlata slavljenca sta poleg petdesetih
let zvestobe in trpljenja dočakala tudi
precejšnjo starost, saj se je Antonija
(po domače jo kličejo kar Tončka)
rodila 1890 leta, njen življenjski
spremljevalec pa le štiri leta pozneje.
Ob koncu poročnega obreda je
Tončka dejala: „Bog daj, da bi bila ta
poroka srečnejša kot prva!" Zakaj
tako mish, mi je povedala šele pozne-
je. „Ko sva bila prvič pred matičarjem
in župnikom sva bila že istega dne
nesrečna. Midva pri poroki, doma pa
seje vnela hiša in gospodarsko poslop-
je. Ogenj nama je upepelil vse in tudi
že prej prihranjenega denarja nisva
nikoli več videla."
Vse to in še marsikaj drugega je tisti
dan povedala zlata slavljenka. Njene
besede pa so bile povezane s solzami v
očeh, saj ni nikoli mislila, da bo
dočakala tako srečen trenutek svojega
življenja.
Zlatima jubilantoma tudi naše iskre-
ne čestitke!	M. NOVINA
Zlatoporočenca v ormoški poročni dvorani. Očetu je bil priča Alojz
Vesenjak, materi pa Jakob Horvat.
Ptice in naš čas
Poznavanje ptic, zlasti razlikovanje
vrst, je v naših krajih, med našimi
ljudmi nezadostno. Vse, kar je sivega,
imajo ljudje za vrabca. Ker pa je v
zraku, gledano proti svetlemu nebu,
vsaka ptica temna, je vrabcev kar pre-
več. Poseben položaj ^re v tej nepre-
glednosti le še lastavici, sinici in mor-
da še kosu. Toda tudi lastavic kot
sinic je več vrst, pa smo spet na
začetku.
Včasih, ko so ljudje na Slovenskem
lovili in jedh ptice, je nemara bilo pri
ljudeh, zlasti lovcih razlikovanje ptic
bolj izostreno kot danes. Težko je
sicer reči, kdaj je bila in zakaj ta
navada opuščena. Odgovor, da smo
postali kulturnejši, je treba takoj ovre-
či, kajti apetit je danes večji kot
kdmkoh prej.
Ce je pobijanje ptic pevk danes
nemoralno, označujemo to kot stvar
kulture našega naroda (to za Italijane
in še nekatere evropske narode prav
gotovo ne velja, kajti v teh deželah je
še vedno mnogo ljudi, ki jim je tistih
nekaj gramov ptičjega mesa prava po-
slastica). Domnevamo, da je to ve-
denjsko prepoved povzročila zavest o
jotrebi intenzivnega gospodarjenja v
cmetijstvu in gozdarstvu.
Ali bo človeštvo našlo obrazec za
ponovno vzpostavitev razmajane^ in
bodo ptice spet polnopravno vključe-
ne v naravne procese nastajanja in
nehanja? In kaj torej lahko danes
storimo v dobro ptic samih? S pozna-
vanjem življenjskili navad posamezne
vrste, s proučevanjem pogostosti in
razširjenosti. Znano je namreč, da ne-
katere vrste ptic odmirajo. Temu je
vzrok v prvi vrsti človek in pa nekate-
ra kemična sredstva zoper sadne in
druge škodljivce.
Ker že ravno govorimo o pticah, naj
povemo, da so pri nas sicer vse ptice
zaščitene po zakonu. Kaznivo je, če
kdo lovi ah pobija ptice in druge za
kmetijstvo in gozdarstvo koristne ži-
vali ali kdor pobira njihova jajca ter
uničuje gnezda. Ce to dejanje stori
mladoletnik, se kaznujejo njegovi star-
ši ah skrbniki. Kaznivo je tudi, če kdo
muči živah, bodisi domače ali tiste, ki
živijo v gozdu oziroma v naravi ali z
njimi grdo ravna.
Sedaj se sicer nahajamo sredi zime
in je naša dolžnost, da za ptice kot
tudi druge divje živali še posebej
skrbimo s tem, da jim polagamo hra-
no. Vsekakor pticam ne smemo nikoli
polagati za hrano kruha, ampak le
takšno hrano, ki na mrazu ne zmrzne.
Ljubitelji ptic pa kupujejo v naših
trgovinah zanje posebno hrano, ki ni
predraga.
F. H,
R o d i 1 e s o :
Anica Lah, Središče 138 - Jožico;
Lidija Lah, Mihalovci 20 - Mileno;
Angela Plošinjak, Potrčeva 25 - deč-
ka; Marija Bezjak, Bukovci 23 -
Frančeka; Zofija Cigula, Potrčeva 25
-	Otmara; Angela Muhič, Ključarovci
15 - Jožico; Ana Šoštarič, Potrčeva
25 — Jožeta; Anica Majcen, Podvinci
28 - Suzano; Zora Tofant, Lackova 9
-	Tatjano; Terezija Sehnšek, Vareja 7
-	Bojana; Ana Spichn, Hujbar 9 -
Romana; Ljudmila Trafela, Draženci
75 - deklico; Kristina Rajh, Dobrov-
ščak 5 - Dušana; Amalija Gastan,
Lackova 3 - dečka; Julijana Emeršič,
Stanošina 18 - dekhco; Greta Celan,
Markovci 33/a - Dejana; Matilda
Fras, Bišečki vrh 40 - deklico; Anica
Janžekovič, Mezgovci 50 - dekhco;
Marija Krajnc, Desternik 56 — dečka;
Elizabeta Lah, Sp. Ključarovci 14 -
Ireno; Marica Perger, Majski vrh 12 -
Melito; Milena Šut, Stanovno 38 -
dečka; Marija Raušl, Stoperce 12^-
Borislavo; Marta Klemenčič, Savci 26
- Sandija; Antonija Pihler, Sp. Velov-
lak 15 - dečka; Magda Dobrila, Potr-
čeva 25 - dečka; Otilija Horvat,
Prvenci 8/b — Mirana.
Poroke:
Frančišek Žugman, Sp. Korena 35
in Terezija Mohorič, Drstelja 4; Jožef
Štumberger, Zagrebška 77 in Marjana
Stipetič, Ilčeva 12; Alojz Klasinc,
Prepolje 58 in Neža Jerenko, Slovenja
vas 25; Andrija Frčeč, Selška c. 11 in
Ana Segula, Zagrebška 73; Stanko
Voda, Krčevina 56 pri Vurberku in
Zofija Marušič, Krčevina pri Vurber-
ku 20; Anton Kajič, Zg. Hajdina 104
in Štefanija Skok, Njiverce 10; Andrej
Mere, Belavšek 37 in Justina Petrovič,
Trdobojci 19; Janez Hriberšek, Hajdo-
še 2/b in Ana Lubej, Hajdoše 175;
Rado Veis, Kidričevo 24 in Terezija
Rap, Podvinci 107; Franc Beranič,
Lovrenc na Dr. polju 61 in Amalija
Turk, Župečja vas 13; Alojzija Zor-
jan, Tolmin, Tumov dr. 12 in Anto-
nija Šuc, Tolmin, Tumov dr. 12.
Umrli so:
Anastazija Reisman, Malna 49, Ju-
rovski dol, roj. 1903, umrla 31.1.
1972.; Jakob Rozman, Pušenci 2, roj.
1924, umrl 1. 2. 1972.; Marija Zafoš-
nik, Zg. Jablane 6, roj. 1896, umrla
2. 2. 1972.; Danuška Horvat, Vošnja-
kova 12, roj. 1910,' umrla 6. 2. 1972.
avtobus našli
V prejšnji številki Tednika smo po-
ročah, da so neznanci s ptujske avto-
busne postaje odpeljaU nezaklenjen
avtobus avtobusnega podjetja Maribor
neznano kam. Cez nekaj dni smo
izvedeli, da so avtobus našh v bhžini
Krapine na Hrvaškem, kakor so priča-
kovali, brez sprednjega desnega kole-
sa, ki je zaradi okvare na krogljičnih
ležajih odpadlo. Karoserija je bila
spredaj nekohko zvita, sicer pa avto-
bus proti pričakovanju sploh ni bil
preveč poškodovan. Storilec je po-
tem, ko je avtobusu odpadlo kolo,
izginil neznano kam. Preiskava je v
teku.
-FK-
tednik — četrtek, 10. februarja 1972
STRAN 18
Konec veselja in za
Četek resnega dela
s to resnico smo se morali sprijazni-
ti tudi mi, četrtošolci, dijaki ekonom-
ske šole iz Ptuja, ko smo se v ranih
jutranjih urah v nedeljo, 6. februarja
odpravljaU domov. Kar lepo se sliši: v
ranih jutranjih urah, vendar tokrat
zloelasni hora legahs ni prišel do
veljave, saj smo zapuščaU prostore
Narodnega doma kot maturanti, ki so
se s svojimi starši, profesorji in pokro-
vitelji udeležih doslej že 9. maturant-
skega plesa, ki ga organizira ekonom-
ska šola.
V štirih letih, kar obiskujemo to
šolo, je bila to prva priložnost, da smo
se lahko naenkrat sestaU z vsemi
svojimi starši, ki so ves ta čas skrbeh
za nas in nam na kakršenkoh način
pomagah prem^ovati ovire, ki se pri
šolanju pojavljajo. Srečni smo bih, ko
smo videU, da se naši dragi starši med
nami, mladimi, dobro počutijo.
Ob zvokih valčka Na lepi modri
Donavi, smo zaplesah prvi ples s
svojimi očeti in materami, za katere je
bil to prav tako svečan trenutek, kot
za nas, saj so spoznah, da ni več daleč
; čas, ko bomo kot ekonomski tehniki
; začeli prispevati svoj delež k napred-
ku in izgradnji domovine. Takrat jim
bomo lahko vsaj delno povrnih nekaj
tistega, kar so nam dali v 12 letih
šolanja.
Noč je zelo hitro minila in morah
smo se sprijazniti z mislijo, daje ples,
I za katerega smo žrtvovah marsikatero
j učno uro, porabili toliko prostega
{časa in obiskah skoraj vsa ptujska
, podjetja in zasebnike, za nami in da je
■z njim tudi konec veselja v četrtem
: letniku ter da bo treba odslej zgrabiti
;aelo in pustiti na stran vse nepotrebne
j opravke in se posvetiti samo učenju,
t^aj se bomo čez nekaj kratkih mese-
spoprijeh z najtršim orehom, ko
I bomo sedU za okroglo mizo in oprav-
'ijah zrelostni izpit - maturo.
Ob pripravah na ples smo se sreče-
vali z razUčnimi težavami, a naši
lovariši profesorji so nam radi prisko-
in na pomoč z nasveti. Največ svo-
jega prostega časa sta nam posvetila
"vnatelj Jože Stropnik in razredni-
»-arka, prof. Bogdana Zorko.
^ot sem že omenila, smo obiskah
" noga ptujska podjetja in zasebnike,
' so nas prijazno sprejeli in nam
{^^niagali prebroditi finančne težave,
^ se ob organizaciji plesa pojavijo.
ob tej priložnosti najtopleje
moč	za razumevanje in po-
ljem' . hvala našim pokrovite-
Inte 1 ^'^'^•nski knjigi iz Ljubljane,
esu IZ Maribora in poslovni enoti
.-Vinko Reš" iz Ptuja.
med n	gostje
Zanipr dobro počutili in nam niso
bile " morebitnih napak, ki bi se
to je PojavUe. Mladi smo še in
a UDam P"^ preizkušnja,
i^dmo, da smo jo uspešno prebro-
dih. Sedaj pa se bomo z največjo
vnemo posvetili učenju, da zamujeno
nadornestimo in se pripravimo na
maturo. Po opravljenem zrelostnem
izpitu se bomo spet razšli, kakor smo
se pred štirimi leti kot po naklučju
srečah pred šolskimi vrati. Vsi pa se
bomo vedno radi spominjah minuhh
let, ki se ne bodo nikoh več povrnila
in pa našega edinega maturantskega
plesa, kije sedaj že srečno za nami.
Vsem za razumevanje in pomoč še
enkrat v imenu 4. letnika ekonomske
šole najlepša hvala.
S. Spolenak
Foto: S. Kosi
Posnetek z maturantskega plesa
Pri izbiri pesmi za Evrovizijo
bodo odločali tudi Ptujčani
v soboto, 12. februarja bo jugoslo-
vanska radio-televizija neposredno
prenašala iz Sarajeva 12 popevk, kijih
je posebna strokovna komisija dolo-
čila za ožji izbor najboljše jugoslovan-
ske popevke, ki nas bo letos zastopala
na evrovizijskem festivalu Grand Prix
Eurovision 72, ki bo v Edinburgu na
Angleškem. Katera od dvanajstih po-
pevk bo dobila potni list za Anglijo,
bodo odločale 10-članske žirije v
30-ih jugoslovanskih mestih. Iz Slo-
venije bo pri tem sodelovalo 5 mest in
sicer: Ptuj, Slovenj Gradec, Jesenice,
Koper in Brežice.
Radio Ptuj, kije organizator ocenje-
vanja, je že imenoval 10-člansko žirijo
Ptujčanov, raznih poklicev in starosti
od 18 do 60 let. Žirija se bo prvič
sestala že v soboto popoldne, da bo
poslušala in ocenjevala posnetke po-
pevk. Zvečer ob 20.30 uri pa bo v
studiu radia Ptuj spremljala neposre-
den prenos iz Sarajeva in dala svojo
končno oceno oziroma glasove naj-
boljšim jugoslovanskim popevkam.
Žiriji žehmo kar najbolj srečno
roko pri izbiri pesmi, ki bo našo
domovino dostojno zastopala v po-
pularnem tekmovanju za pesem Evro-
vizije.	F. F.
Letni obračun
Kegljaškega kluba Ptuj
Pred nedavnim so se zbrali na
svojem rednem letnem zboru kegljači
KK Ptuj. Zgodovino kluba in delo v
preteklem letu je v svojem poročilu
obravnaval predsednik kluba, ki je
povedal, da se je športno kegljanje
pričelo v Ptuju leta 1953, ko so odprli
novo dvostezno kegljišče.
Že prvi kegljači na novem kegljišču
pa so se zavedali, da je treba delovati
pod geslom ,,Zdrav duh v zdravem
telesu". Ptujski kegljači so kot šport-
niki kmalu ponesli čast ptujskih ljubi-
teljev kegljanja daleč po Sloveniji, pa
tudi prek meja naše domovine.
Že takratno maloštevilno članstvo
se je borilo s finančnimi težavami in
jih premagovalo z lastnim financira-
njem. Na tekmovanja so potovah
člani na lastne stroške.
Vendar je število članov naraščalo
iz leta v leto. Nastajali so novi krožki.
Kegljišče kluba je klasično, keglje
torej postavlja človek. V ta namen
zaposluje klub dve delovni sili z
rednim delovnim časom. Sredstva za
osebne dohodke zbirajo člani med
seboj. Za to potrebna sredstva so v
neprestanem porastu, kar hromi delo
kluba. Tako je finančna zmogljivost
kluba bila v stalnem upadanju in
imena ptujskih kcgljačev se niso več
pojavljala med znanimi tekmovalci.
Začelo se je obdobje zaprtega keglja-
nja. Kljub vsem težavam pa se je
število članov in krožkov večalo in
šteje danes klub nad- 200 članov v
desetih krožkih.
Odbor kluba je večkrat razpravljal o
delovanju kluba in vedno ugotavljal,
da klubu primanjkuje sredstev.
Predsednik kluba je končno predla-
gal, naj bi avtomatizirali obstoječe
kegljišče, ker bi s tem prihranili letno
3 milijone S din, ki jih sedaj porabijo
za postavljače kegljev. Proizvajalec
tozadevnih avtomatov si je ogledal
kegljišče in izjavil, da je avtomati-
zacija možna.
Odbor kluba je ugotovil, da bi klub
lahko plačal stroške avtomatizacije v
treh letih. Toda vse akcije za najetje
potrebnega posojila so se končale v
slepi ulici.
V	klubu tako ni bilo drugega
izhoda, kot ponovno zvišati članari-
no, ker je le tako mogoče zagotoviti
sredstva za osebne dohodke postavlja-
čev kegljev.
V	klubu so včlanjeni tudi težki
invalidi in člani v starosti nad 70 let,
ki prav na tem kegljišču najdejo svojo
rekreacijo. Misel, da bi klub razpustili,
odpira zaskrbljujoče vprašanje, kje bo
imelo članstvo možnosti za udejstvo-
vanje in invalidi svoje športno razve-
drilo, ker si kegljanje v hotelskem
kegljišču ne morejo privoščiti, niti
tam ne moremo govoriti o športnem,
torej rekreativnem kegljanju.
Vsi člani kluba so člani sindikatov,
SZDL in naših delovnih kolektivov.
Ce upoštevamo, da je kegljaški šport v
Ptuju najbolj razširjen in da se z njim
ukvarjajo predvsem delavci, bi bilo
mogoče potrebnih nekaj besed o
nadaljnjem delu kluba posvetiti še kje
drugje
(Nadaljevanje na 16. strani)
li) STKAN
tednik — Četrtek, lO. februarja ij.'
Prešernova
akademija in še kaj
Prešernov dan je postal tako samo-
umevno slovenski kulturni praznik, da
sleherno večje kulturno središče skuša
na ta dan pripraviti bodisi pomembno
kuhurno akcijo, bodisi proslavo ah
akademijo. Ce pogledamo v Ptuju
nekaj let nazaj praznovanja Prešerna,
vidimo, da skuša režiser Peter Malec
ob teh jubilejih privabiti pomembne
slovenske kulturne osebnosti. Tako je
bil tu Jaro Dolar, prof. dr. Anton
Slodnjak, slovenski oktet idr., a letos
so povabili predsednika SAZU Josipa
Vidmarja, ki ga poznamo iz številnili
člankov in polemik, kjer razvija svoje
poglede na slovensko kulturo in umet-
nost in iz svojih pozicij klasičnega
umetnostnega nazora tudi vrednoti
nova domača dela. V svojem govoru
se je omejil na pomen Prešernovega
vztrajanja na slovenstvu, njegovemu
odločnemu odporu do ilirizma, saj bi
po Vidmarjevem to privedlo Slovence
do iste tragične situacije kot se danes
dogaja na Irskem in še kje drugje.
Dotakne se Prešernovega pomena med
NOB ter skrite notranje magične sile
pesniške besede, ki nam Prešerna pri-
bližuje, dela vedno živega. Njegov
govor je kar lepo dopolnjeval starejši
romantičen in sentim.entalen, vendar
še vedno lep odlomek iz Šenoine
novele Nagelj iz pesnikovega groba, ki
so ga v napol igrani obliki predstavili
člani ptujskega amaterskega gledali-
šča. Prvakinja ljubljanske opere, žena
predsednika SAZU, Nada Vidmarjeva,
je zapela dve Prešernovi pesmi v
spremljavi Božene Ivančičeve, ki je
nato še zaigrala dve deli iz Mozarta in
Rimskega-Korzakova.
Slučajno je bil istočasno^akademski
ples ter maturantski ples ESŠ Ptuj,
tako da se je zdelo, da bo gledališče
slabo obiskano. Vendar pa je kljub
pesimističnemu pričakovanju bilo na-
bito polno, kar kaže vendar, da se
ljudje počasi vračajo k igrani umet-
nosti in da prihaja konec krizi po-
manjkanja gledalcev. Seveda pa je
drugo vprašanje, če bodo ta trenutek
izkoristili gledališki ljudje in znali
ljudem natočiti tudi čistega vina (kot
smo videli npr. zadnjič Celjane z
doživeto predstavo Umora v kate-
drali!). Po drugi strani pa Ptuj, ki ima^
tako malo kulturnih ali kulturno dru-
žabnih prireditev, uspe vedno to pri-
praviti tako, da se te med seboj
križajo in nato sledi dolga suša. Ah ni
to nikogar izučilo? Saj je vendar
potrebno vsako prireditev prijaviti in
ali se ne bo našel tu nekdo (v mislih
imam predvsem novo kulturno skup-
nost), ki bi vso zadevo vzel v roke in
prireditev malo bolj organizirano raz-
poredil.	-ob-
Josip Vidmar govori na akademiji
mirko šoštaric:
Izleti v ptujsko
okolico in preteklost
(Nadaljevanje)
Jurski vrh je manjša obmejna vas z
gotsko cerkvijo iz leta 1520 z rebrasto j
obokanim pr^zbiterijem in značilnimi
oporniki na zunanjem zidu; trije cer-
kveni oltarji so delo slovenjegraškega
kiparja Mersija iz leta 1770. V Jur-
skem vrhu je bil rojen H. Druzovič,
mariborski in ptujski glasbenik in
pedagog. Poviije Pesnice je že onstran
meje v Avstriji, kjer je trg Lučane z
dvema gradovoma. Iz Lučan pelje
nova markirana planinska pot proti
jugu skozi sUkovito sotesko pod ostri
vrh; vzhodno od ostrega vrha so on-
stran meje ruševine gradu Žlemberga
(v srednjem veku Smielov grad). Lu-
čane (Leutschach) so še pred 60 leti
bile večinoma slovenski trg in tudi
Gomilica (Gamlitz) je še pred 110 leti
bila močno slovensko naselje. Pred
13. stoletjem, ko je Dravska dolina
bila med Falo in Breznim še nepre-
hodna in so jo zato i^nenovali „Drav-
ski gozd", je cesta na Koroško peljala
iz Maribora čez Gornjo Kungoto in
Lučane, Arvež, Ivnico (Ivnik, Eibis-
wald) in Radeljski prelaz v Radlje ter
dalje čez Muto v Dravograd.
Današnja „velika cesta" čez Košake
obstaja šele 300 let m pelje po moč-
virnih dolinah skozi vas Pesnico; tuje
bila med vojno znana partizanska
postojanka v hiši Kerenčičevih, na kar
opozarja spominska plošča na fasadi.
Cesta nas pripelje najprej v Šentilj, ki
ima novejšo cerkev iz leta 1810,
znamenje pa • spominja na kugo in
Turke leta 1532. Kraj je znan pred-
vsem po hudih narodnoobrambnih
bojih v stari Avstriji, ko je Suedmark
prav tu gradila mostišče na nemški
most k Jadranu in Maribgru tako, da
je nakupovala slovenske kmetije in
naseljavala protestantske koloniste iz
rajha: tuje tekla raznarodovalna kolo-
nizacija kar v osrčju srednje Evrope!
Šentiljski mejni prehod je danes znan
kot eden najprometnejših v Jugosla-
viji. Prav na meji, že bhzu Mure je bilo
na grebenu na Bubenbergu (Babni
gori) odkrito predzgodovinsko gra-
dišče pri Novinah; v tej železnodobni
ilirski naselbini, pozneje keltskem na-
selju, so odkopali preproste žrmlje in
plužno železo, ki pričata o poljedel-
stvu v naših krajih v mlajši latenski
želežni dobi.
Iz Šentilja pelje ena cesta proti
vzhodu po vrhovih mimo Ceršaka
(tovarna lepenke) in Sladkega vrha
(tovarna lesovine) mimo schulvert
novske šole na grebenu na Trat
druga cesta pa gre čez Pohčki vrh|
Štrihovec v Jareninski dol. Mimo Ja;
ninskega dvora, ki se omenja že|
leto 1074, vendar je današnja z^ad:
iz 18. stol., pridemo v jarenino|
zanimivo gotsko cerkvijo iz 16. st(
Cefkveni portal iz' leta 1548 je e:'
izmed prvih renesančnih stvaritev p'
nas, še posebno je zanimiva original-
kamnita streha na poznogotskem i\
niku. Ne smem pozabiti omeniti, da,
stranska oltarja izdelal Straub, pr
nico pa Holzinger. Pri cerkvi jej
starinska kapela sv. Mihaela, okrotj
kostnica iz 12. stol., katere zgodovrj
še ni raziskana, šteje pa z Rotundc
spodnji Muti verjetno k najstarejši'
gradbenim spomenikom na Slove
skem. V polju spominja kužno zt"
menje na leto 1532. V letih naic
nostnih bojev je bila Jerenina zna'
slovenska „trdnjava". Jerenina je ti.
že leta 1160 prafara, da sta brata Cii
in Metod tu maševala, pa je goto
samo legenda.
Vzhodno od hiše v Jelenčah 1 je
gozdu orjaška Zupaničeva bukev
obsegom debla 430 cm, kije slikovi,'
raščena. Nekdaj krasne vinograde
Štrihovcu prerašča danes bujen plevi
kar se posebno izrazito vidi z avi
mobilske ceste pod Cirknico . . .
V sosednjem Jakobskem dolu
cerkev, ki ima ladjo, zgrajeno v k:
1532-1535, torej po turškem p!
njenju, v zunanji zid pa je vzid
rimski nagrobnik; bhžnji gradič ,
kobski dvor je bil nekoč last Herzei
kraftovin Klingeijdratov, zadnji la-
nik Anton Roškar pa je pred kratk.
umrl. V Vračkovi domačiji je 1
11. avgusta 1944 sestanek ^tivis!
iz Slovenskih goric, ki je bil izdan
borbi z Nemci je padel Ernest Gol;
iz Gradišča, od ujetih je Srečko R'
skočil iz vozečega tovornjaka, Jadvi
Golež se je naslednji dan sama ko
čala v zaporu, Vojko Lovše paje^
bombadiranju ušel iz zaporov v
boru. V Vračkovi hiši so nato im'
nemško orožniško postajo, kjer =
mučili in ubijah domačine ter ij
pokopavah kar na dvorišču. Pri j:
diču Sp. Jakobski dol je kamnoloj
litavskega apnenca last kmeta Purgi,
kamnolom še danes izkoriščajo in'
tega kamna sta sezidana škarpa 3
koncu promenade v mariborski
mestnem parku pod vinogradi -
Mestnem vrhu in plučni oddelek n-
riborske bolnišnice na Pohodu. Df^
kamnolom nekoliko severneje pajq
opuščen. V Sp. Hlapju je pred hiše
Ročici 41 (v sobi je bidermajf^
peč) na križišču kamnito zname"^
ki spominja na huda leta v 16 '
17. stol. Zanimiva je rezljana preš^
napisi pri Francu Zmavcu v Sp. HM
ju 21 z letnico 1881 z nemškiiTij
slovenskim napisom. Še zanimivejši!
napisi na preši v nekdanji Colnik^
viničariji, sedaj last Mihe Flisarjav-
Hlapju:
„Delaj, kakor bi imel vsikdar živeti,
moli, kakor bi imel jutri vmreti!
Kadar se jede i pije, onda je dif
prijateljev.
Pij, toda pameti ne zapn.
Leta 1857 Dominik Colnik z Z^
ženimi močmi".
Nadaljevanje prihodS
— ČETRTEK« 10. februarja 1972
STRAN 11
predavanje delavske univerze ptuj
icmetuska predavanja
četrtek^ 17. februarja 1972
ma'jšpeRK ^
Kako pridelamo vec cenejše m bolj-
^ krme za živino;
predavanje bo v osnovni šoli Maj-
šperk ob 18. uri.
stoperce
Pridelovanje koruze za zrnje in sili-
ranje ;
predavanje bo v osnovni šoli Stoper-
ce ob 18. uri.
trnovska vas
Pridelovanje koruze za zrnje in sili-
ranje;
predavanje bo v osnovni šoli Trnov-
ska vas ob 18. uri.
PETEK, 18, FEBRUARJA 1972
LEVAJNCl
Kako si uredimo sodoben hlev za
govedo in prašiče;
predavanje bo pri Janezu Žampi,
Levajnci št. 10 ob 18. uri.
JURSINCI
Vzrejne bolezni pri teletih in puj-
skih; notranji zajedalci pri domačih
živahh;
predavanje bo v osnovni šoh Juršin-
ci ob 18. uri.
PODVINCI
Kako knnimo plemenske svinje in
vzrejamo pujske;
predavanje bo v gasilskem domu v
Podvincih ob 18. uri.
MLAOrNSKIH sedem točk
Danes pišemo o javni tribuni z
naslovom Šport in mladi v Ormožu, ki
jo je organiziral ormoški mladinski
klub skupaj z občinsko konferenco
ZMS Ormož. Delegacija, ki je bila
izvoljena na omenjenem zboru mladih
Ormožanov, je prejšnji četrtek obiska-
la predsednika občinske skupščine
Franca Novaka in se z njim pogovorila
o svojih problemih m hotenjih. Kaj
pravzaprav mladi Ormožani želijo, so
izrazili v 7. točkah sklepov javne
tribune.
1. Šport, kot telesna kultura se naj
obravnava kot potreba mladega člove-
ka in se prek ustreznega organa v
občini tudi primerno financira. V
občinsko zvezo za telesno vzgojo je
potrebno izvohti ljudi, ki bodo priza-
devno delali v interesu športnega udej-
stvovanja.
2.	Potrebno je primerno financirati
že afirmirane in delovne športne ko-
lektive. Na primer: Partizan Velika
Nedelja, Središče ob Dravi, Ivanjkovci
in rokometni klub tovarne Jože Ke-
renčič Ormož.
3.	Glede na interes je rokomet
najbolj perspektiven šport v občini,
zato je nujno, da si rokometni klubi
organizirajo podmladke.
4.	Telesna vzgoja mora postati del
prizadevanj delovnih organizacij za
rekreacijo delavcev. Potrebno je razši-
riti dejavnost sindikatov in popestriti
sindikalne igre. Delovne organizacije
pa morajo za to nameniti več sred-
stev.
5.	V večjih krajevnih centrih se
morajo aktivirati vsi starejši strokovni
kadri športnega področja in delati z
mladino.
6.	Ormoika telovadnica že dolgo ne
služi svojemu namenu, zato jo je
potrebno urediti in usposobiti za
športno dejavnost. Mladina je priprav-
ljena opraviti nekaj prostovoljnih ur
pri urejanju dvorane, s tem da pridobi
pravico uporabe.
7.	Potrebno je napraviti točne pro-
grame in dvigniti telesno vzgojno na
nivo, ki bo zadovoljeval vse ljudi,
željne rekreacije, od najmlajšega do
najstarejšega.
bistriška steklarna pod-
pisala družbeni dogo-
vor o štipendiranju
Delavski svet Steklarne „B6ris Ki-
drič" Rogaška Slatina, obrat Slov.
Bistrica se je na svoji letošnji prvi seji
odločil za podpis družbenega dogo-
vora o usmerjanju, štipendiranju in
kreditiranju učencev te občine na
srednjih, višjih in visokih šolah.
Skupno z vsemi delovnimi in druž-
beno pohtičnimi organizacijami na
področju občine Slov. Bistrica bo ta
delovna organizacija, druga najmo-
čnejša po doseženih uspehih v občini
odvajala 0,5 odstotka od bruto oseb-
nih dohodkov v občinski sklad za
usmerjanje, kreditiranje in štipendi-
ranje učencev na srednjih, višjih in
visokih šolah.
Viktor Horvat
moja pustna obleka
Približuje se pust in z njim otroško
veselje. Lani sem v pustnih dneh
doživela mnogo lepega in šaljivega. S
sestro sva bili lepo našemljeni pustni
maski.
Premetali sva vse stare omare in
kote, kjer so stare obleke. Na pod-
strešju sva našli lepo hodno obleko, ki
mi je sedala prav do gležnjev. Tako mi
je bila vseč, da sem si jo takoj oblekla
kar na podstrešju in se ogledovala v
razbitem ogledalu^ Zdelo se mi je, da
sem čisto drugačna in kar velika.
Obleka je imela spodaj čipke in je bila
prav moderna. Meni je ugajala, ne vem
pa, če bi tudi vam.
Nenadoma je stopila na podstrešje
mama in me zagledala, kako sem stala
zraven razbitega ogledala. Kar stemni-
lo se mi je pred očmi.
Mama je prišla k meni in si me
ogledovala. Rekla mi je, da lahko
takšna strašim miši na podstrešju.
Nasmejala se je in s košaro v roki
odšla s podstrešja. Slekla sem obleko
in jo položila v omaro. Ko sem prišla
tudi jaz s podstrešja, me je vprašala
sestra, kje sem bila. Na uho sem ji
zašepetala, da pripravljam lepo hodno
obleko za pusta. Sestra se je čudila,
kje sem jo dobila. Povedala sem ji, da
v omari med starimi oblekami.
Tudi za njo smo našli staro obleko.
Skrili sva jih pod žimnico. Mama je
naslednji dan pospravljala in našla
najini obleki. Skrila ju je v omaro.
Prišel je pust in iskala sem obleko,
da bi se našemila. Toda ni je bilo. Bila
sem zelo žalostna.
Ravno takrat so prišli kurenti in
orači ter so me zmotili. Zaprla sem se
v omaro in tiho poslušala, kaj bo. Ko
so odšli, sva poiskali obleki in se
našemili. Obiskali sva sosede in sorod-
nike. Dan je hitro minil.
Bila sem zelo vesela in tudi zado-
voljna, saj sem pustni dan res lepo
preživela.
IRENA PODGORŠEK, 6. raz.,
OŠ PODLEHNIK
zadela pešca
Na cesti 1. reda v vaši Trgovišče pri
Veliki Nedelji se je pripetila prometna
nesreča zaradi nepravilnega prehite-
vanja.
Pešec Stanko Kostanjevec iz Cvet-
kovec, dijak I. letnika srednje kadet-
ske šole v Ljubljani in Marta Stumber-
ger sta šla po cesti od Vehke Nedelje
proti Trgovišču. Za njima je pripeljala
voznica osebnega avtomobila Kristina
Preac, učiteljica iz Podgorc. Voznica
je s prednjim desnim delom avtomo-
bila zadela Kostanjevca in ga zbila pet
metrov naprej, kjer je obležal na desni
bankini. Voznica na kraju nesreče ni
počakala, odpeljala je naprej, vendar
so jo delavci oddelka milice v Gorišni-
ci prijeh.
Kostanjevec je dobil lažje telesne
poškodbe in so ga prepeljah v ptujsko
bolnišnico. Pri preizkusu vinjenosti
voznice je alkotest pozelenel čez po-
lovico.
jr
imeli smo koline
Leto in pol smo redili prašiča. Ko je
bil že dovolj velik, sta oče in mati
sklenila, da ga bomo zaklali. Oče je
najel soseda, da bi mu pomagal pri
delu. Drugega mesarja pa ni bilo treba
prositi, ker zna oče vse sam. Tisto
jutro sta z mamo vstala zelo zgodaj.
Mama je skuhala čaj, oče pa je nabru-
sil nože. Ko je prišel sosed, smo šli v
hlev. Oče je nesel pištolo, sosed pa
nož. Ko smo izpustili prašiča na
prosto, je oče ustrelil^ sosed pa ga je
zabodel z dolgim nožem. Začela je
teči kri. Potem smo ga odnesli na
pripravljen prostor in začela sta odira-
ti kožo.
Jaz sem pomagala mami pri delu.
Najprej sva spekli jetra, potem pa še
pečenko. Proti večeru sva delali krva-
vice. Mama je pripravila večerjo in šli
smo jest. Veselili smo se dolgo v noč.
Koline so bile dobre in drugo leto
bodo še boljše.
MARIJA TRAFELA,
5. raz. OŠ PODLEHNIK
zimski večeri v naši
hiši
Smo delavska družina. Oče dela v
veliki tovarni v Kidričevem.
Po poklicu je tesar. Če ni v službi,
dela pri sosedih. Zato smo večinoma
sami z materjo. Tako nam večeri hitro
minevajo. Z bratom narediva domačo
nalogo. Takrat gre brat spat. Midve z
mamo pa bereva vsaka svojo knjigo.
Ko končam z branjem, mi mama
pove, kaj je prebrala. Tako nam mine-
vajo večeri.
Čeprav nimamo ne elektrike ne
televizije, so naši večeri prav prijetni.
MILENA ŠERUGA,
5 b. OŠ PODLEHNIK
veselimo se pusta
Zakaj se pusta veselimo?
Takrat se radi zavrtimo!
Vseh dobrot so polna usta,
V pust nikogar ne pohrusta!
Zakaj se pusta veselimo?
Ker preganja mrzlo zimo.
Grmi radi bi vzcveteh
in pogumni zvončki beh!
pustna maska
Sem vzorec izbrala,
masko za pusta,
iz krp naredila
vehka bom usta.
Stare obleke
iz omare zložila,
da lepega kurenta
bi sama sešila.
Ojoj, jaz reva!
Sem kaj naredila?
Strašno pusto
sem masko sešila.
VESNA VREŠ
uč. 8. e raz. osn. š.
SLOVENSKA BISTRICA
jn še kuharski nasvet
piščanec po pariškp
Mladega piščanca razrežite in na-
sohte. Potem naredite malce bolj go-
sto testo kot za palačinke, povaljajte
v njem dele piščanca (predtem jih
povaljajte v moki) in specite na vre-
lem olju ali masti. Ko ste ocvrh celega
piščanca, seseklajte zelen peteršilj,ga
malce spražite na preostaU maščobi
•n z njun potrosite meso.
piščanec v slanini
Piščanca razpolovite in ga napolnite
vc^ir "^devom: namočena žemlja,
^seKjan peteršUj, 2 žlici margarine,
Sf- jetrca, žlica mleka, malce
z Hv ' poper. Sešijte piščanca
t	belo nitko, zavijte ga v večje
vrvir slanine, prevežite s tanko
npn.u Pecite, vmes pa piščanca
obračajte. Pečenega
^sčanca razrežite na kose in ga
"^^virajte z rižem ah krompirjem.
li) stKan
tednik — Četrtek, lO. februarja ij.'
Delo je rodilo
uspeh
Ih-ed nedavnim smo v Tedniku že
pisali o ptujskih „Mitrejih", mladem,
toda talentiranem ansamblu, ki vsak
petek in soboto zabava staro in mlado
v Haloški kleti ptujskega hotela. Vse
jih rado posluša in vsi so navdušeni
nad njihovo glasbo.
Pred nekaj dnevi je prišlo v sestavi
do zamenjave in sicer je Edi Klasinc,
znani harmonikaš (znan je tudi kot
sestavljalec križank), zaradi družin-
skih dolžnosti in službene preobreme-
njenosti odstopil mesto harmonikarja
Romanu.
Omeniti velja, da so Mitreji znatno
razširili svoj repertoar in da igrajo tudi
dve svoji pesmi, ki sta jih skomponira-
la vodja ansambla Repič in kitarist
Gojkovič.
Danes pa vam člane ansambla pred-
stavljamo natančneje, kajti kdo ve,
morda bo iz njih nekoč postal znani
ansambel, ki bo ime Ptuja ponesel
širom po Jugoslaviji in morda tudi
izven njenih meja.- Vse to pa je od-
visno od njih samih, njiholvega med-
sebojnega razumevanja, vztrajnosti m
pa glasbene nadarjenosti, za katero pa
sem prepričan, da jim je ne manjka.
Vodja ansambla je Žan Repič, kije
ptujski mladini znan kot zelo dober
sohst, igra pa tudi ritem kitaro. Žan je
star 22 let in se z glasbo ukvarja že
nekaj let. Nedvomno je najbolj nadar-
jen in ambiciozen član Mitrejev.
Aco Smigoc je bobnar in njegov
ritem vzbuja veliko pozornosti med
poslušalci. Star je 23 let in po bobnih
razbija že štiri leta. Obenem je tudi
vokalni sohst. Pravi pa, da bo njigovo
igranje še boljše, ko si bo nabavil nove
bobne.
Roman je v ansamblu novinec, ven-
dar se je v skupini zelo dobro znašel.
To pa delno tudi zaradi kvalitetnega
igranja na harmoniko in orglah. Prej je
igral pri Vandrovčkih in je Ptujčanom
že dobro znan. Tudi on je star 23 let
in se z glasbo ukvarja že šest let.
Nedvomno pa je najbolj srborit član
ansambla Slavko Gojkovič, ki igra bas
kitaro in je tudi solist. Njemu glasba
ni več neznana stvar, saj se z njo
ukvarja že več kot osem let. Ostah ga
imenujejo kar Stari. Morda zato, ker
je zares stari „muzikant". Nedvomno
mu ne manjka glasbenih sposobnosti
in ambicioznosti.
Naj bo tako ah drugače, nekaj
nedvomno drži. To pa je kvahtetno
igranje in volja do dela, ki je imajo
člani ptujskih Mitrejev mnogo. Radi
bi čim več nastopov na raznih prire-
ditvah, kar jim bo verjetno tudi uspe-
lo.	M. Novina
Vodja ansambla Žan Repič
Bobnar Aco Smigoc
Novi član ansambla Roman
„Stari" muzikant Slavko Gojkovič
Otroška samota
v večernih urah
Ali smejo starši, ki imajo majhne
otroke, oditi zvečer v kino ali na
obisk k prijateljem? Ah si smejo to
privoščiti le, če kdo pazi na njihove
otroke, ali pa je morda celo dobro in
prav, če otroke navadijo, da ostanejo
kdaj pa kdaj doma sami?
In še to: starši potrebujejo od časa
do časa počitek, če hočejo biti srečni
s svojimi otroki. Ali naj se temu
odpovedo, če nimajo stare matere ah
prijazne sosede', ki rada popazi na
otroke? Ali so starši, ki se temu
odpovedujejo, boljši starši?
Ali bomo pustih otroke doma same
ali ne, gotovo ni vprašanje udobnosti
ali odpovedi, temveč pomembna od-
ločitev v okviru otrokove vzgoje. Da
bi otrok postal človek na svojem
mestu, pogumen in samozavesten, je
nujno, da prav kmalu spozna, da se
svet ne suče zgolj okrog njegove -
osebice. Navaditi se mora odpovedi in
čakanja. Potrebno je, da se bo mogel
pozneje brez šoka ločiti od staršev, da
spozna, da se ne bo mogel vse živ-
ljenje držati materinega predpasnika.
Tiranstvo v drižini prinaša namreč
samo nesrečo. Tiranstvo pa je, če
starši vzgajajo otroke, kot da so vedno
dojenčki, pa četudi otroci menijo, da
imajo popolno pravico do moči in
časa staršev.
Otroci naj imajo vseskozi občutek
varnosti. Vedeti morajo, da jim starši
pomagajo povsod, kjer sami še niso
težavam kos. Vedno bolj se morajo
navajati, da se bodo sami znašli. K
temu sodi tudi kdaj pa kdaj ostati -
sam doma.
Kako bomo uredih, da bodo otroci
ostali zvečer sami doma? Cez dan jih
ne smemo preveč zavijati ,,v vato".
Dovohti jim moramo toliko svobode,
kot je primerno njihovi zrelosti in
značaju. Igrati se morajo pred hišo,
divjati z drugimi otroki, spoznavati
okolje, plezati na drevesa . . . Cim več
otrok doživi tem bolje razume, da ga
obdaja svet, ki je njegov, ki ga lahko ^
osvoji.
j
Otroku moramo vedno odgovoriti,
na vsa vprašanja. Potem pa mu bo i
jasno, zakaj ponoči poka v centralni'
kurjavi, zakaj laja sosedov pes, zakaj;
sveti luna in podobno. Tisto, kai;
otrok ve, ga ne straši. Otroci morajo v
imeti v svojem običajnem okolju ob-i
čutek varnosti, četudi ni staršev do-;
ma. Nevarno pa je, če otroke kaznuje-!
mo s tem, da morajo biti sami. To
pomeni zanje, da so izgubili materino
ljubezen. Trpeli bodo, če bodo morali
še kdaj drugič ostati sami.
Otroci, ki vidijo v starših varnost in
mirno razsodnost, bodo mirni, tudi
kadar so sami, in ne bo jih vznemirjal
ropot ali žuželka. Odvisno pa je vse
tudi od otrokove starosti. Od treh in
pol pa do petih let so otroci lahko za
krajši čas sami. Toda predtem mora
otrok precej časa živeti v medseboj-
nem razumevanju. Ne silimo otroka in
ga ne dresirajmo, da bi ostal sam
doma! Vanj se bo zagrizla panika, ki
more povzročiti hude nevroze. Ce
otrok nikakor noče ostati sam, je
njegov občutek varnosti tesno po-
vezan z osebo staršev. Takšen ob-
čutek je sicer pravilen, ne sme pa se
spremeniti v tiranstvo, ki potem muči
starše — in otroke.
ZA DOBRO VOLJO
„Micka, nočnih obiskov vašega pri-
jatelja pa imam že dovolj!"
„Kaaj? K vam tudi hodi? "
Teta Amalija sedi s svojo malo ne-
čakinjo pri zajtrku, ko pozvoni zvo-
nec. Nečakinja gre k vratom.
„Kdo pa je bil? " vpraša takoj teta,
„Ah, samo pismonoša!"
„Kaj zame? " vpraša teta.
.,0h, ne, tetka Amalija, ta je že
zdavnaj poročen!"
„Gospa Mina, vaš presneti maček
mi je požrl dva piščanca!"
O, dobro, da ste povedali! Ravno-,
kar sem namreč nameravala zanj po
pljučka k mesarju!"	'
tednik — ČETRTEK, 10. februarja 1972
STRAN 18
Zima, zima bela...
Pred nedavnim je ptujske ulice kot
jjuge kraje ponovno prekrila debela
olast snega. Zopet so bili srečni otro-
Pj ki so bili prej že v skrbeh, kaj bo z
njihovimi sankami, smučkami in drs-
Jkami. Mnogi, predvsem tisti iz za-
kotnih predelov Haloz (Kočic, Jelo-
vic Janškega vrha itd.) vseh teh „zim-
skih priprav" ne poznajo, ampak jim
za sankanje služi kar šolska torba, ki
jo znajo zelo „koristno" uporabiti.
Nedvomno pa je novi sneg najbolj
ujezil Komunalno podjetje v Ptuju,
kateremu je prinesel novega dela in
novih stroškov. Komunalci so se sicer
spustili v delo z vehko vnemo, vendar
so, kot je to že v navadi, tudi to pot
nekohko zamudiU. Kljub njihovim
Tudi na podeželju niso bile ceste nič
boljše kot so bile tiste dni ptujske
Stara in osamljena kmečka klet je že
skoraj razpadla. Kdo ve, kolikokrat je
pspodar odprl vrata, da bi si natočil
utrček žlahtne kapljice, ki mu je v
je lepšega na tem svetu, kot se
^ateci v teh hudih zimskih dneh v
zcam"° gostilno in tam ob kozarcu
Drii t r^'' dobrega vina poklepetati s
! ^ 'Jatelji o starih časih, o minuli vojni
prizadevanjem so še sedaj nekatere
uhce neočiščene, tako da se ljudje po
miU volji klatijo po njih, se prebijajo
po zasneženih pločnikih, se postav-
ljajo v nevarnost avtomobilskemu pro-
metu. Upanje pa je pol uspeha in tako
tudi Ptujčani upajo, da bo čas prine-
sel svoje.
Z fotoaparatom sem se zapodil v
snežene meteže na podeželje, bi
videl, kako je tam, kakšne so ceste in
kake so stezice v hribovskih predelih.
Priznati moram, da mi je bilo pozneje
žal, kajti prebijal sem se skozi skoraj
neprehodne meteže in bil pozneje
tudi do kože moker. Kljub temu pa
mi je le uspelo napraviti nekaj posnet-
kov.
ulice. Avtomobili so se le s težavo
prebijali skozi zasnežene meteže.
zimskih časih prišla zelo prav, ko je
sedel na toplem zapečku. Cb bi bila
snežna odeja še debelejša in težja bi
tudi to klet veijetno zmečkalo.
in o težavah, ki se boao na Kmerin
pomladi zopet pričeh. Tako je mislil
tudi možakar na sliki, ki se je zelo
spretno izogibal moji kameri. Nič ne
de, pa si oglejmo samo njegov hrbet.
Pravijo, da je bil lanski pridelek krme
zelo majhen. Ta gospodar je pridelal
toliko, da je ni mogel spraviti na
„šupo". Pomagal sije kar s kopicama,
ki sta neusmiljeno prepuščeni snegu.
vetru in dežju. Pa še eno prednost
imata. Sta namreč odlični krmilnici
za srne in zajce, ki v teh zimskih dneh
gladujejo in si iščejo hrano pod za-
sneženo zimsko odejo.	MN
Mož svoji ženi pred odhodom vla-
ka:
„Pa dobro se imej. Miška. Pisati pa
mi ni treba!"
„Zakaj ne? "
„Ker ti ne morem poslati denarja."
Pepeta so pokhcah na policijsko
postajo.
„Povedati vam moramo, da je vašo
ženo napadel tolovaj."
„Tako, v katero bolnišnico so pa
reveža odpeljah? "
Mira: „Pomisli, pet let je že tega,
kar sva se poslednjič videli. Kako si se
od takrat zredila! Saj te skoraj spo-
znala nisem!"
Meta: „Jaz tebe tudi. Ce ne bi
spoznala tvojega plašča, ne bi nikdar
mislila, da si to ti."
li) stKan
tednik — Četrtek, lO. februarja ij.'
Jtadiiskž program
NEDELJA, 13. FEBRUARJA 1972
6.00 - 8.00 Dobro jutro, vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas;
7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kme-
tijske proizavjalce; 7.50 EP; 8.00 Po-
ročila, radijski in TV spored; 8.05
Radijska igra za otroke; 8.43 Skladbe
za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Iz
naših krajev; 9.55 EP; 10.00 Poročila;
10.05 Še pomnite, tovariši ... 10.25
Pesmi borbe in dela; 11.00 Poročila;
11.15 - 13.00 Poslušalci čestitajo;
vmes ob 12.00 - 12.10 Poročila;
13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in
zabavna glasba; 13.30 Reportaža;
15.30 Domači ansambh; 14.00 Poro-
čila; 14.05 Veliki zabavni orkestri;
14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00
Poročila; 15.05 Športno popoldne;
17.00 Poročila; 18.05 Iz opernega
sveta; 17.30 Radijska igra; 18.21 Lah-
ka glasba; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene raz-
glednice; 19.30- Radijski dnevnik;
20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poroči-
la; 22.20 Zaplešite; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz;
24.00 Poročila.
VSAK DAN, RAZEN . V NEDELJO
JE ZJUTRAJ NASLEDNJI SPORED:
4.30 - 8.00 Dobro jutro, vmes ob
5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP;
6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacija (ob ponedeljkih, sredah in
petkih); Na današnji dan (ob torkih,
četrtkih in sobotah); 7.00 Poročila;
Dobro jutro, otroci; 7.15 EP; 7.25
Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00
Poročila.
PONEDELJEK, 14. FEBRUARJA
14.00 Poročila; 14.10 Zbori Johan-
na Brahmsa; 14.30 EP; 14.35 Poslu-
šalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Do-
godki in odmevi; 15.30 Glasbeni in-
termezzo; 15.40 Ob lahki glasbi;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester muen-
chenskega radia; 17.00 Poročila;
17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Po-
ročila; 18.15 Lepe melodije; 18.35
Interna 469; 19.00 Lahko noč, otro-
ci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Rudija Bardorferja; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Škerjanec:
Kavalir z rožo Richarda Straussa;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Eterarni nokturno;
23.15 Slovenski pevci; 24.00 Poro-
čila.
TOREK, 15. FEBRUARJA
14.00 Poročila; 14.10 Glasba mla-
dih; 14.30 Ansambel Jožeta Privška;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;.
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glas-
beni intermezzo; 15.40 Recital har-
fistke Štefice Žužkove; 16.00 Vrti-
ljak; 16.40 Orkester Morton Gould;
17.00 Poročila; 17.10 Simfonični
koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V
torek na svidenje; 18.45 Pota sodobne
medicine; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Mi-
lana Križana; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 Prodajalna melo-
dij; 20.30 Radijska igra; 21.20 Lahka
glasba; 22.00 Poročila; 22.15 V poča-
stitev Igorja Stravinskega; 23.00 Poro-
čila; 23.05 Literarni nokturno; Smeš-
nice; 23.15 Zabavna glasba; 24.00
Poročila.
SREDA, 16. FEBRUARJA
14.00 Poročila; 14.10 Zamejski
zbori pojo; 14.20 EP; 14.35 Poslušalci
čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
dneva; 15.30 Glasbeni internezzo;
15.40 Preludij in koncertino; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Morton
Gould; 17.00 Poročila; 17.10 Jezikov-
ni pogovori; 17.25 Glasbena galerija;
18.00 Poročila; 18.15 Popevke; 18.30
Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otro-
ci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Komorno glasbeni studio, vmes
v odmoru Glasbena kronika; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; Zabavna
glasba; 24.00 Poročila.
Četrtek, n. februarja
14.00 Poročila; 14.10 Pesem mla-
dih; 14.30 Ansambel Silva Štigla;
14.45 Med šolo, družino in delom;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 No-
vi posnetki slovenske glasbe; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Andre Koste-
lanetz; 17.00 Poročila; 17.10 Po že-
ljah; 18.00 Poročila; 18.15 Godala v
ritmu; 18.30 Iz kasetne produkcije;
18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Jazz; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnev-
nik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Li-
terarni večer; 21.40 Glasbeni noktur-
no; 22.00 Poročila; 22.15 Aron Cop-
land in Carlos ChaVtz; 23.00 V gosteh
pri tujih radijskih postajah; 23.30
Popevke; 24.00 Poročila.
PETEK, 18. FEBRUARJA
14.00 Poročila; 14.10 Kaj pripove-
duje glasba; 14.30 EP; 14.35 Poslušal-
ci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Napotki za turiste;
15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40
Zvoki iz musicalov; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester radia Beromuenster;
17.00 Poročila; 17.10 Covek in zdrav-
je; 17.20 Operni koncert; 18.00 Poro-
čila; 18.15 Signah; 18.50 Ogledalo
časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 S štirimi kovači;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Slovenski zborovski skladatelji;
20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15
Iz logov domačih; 23.0Cr Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz;
24.00 Poročila.
SOBOTA, 19. FEBRUARJA
14.00 Poročila; 14.10 Sobotno po-
poldne; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Pojo operni pevci; 16.00 Vrti-
ljak; 16.40 Klavir v ritmu; 16.45 S
knjižnega trga; 17.00 Poročila; 17.10
Gremo v kino; 17.50 Ansambel Fran-
ca Puharja; 18.00 Poročila; 18.15 Iz
operetnega sveta; 18.50 Pogovor s
poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Loj-
zeta Slaka; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in
domovino; 21.15 Vedri zvoki; 22.00
Poročila; 22.20 Oddaja za izseljence;
23.00 Poročila; 23.05 - 01.00 V novi
teden; Imes ob 24.00 Poročila; 01.00
Poročila.
Kaj pravi izkušena
žena o ljubezni
žena, ki ji hca obkrožajo že sivi
prameni las, bi rada spregovorila mla-
dim nekaj besed o ljubezni. Takole
pravi:
Dekleta in mlade žene ne znajo več
ljubiti. Žalostna sem zavoljo zapostav-
ljanja ljubezni. Mnoge žene danes niso
več žene; najprej mislijo nase, na
svojo kariero in osebne probleme.
Domišljajo si, da je možno igrati se z
ljubeznijo brez nevarnosti in da je srce
organ, ki je na vso moč podoben
jetrom ah ledvicam ...
Današnja žena nima več smisla za
skrivnosti; ne zna več ohraniti avreole
okrog ljubezni. Obnaša se, kot da je
ljubezen predmet šolskega načrta, in
tekmuje, da bi pred sošolko čim bolje
obvladala lekcijo.
Zaljubljene žene ne zanima samo
teorija in ne norme - ona pozna samo
enega človeka in mu pripada povsem
in izključeno. Ne zbira vrste moških
primerkov, tudi ne zato, da bi jih
primerjala. Žene se pritožujejo, da .
moški niso več moški. Smešno: oni so
bih to in bodo to tudi ostah. Dati jim
je treba možnosti, da se počutijo
takšni, in ne jim nenehno vsiljevati
svojih zahtev, ki so zanje breme.
Bila sem poročena šest let, potem
se se - ne po svoji krivdi - ločila.
Torej imam zakonske izkušnje. Lahko
sklepate, da sem za zakon, in ne za
avanturo: zakon je boljši.
Biti tako imenovani „ilegalni tova-
riš" je zelo težko. Vedno je dovolj
podvodnih čeri, na katere boste na-
sedh: družina enega in drugega, po-
datki v hotelih, da ne govorimo o
drugih ovirah - varnosti, mučenju
zavoljo zapletenega položaja.
Naj pojasnim: zakon more prenesti
več ali manj srečna obdobja. Pravo
zakonsko življenje vsebuje - tudi
zobozdravnika, novo pohištvo in otro-
ški govor. Za avanturo, osvobojeno
vsega tega, pravijo, da je umetna
tvorba. Nisem popolnoma prepričana
o tem. Ni umetnega življenja. Segreti
ob dveh zjutraj otroško stekleničko z
mlekom ni nič manj resnično kot
zaželeti si novo obleko za ples. Vse to
je življenje in ne bo prav nič umetno,
če se mu predate! Le negibnost je
umetna in dolgočasna. Lenoba je pra-
vi sovražnik ljubezni. Kako odpraviti
občutek, da boste vsak večer našh
doma človeka, ki vam pripada „služ-
berio"!
Žena, ki živi zunaj te situacije, ve,
da jo more človek, ki ga ljubi, zapu-
stiti sleherno uro, da morda ne bo
prišel takrat, ko si ga ona žeh, da jj
ničesar ne obljublja. To jo sili v večjo '<
samostojnost. Ce sprejme takšne od-
nose, ve, da se mora sama boriti za
svoje življenje: zato si tudi sama
pridobiva prijatelje in ne čaka na
moško p9moč. Zanima jo zunanji
svet, ko se svet zanima zanjo. Njena
samostojnost in neodvisnost privalču-'
jeta moške bolj kot tista nespremenlji-
va žena, pri kateri ne morete ničesar
več odkriti. Da bi ljubezen trajala,
mora imeti dve prvini: zaljubljenost in
željo, da nenehno odkrivamo oseb-
nost, ki nam pripada občasno.
Ko je eden od mojih znancev nena-
doma našel svojo ženo z drugim, je-
tekmeca vrgel skozi vrata,, od žene pa
se ni ločil. „Vem," je rekel, „da se
tisto, kar je bilo, ne more več popra-
viti. Toda mislil sem, da poznam svojo
ženo. In prav to, kar je storila, me
opozarja, da je sploh ne poznam. Zato
me privlači."
Torej, imejte rezerve: ne recite vse-
ga! Ne skrivajte, a, ne bodite na
dosegu roke! Zakon ni psihiatrova
ordinacija. Mož ni zato, da nas „osvo-
baja". Poročena žena mora imeti svoj
osebni okus in svoj posel. Zlasti se ne
sme sprijazniti s položajem natančne-
ga odseva svojega moža. Naj ne bo
njegova podoba v zrcalu! Moškega
utruja, če mora vse življenje živeti ob,
svojem - dvojniku!	!
Ljubezen je potreba, a tudi borec za,
življenje ah uničenje. Zaljubljeni za-
konci so prepričani, da so zmagah nad
krhkostjo ljubezni: radi se uspavajo in
dremajo, namesto da žive svojo lju-
bezen. Ni dobre in slabe soproge -
obstaja samo: ena žena, ki sodi k
enemu moškemu.
Mnogi ljudje odbijajo ljubezen. Boje'
se je, zakon pa jih ščiti pred presene-!
čenji. Močna čustva, menijo, terjajo
ceno, ki je ni vredno plačati: hrab-
rost, napor, morda celo bolečino.
Vprašujejo se: zakaj? Raje berejo
razburljive ljubezenske romane in dle-
dajo prav takšne filme.
Obstaja prepričanje, da se ljubezen
rodi, in ne gradi. A da bi jo zmogh v
nekom prebuditi in jo obdržati - •
nadaljujte svojo rast: bogatite duha in
KRVODAJALCI
TGA Kidričevo:
Franc Kovačič, Prepolje 60; Stanko
Kokot, Zg. Hajdina 37; Voja Veličko-
vič, Kidričevo 26 a; Rudi Hlušička,.
Cojzova 7; Jože Resman, Podvinci 68;
Emil Verblač, Kidričevo 13; Franc
Bezjak, Strejanci; Milan Slavinec, Vi-
čava 12; Peter Culibrk, Kidričevo 2;
Ivan Kokol, Hajdina; Milan Toplak,
Gorišnica 6; Jaroslav Dovhan, Kidri-
čevo 15; Mirko Mernik, KiferičeVo 13;
Zoran Heric, Potrčeva 50; Anton
Žerak, Kidričevo 35; Anton Malek,
Lancova vas 61; Jože Štefanič, Kidri-
čevo; Jože Vtič, Kidričevo 85; Stan-
ko Drevenšek, Pristava 40; Jože Ma-
rinko, Kidričevo 4; Mirko Trstenjak,
Njiverce 27; Jože Kirbiš, Zg. Hajdina;
Franc Erbus, Ptuj; Štefan Hadler,
Kidričevo 10; Miro Slavkovič, Kidri-
čevo 13.
Posamezni do 25.jan. 1972:
Zdenka Vavpotič, Tržeč 51; Alojzi-
ja Murko, Selška 7; Marija Slatič, Sp.
Velovlak 34; Ivan Palfi, C. M. drevo-
red; Ciril Murko, Majšerk 11 a; Štefan
Lenart, Greg. drevored; Terezija Pfei-
fer, Kidričevo 35; Ivana Majcen, Gaj
46; Matilda Štrucl, Kungota 32; Franc
Kukovec, Podgorci 55; Marija Med-
ved, Zg. Jablane 55.
V imenu bolnikov vsem darovalcem
najlepša hvala!!
Splošna bolnišnica, Ptuj
RKPtuj
Kako negujete
preproge
Preproge imajo mnogo sovražnikov:
prah, madeže, molje, proti katerim jih
moramo braniti.. Vedeti pa je treba,
tole: uporaba škoduje preprogam-
manj, kot neraba, kije eden njihovih
najhujših sovražnikov. Nobena pre-i
proga ni tako izpostavljena moljem
kot tista, ki jo imate spravljeno „na!
varnem" in jo razvijete le ob slovesnih i
priložnostih. Vsakdanja, rabljena pre-1
proga si sčasoma pridobi trdnost in^
odpornost, ki je nerabljena nima. Ta j
varovalna odpornost pa mora nastati 1
na vsej površini in tudi „uttjeni" deh j
morajo biti enakomerno porazdeljeni. |
Zato je treba, če je le mogoče, pre-;
progo od časa iio časa obrniti tako,!
da se povsod enako izrabi.	j
I
(Konec na 15. strani)
tednik — ČETRTEK, 10. februarja 1972
pober den, drogi Prleki no fsa
rezervirana žlohta z mojega rezervira-
nega kota!
Gnes gdo van jas to pisen, je
Dondelek 7. fcbruara. Vtini je čista
narobe vremen. Zakaj, gdo bi mogla
še najboj zima šrajfati, te pa je tokšna
odjuga nastopla, ke z fseh kapov voda
teče, da van o naših cestah, ki so se
vtopie v žlablidrgi, sploh ne gučin.
Pret elih je bija pri naši hiši en korant,
ki ba^tak moker no blaten, ke sm^o ga
mogli celega na krušni peči presušiti.
Revež bogi je bija moker, vete od
zvunešje no še boj od znotrišje strani.
Od notri se je v šm^arnici no jebelšnici
kopa, kožih no drugo korantijo pa si
je od šmarničnega „prestrošeja" v
jorki namoča. Ja pa še eno smolo je
meja, bogi korant. V cekari je meja 16
jajc, kijih je seveda čista fkfip zrflm-
pla s plevami vred tak, ke si niti cvrtja
nesmo mogli spražti.
Ja, ja, zaj se je začela tota korantija
no fašenkovo veselje, ki de trpelo vse
to do fašenkovega torka, kdo mamo
pre fsi moški godovno, ženske pa
majo svoj proznik na pepelnico. Drogi
brolci, zaj pa te poglednite, če smo
moški z ženskami enakoprovni. Žen-
ske majo že itak svoj dan žena, ki ga
po dugen no povprek praznuvlejo 8.
merca, nazodjo pa mojo tote babure
še cn svetek na pepelnico. Zaj pa
rečte, če je to enakoprovnost, saj je
nan moškin posvečeni v leti samo
fašenk - pa še to je en toki den, ki ga
momo vsi za norega no do kraja
zmešanega. Jas se že več let zavzem-
len, da bi tudi mi, ki hlače no druge
moške stvari nosimo, dobh en svoj
svetek. Po mojen mišleji bi se naj to
zgodlo na proznik 40 mu.čenikof. Ce
majo ženske že dvo svetka, jin lehko
te mi dedi še fašenk odstopimo . . .
No ja, saj se razmimo, malo heca pač
more biti...	^^
Fsi, keri bi radi v nedelo fašenke,
piceke, korante, riise no drfige civilne
korante vidh, morete priti v Ptuj. V
nedelo ob 14. vuri, de se začeja v
Ptuju provi dirndaj, ki de letos brez
vsokoletnega pustnega kravala, Ptuj-
canon no drttgin radovednežon pa do
se ^predstavile foklkorne skupine no
drugi maškori. Lehko pridete v civili,
to se provi z originalnimi lorfami,
lehko pa si kupite tudi umetne lorfe.
Mija z Mico sma si že zgučala, ke
ma si tudi letošjo korantijo od bluzik
oglednola - v civili seveda. Jas mo z
raztrganin gvanton, pokvečenin kla-
bflkon no z maketo podrte koče
predstovla kmeta potrebnega kmečke-
ga penzjuna, Mica pa de delala rekla-
mo za kontracepcijska sredstva, saj
nan itak fsa deca s kmetij odhojajo s
trebuhon za kruhon krez mejo. ^
V maškarodo de se vkluča tudi
sosidov Juža, ki de si od sina, ki je
negi nekšni bog in batina mercedesa
spospda, no za avto pripeja motorni
čoln, prevozni vikend no druge,
„srmačke" potrebe, na avti pa de
meja reklamo za vloganje deviz v
inozemske banke, kak to pri nas že
neki „srmačcki" delajo.
Eto, vidite, to de prova socialna
diferenciacija, saj mo jas za tistin
mercedeson s klabukon v roki peš
leta . . .
No, vidite tak je s totin letošjin
ptujskin kurentovojin, ki ga je glih tak
kak vse drugo devalvacija doletela . . .
Drogi brolci, kak pa se kaj drgačik
mote? Opišite mi svoje križe no
težove, saj mo van vsoko pismo rad
objava. Seveda, se morete pod pismo
tudi podpisati, saj sen že meja pri-
mere, da si je kdo koga malo preveč
privošča pa so včosik zadeve že po
sodišči dišale. Seveda pa do zaj še
nibenega, ker je v mojen rezerviranen
koti kaj ošpiča, še neso v hišo pravice
na zagovor zvali.
Lepo vas pozdrovla vaš Lujzek, ki
van žeh mastne krapčiče no druge
fašenkove dobrote.
osnovna naloga
(Nadaljevanje s 3. strani)
bi odstotek, ki bi ga naj plačal delavec
s področja komunalnega zavoda za
socialno zavarovanje Maribor sohdar-
nostno prispeval 0,65 % od osebnega
dohodka v razvitejših predelih naše
republike pa le 0,15%. Udeleženci
razprave so se zavzeli za poenotenje
obeh zavarovanj, poudarih pa so, daje
te probleme potrebno reševati v okvi-
rih slovenske nacionalne skupnosti, ne
pa po posameznih regijah. Tako bi
tudi vsi delavci enako prispevali v
sklad zdravstvenega zavarovanja.
letni obračun kk ptuj
(Nadaljevanje z 9. strani)
Na koncu občnega zbora so razgla-
sili rezultate športnih tekmovanj krož-
kov in posameznikov.
Najboljša ekipa leta je bila ekipa
TAP s 6111 keglji, nato pa sledijo
„Vinko Reš" 5903; Železničar 5882;
Kovinar 5808; Partizan, Kidričevo
5660; Borec 5533; Panonija 5269;
Komunala 4149 in Šofer s 3834
keglji.
V tekmovanju posameznikov za
prvaka Ptuja je dosegel prvo mesto
Ciril Mlakar, član krožka železničar.
Sledijo Ivan Palfi, Jože Šiker itd.
Prvakom je predstavnik OSS Oton
Mlakar predal pokale.
Da klub ni končal poslovnega leta z
izgubo, gre zahvala vsem ptujskim
podjetjem, posebno pa TP Panoniji, ki
je imela za klub vedno razumevanje.
ALOJZ ŠEGULA
čiščenje preprog
(Nadaljevanje s 14. strani)
Za čiščenje uporabljajte v začetku,
ko je prepproga še nova, mehko me-
tlico. Šele po nekaj tednih jo začnite
čistiti s sesalcem, a ne pogosteje kot
enkrat v štirinajstih dneh! Ce čistite
preprogo s sesalcem, odpade iztepa-
nje, ki je prej škodljivo kot koiistno.
Ce že preprogo iztepate, je nikar ne
• obešajte, temveč jo položite plosko
na tla. Iztepači niso priporočljivi;
uporabljajte raje prožno palico. Nik-
•dar ne iztepajte preproge tako, dajo
držite za rese. Ce se temu ne morete
izogniti, držite preprogo ob straneh.
ženske o svoji
organizaciji
(Nadaljevanje s 4. stra"ni)
ukinila nočno delo žensk. Ponoči ne
dela nobeden mladoletnik. V psihia-
trični bolnišnici dela ponoči 21
žensk. To so medicinske sestre in
strežnice. Zaradi narave dela v bolniš-
nici ni mogoče omejiti ah ukiniti
npčnega dela, vendar je treba skrbeti,
da bodo ženske delale v čimboljših
pogojih.
Anifca Geč, višja medicinska sestra
je v svojih izvajanjih o zdravstvenem
stanju. žena in mladine podala med
drugim nekaj statističnih podatkov, ki
pričajo o dobro organizirani zdrav-
stveni službi. Razumljivo nikjer ni
brez težav in tudi tu jih imajo, pred-
vsem s kadri. Razveseljivo pa je, da
žene prihajajo redno na preglede in se
poslužujejo tudi vseh drugih zdravni-
ških storitev. Oglašajo se pravočasno,
karj^e zelo razveseljiv podatek.
„Ženske smo od nekdaj delale" je
začela Marta Peršak, babica v Ormo-
žu. V naši družbi so ženske enako-
pravne moškim. Lahko sodelujejo,
predlagajo in odločajo o vsem v vseh
družbenopolitičnih organizacijah in
samoupravnih organih. V ormoški ob-
čini je 718 zaposlenih žena, odetega
jih aktivno dela samo 106. Številka ni
majhna, vendar je vprašanje, zakaj ni
več aktivnih. Nekaj razlogov je gotovo
v naravi ženskega dela (družine, go-
spodinjstvo . ipd.), dosti pa je tudi
takšnih, ki mislijo, da niso dovolj
socialno zrele, da bi se vključevale v
razne organizacije. Pomembno je tudi
vprašanje, ali sposobnost žensk vred-
notimo enako kot sposobnost moške-
ga. Pri volitvah 1973 bodo poskušah
vključiti čimveč žensk delavk. Vendar
ženska naj ne bi prišla v kolektivni
organ zato, ker je ženska. Vključuje
naj se po svoji aktivnosti in sposobno-
sti.
CENENOST
IN KVALITETA
SO ODLIKE
KNJIŽNIH IZDAJ
PREŠERNOVE
DRUŽBE
obvtstila obiskovalcem
kurentovanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ojčkovi ulici 1, tel. št. 77-250
oziroma na reševalno postajo tu-
di v Čučkovi ulici 1, tel. št. 94.
PARKIRNI PROSTORI
Za obiskovalce kurentovanja,
ki se bodo pripeljali v Ptuj z
motornimi vozili, so določena
naslednja parkirišča:
—	iz smeri Maribor: Zadružni
trg ter naprej ob Dravi,
-	iz smeri Zagreb in Ormož:
živinsko sejmišče na Ormoški
cesti ter ob tovorni železniški
postaji na Rogozniški cesti,
—	iz smeri Slovenske gorice:
Potrčeva ulica (Ljutomerska ce-
sta) pri bolnišnici,
-	iz smeri Vurberk: v Raičevi
ulici.
Prireditelj opozarja voznike
motornili vozil, naj se ravnajo po
navodilih miličnikov.
Parkirna taksa:
—	za motorna kolesa	1 din
—	za kombije in os. avl. 2 din
—	za avtobuse	5 din
stran 18
li) stKan
tednik — Četrtek, lO. februarja ij.'
Zvitorepec
na pohodu
En lisjak v sodinski
vasi živi,
rad sosedove kure
in pure lovi.
Ker v ponedeljek
ni nič ulovil,
zvečer se v sosedov
kurnik je skril.
Pa gospodinja
budna je bila,
v kurniku čudno je
luč opazila.
Ko hoče pogledati
kaj se godi,
hsjak ji vile
pod nos pomoh.
Razbil je luč
ta zvitorepak,
potem s plenom v vreči
je bežal kot vrag.
Vaščanom šC to
največ mishti da,
ta zver zvitorepa
še mlade ima.
Pred kratkim ne daleč
gostija je bila,
mladiča dišava
je privabila.
Kar s taksijem je
k hiši prišel,
pečene purane čez okno
krasti začel.
Gosti so ga
pri tem zalotih,
godalo iz njega
so si naredili.
So goslali in bobnah,
da bilo je kaj,
nagoslanega v brlog
napodih nazaj.
Zadovoljstvo vaščanom
edino je to:
če zmanjka jim nekaj
vedo, kam je šlo.
OLIMPIADA, ŠPORTNI DAN IN MOJE
SANKE
Zima se je prevesila v drugi polčas.
Tam daleč v Dežeh Vzhajajočega son-
ca se olimpijski bogovi borijo za zlate,
srebrne in bronaste medalje. Ves svet
jih občuduje in spremlja njihove do-
sežke po radijskih in časniških sporo-
čilih ali gleda na televizijskih zaslonih.
Ti bogovi pa so ravno tako ranljivi in
občutljivi kot mi. Ko dosežejo svoj
vrh (če ga dosežejo), se morajo spusti-
ti z vrha OUmpa v dolino.
No, v teh dneh olimpijskih tekmo-
vanj v Sapporu smo imeh tudi učenci
osn. š. POH. ODREDA v Slov. Bistrici
športni dan, da bi na snegu tekmovah
v sankanju, kepanju in smučanju.
Jaz sem iz kupa lesenih zabojev in
druge ropotije v drvarnici izvlekla
sanke, ki so mi ostale še iz časov, ko
mi jih je prinesel dedek Mraz. To pa je
že davno, najbrž še takrat niti v šolo
nisem hodila. Debel premogov prah je
pokrival ta predmet mojih zimskih
spominov iz otroštva. Obrisala sem
zaprašene sanke, s smirkovim papir-
jem zgladila zarjavel tirnični rob in se
odpravila na zbirahšče pred šolo. Kar
malo nerodno mi je bilo iti skozi
mesto - tako vehki dondi - z otro-
škimi sankami.
Pred šolo sem se uvrstila v sankaško
skupino. Učenci s smučmi so pred-
stavljali elito šolske vojske, tisti s
sanmi lahko artilerijo, tisti učenci
brez smuči in sani pa so predstavljah
pešadijo. Dolga šolska kolona še je
hrupno pomikala skozi mesto proti
Devini in Prebokovju ob vzhodnem
delu Pohorja. Sonce se ni hotelo
ozreti na tako perspektivne kadre
mesta Slov. Bistrice. V začetku je
nekaj drobcenega padalo izpod neba,
pa tako neznatno, da nisem vedela, ah
je to dež, babje pšeno, sneg ah rosa.
Ko smo prišh do cilja, so se nizke
megle že umaknile proti Boču, pred
nami pa je bil lep razgled po slovenje-
bistri^i kotlini. Videli smo vso Slov.
Bistrico s tovarnami, marketi, bloki,
pokopahščem in gradom. Pogled iz
višine je vedno lep; nič umazanega se
ne vidi. Seveda nismo prišh na te
strmine zelenega Pohorja (ta dan je
bilo Pohorje belo) občudovati bistri-
ško dolino in jo večina še opazila ni.
Moje sanke so se med potjo že
toliko zgladile, da so gladko tekle.
Malo sem se oddaljila od ljudskih
množic - oprostite, od svojih sošol-
cev! Toliko slišim od ljudskih množic,
da se mi kar naprej motajo po glavi.
Sicer pa, zdaj že v 1. razredu začnejo
kar z množicami. Ko sem jaz začela
obiskovati šolo, so nas pa mučih z:
„Koliko je 1 in 1? " To pa zdaj že
vsak dojenček ve.
Torej, ko sem se oddaljila od mno-
žice učencev, sem se po zelo strmem
pobočju spustila navzdol. Kar bo, pa
bo, sem si rekla in zamižala, da ne bi
videla svoje nesreče. Saj tudi olimpij-
ski bogovi tvegajo, pa jih je bolj škoda
kot mene! Moje sanke pa, ki seveda
nikoh še niso slišale o kakih olimpia-
dah, o Sapporu pa še manj, so pod
menoj poskakovale kot žrebiček. Obr-
nile so se zdaj proti Mariboru, pa spet
jroti Ljubljani, zdaj so šinile v kako
cotanjo, pa spet na vzpetino. Bila je
res divja vožnja navzdol, za katero
nisem vedela, kako se bo končala. Tu
in tam sem skušala z vrvico naravnati
sanke pod seboj, kot skuša kavboj z
vajetjo ukrotiti divjega konja, a sem
takoj dobila cel plaz zmrzlega starega
snega v obraz, da sem skoraj oslepela.
Ker pa takale vožnja navzdol le ne
more do^o trajati in se končno tudi
najbolj divji konj umiri, tako so zače-
le tudi moje sanke mishti na osebo, ki
na njih sedi. Počasi so se umirile in se
trdo ustavile ob nekem štoru.
Taka ah pa še malo hujša doživetja
so imeh tudi moji sošolci. Ce bi bili
mi ta dan v Sapporu namesto v
Prebokovju, bi marsikdo od nas odne-
sel zlato, namesto navadno buško.
Ko sem prišla domov, je bil na mizi
poln krožnik lepih, toplih, spečenih
mišk. Ker je bil ta dan ravno petek,
niso bile prave miške, ampak tiste iz
testa. Iz takšnega, kot se dela iz njih
tudi pustne krofe.
Tak je bil moj športni dan, ki naj bi
me spominjal olimpijskih iger v teh
predpustnih dneh.
VESNA VREŠ
Iz marsikatere bradavice se na stara
leta razvije rak, zato jih moramo
odpravljati.
Odpravljamo jih z jedkimi snovmi,
kakor so: solitrna ali ocetna kishna in
lapis. Kožo naokoh moramo varovati
z vazehno.
Hitreje odpravimo bradavico, če jo
drgnemo s ščetko, namočeno v
petroleju. Včasih zadostuje tudi
raztopina soh v močnem kisu. Najbolj
priporočljivo pa je, da se posvetujemo
z zdravnikom.
Crvički v mesu, zlasti v prekajenem
so zaradi muhe, ki se latinsko imenuje
pyophyla casei. Ta muha rada izleže
jajčeca zlasti na gnjatih, ko jih
vzamemo iz dima in siper tam, kjer
lahko črvički ob kosti prodrejo v
gnjat. Zato okuženih gnjati na zunaj
ne moremo razločiti od zdravih.
Očistiti jih ne moremo drugače,
kakor da z nožem izrežemo zalego.
Crvičke takoj uničimo v ognju.
Ni dobro uživati okužene gnjati;
črvički povzročijo razkroj mesa in
lahko nastopijo tudi nevarne
zastrupitve.
Okuženje preprečimo, če prekajeno
meso, zlasti gnjat takoj po dimljenju
zavežemo v vrečico iz goste tkanine.
Meso ob kosti posujemo z mletim
poprom ali borovo kislino v prahu, ki
jo potem pred uporabo gnjati
postrgamo z nožem. Gnjat obesimo v
zračen suh in svetel prostor.
Še o petelinu in putkah
Burja nesrečna, kaj si storila,
kokotu ošabnemu rep si skrivila.
Za burjo zdivjano že megla hiti,
pazi da toča te še ne dobi!
Ce toča vseka, bo to pogorišče,
dobrot ti odnese zadnje prgišče.
Ce pa še črv eno po glavi dobi,
se skrčen skrije v kot, na svetlo ga ni.
Potem, petehnček, bo konec norije,
konec kokošje bo požrtije.
Megla nedolžna se je v nevihto ra^l
petehna pa strela je oplazila.
Prestrašen sred' farme kokošje stfj
greben, enkrat smeh, kot cunja
Žalostno putka poveša glavo,
črva zadela je toča, grižljaja ne bq
Burja se končno je pomirila,
ko vidi, da pravega je pogodila.
Res, je, da stari pregovor drži: , .
ko si mački na repu, strašno kric'!
_^
GORIŠNICA
13. februarja italijanski film ANGE-
LI BREZ RAJA;
LJUTOMER
12. in 13. februarja ameriški film
ČRNI PANTERJI V HARLEMU;
16. februarja ameriški film TRIJE V
VIHARJU;
SLOVENSKA BISTRICA
10. februarja ameriški film SIN
REVOLVERAŠA; 12. in 13. februar-
ja mehiški film PRAVICA DO ROJ-
STVA; 16. februarja angleški film
GOSPOD DESET PROCENTOV.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrt'
Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.