CENA 23 din - Leto XXXVTII - Št. 20 KRANJ, torek, 12. 3.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pregledna razstava slik Anice Zupanec-Sodnikove — S tradicionalnimi snidenjem slovenskih prvobork, kulturnih in družbenopolitičnih delavk so v četrtek, 7. marca, odprli štirinajsto razstavo iz serije retrospektiv slovenskih likovnih umetnic. Beba Jenčič, kustosinja za kulturno zgodovino v Gorenjskem muzeju v Kranju, je tokrat pripravila razstavo slik slikarke Anice Zupanec-Sodnikove (1892—1978). V prostorih stalne muzejske zbirke Slovenka v revoluciji bo razstava odprta do 25. aprila, spremlja jo katalog s spremno besedo dr. Staneta Mikuža in Mateja Bora. Po otvoritvi razstave so na predvečer mednarodnega dneva žena v prostorih kranjske občinske skupščine pripravili kulturni spored, slavnostna govornica je bila Tilka Blaha, predsednica sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri republiški konferenci SZDL. Nastopili so moški pevski zbor iz Podnar-ta in člani Linhartovega odra iz Radovljice. Tradicionalnega snidenja v Kranju so se udeležile številne prvoborke, kulturne in družbenopolitične delavke, predstavniki slovenskega, gorenjskega in kranjskega družbenopolitičnega življenja, posebej velja omeniti Lidijo Šentjurc, Vido Tomšič, Sergeja Kraigherja in dr. Janeza Milčinskega, ki že vrsto let prihajajo na otvoritve razstav slovenskih likovnih umetnic v Kranju. M. V. Foto: F. Perdan Knjige za Besnico Kranj — 40-članska ekipa kranjske občine je v soboto, 23. februarja, sodelovala v televizijski oddaji Naša srečanja. V oddaji je ekipa dobila bon Sveta knjige v vrednosti 100.000 dinarjev. Odločili so se, da knjige, ki jih lahko izberejo na podlagi Kataloga Sveta knjige, namenijo knjižnici v Besnici. Besniško knjižnico je namreč pred nedavnim prizadel požar. A. Ž. Hudičev most n , i ij. xl ^- razvnema Tržičane Odločitev v rokah tretjega ® *}a novo zgrajenem Hudičevem mostu v Dolžanovi soteski so v t rž|ču nasprotujoča mnenja, zato bodo v občini presojo o tem, je most grob poseg v naravo ali ne, zaupali republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora ter Geološkemu za-vodu. ^ržič — Že zgrajeni, poldrugi me-J®r širok in sedemnajst metrov dolg "udičev most v sloviti, v Evropi podani Dolžanovi soteski v dolini pro-Xl Jelendolu, že dlje časa razvnema hrasti v Tržiču in bližnji okolici. Pi-Srno, naslovljeno na naše uredništvo, n ogorčenje planincev, ki so na ob- nem zboru označili gradnjo kot ?rob poseg v naravo, so sodu končno l2oili dno: minuli ponedeljek si je ?radbišče v soteski ogledala komisi-^ tržiškega izvršnega sveta, v kateri ^° bili predstavniki Skupščine občili6 Tržič, Turističnega društva Tržič, Uruštva prijateljev mineralov in fosilov, krajevne skupnosti Dolina-Je- endol in še nekaterih drugih organi-pvcij. Komisija je sklenila, upošteva-različna in nasprotujoča mnenja 0 opravičenosti takšnega mostu v so- teski, naj o tem podasta strokovno mnenje republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora ter Geološki zavod Slovenije. Na osnovi njune presoje se bodo. v občini odločili, ali naj most ostane takšen kot je, ali ga je treba spremeniti oziroma celo odstraniti. Društvo prijateljev mineralov in fosilov ter tržiško turistično društvo sta se za postavitev mostu v Dolžanovi soteski odločila iz dveh razlogov: po eni strani zato, da bi sotesko s 15 opazovalnimi točkami vključili v geološko transverzalo od Jezerskega do Tržiča, in drugič, da bi (še z ureditvijo stare poti proti Jelendolu) vsem omogočili varen ogled. Most so začeli graditi lani s soglasjem kranjskega zavoda za spomeniško varstvo in številnih drugih organov ter usta- Učitelji slabo zaslužijo Težko je trditi, da je 35.000 dinarjev, kolikor bo po vseh proračunih za lani znašala poprečna učiteljska plača v škofjeloški občini, primeren dohodek. Vendar ne zaslužijo slabo le učitelji, tudi v gospodarstvu so osebni dohodki marsikje zelo nizki. Hkrati pa je treba priznati, ^a je škofjeloška občina do učiteljev še namanj mačehovska. Mogoče tudi zato, ker že od nekdaj hitro zaropotajo in opozorijo na svoj položaj. Tako bi lahko trdili, da so zaposleni v negospodarstvu celo na boljem kot delavci v gospodarstvu. Škofjeloško gospodarstvo je namreč Po svojih rezultatih in narodnem dohodku, ki ga ustvarja, v zgornji tretj ini med slovenskimi občinami, medtem ko so osebni dohodki delavcev v slovenskem poprečju. V negospodarstvu škofjeloške občine so osebni dohodki že nekaj *et nad republiškim poprečjem. Tako so zaposleni v družbenih dejavnostih leta 1980 zaslužili za 10 odstotkov bolje od republiškega poprečja in so bili na drugem mestu med slovenskimi občinami. Leta 1981 so oile plače delavcev v družbenih dejavnostih v Škofji Loki za 15 odstotkov višje od slovenskega poprečja in so bile najvišje v Sloveniji, naslednje leto so bili z 12 odstotki naskoka na drugem mestu, leta 1983 s ' odstotki naskoka na 8 do 11 mestu in lani z 8 odstotki (brez poračuna) večjimi osebnimi dohodki prav tako na 8 do 11 mestu med 65 slo-venskimi občinami. Tudi lanska povišanja osebnih dohodkov v posameznih šolah so Dlla dokaj visoka in višja kot v največjih tovarnah. V vseh šolah so v ^nem letu povišali plače za najmanj 60 odstotkov, ponekod pa še za nekoliko več. Največje tovarne pa so lani povečale osebne dohodke za Precej manj. Tako na primer v Alpini za 44,4 odstotka, v LTH za 57,7 °dstotka, v' Seširju za 43 odstotkov, v Jelovici za slabih 50 odstotkov ^d- V poprečju so delavci v Alpini lani zaslužili 26.000 dinarjev, v Šešir-[u 25.150 dinarjev, v Nami 22.000 dinarjev, v EGP 39.000 dinarjev, v Ni-kU 37.000 dinarjev itd. . To ne pomeni, da je položaj delavcev v družbenih dejavnostih v s*°fjeloški občini dober, temveč le to, da je v večini drugih slovenskih °Dčin še veliko slabši. (Več na 2. strani) L.. Bogataj nov in na pouiagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Ko so na obeh straneh soteske namestili močnejše opornike, se je v Tržiču in okolici sprožil plaz negodovanja. »Mislim, da v tem primeru ne gre za dvome, ali je most grob poseg v naravo ali ne. Vprašanje je treba zastaviti drugače: je most v soteski tujek ali ne. Če je, o tem bosta presodila republiški komite in geološki zavod, bomo most lahko odstranili brez posledic za sotesko in brez kakršnegakoli oskrunjanja narave,« poudarja Ivan Kapel, predsednik tr-žiškega izvršnega sveta. »Po eni strani se zavzemamo za turistični razvoj Tržiča in okolice, poudarjamo, da imamo slikovito, v Evropi poznano Dolžanovo sotesko, spodbujamo delo društev in si prizadevamo za varnost na vsakem koraku,« nadaljuje. »Po drugi plati nismo za to, da bi naravne znamenitosti približali ljudem, jim omogočili varen dostop do njih in društvom dopustili, da bi nekaj spremenili in naredili. Mislim, da iz tega nasprotja izvira tudi večina različnih stališč o novem mostu v Dolžanovi soteski.« C. Zaplotnik V SREDIŠČU POZORNOSTI Naš narodni in športni ponos V nedrju Triglavskega pogorja, v tem čudovitem svetu pod Poncami bodo spet mogočno zadonele planiške fanfare in naznanile narodni in športni praznik vseh, ki imamo radi Planico in smučarske polete. Slavnostna melodija domoljubne pesmi Triglav, moj dom, prenovljena velikanka, ki se kot snežni slap spušča v dolino, ter neustrašni mojstri letenja na smučeh bodo privabljali pod Ponce tisoče in desettisoče — delavce in kmete, šolarje in upokojence, nekdanje smučarske skakalce in mlade, ki se za skoke šele navdušujejo. Planica ni le zibelka smučarskih skokov in poletov, Ni le kraj, kjer je prvi človek poletel s smučmi prek sto metrov. Ni le mesto, kjer so se kalili številni športniki in kovali rekorderji, o katerih je s spoštovanjem govoril svet. Ni le krasotica med lepoticami z vsega sveta ... Planica je v pol stoletja postala simbol neuklonjivega slovenstva, del naše narodove zgodovine, naš narodni in športni ponos. Udejanjenje Poldove zamisli, da bi človek poletel kot ptica, kot gorski kragulj. Stvaritev ljudi, ki so jim pri srcu drznost, lepota, doživetje. Ideja, ki je pred pol stoletja vzbrstela pod Poncami, je osvojila svet. Planica se ni zaprla vase, bogate izkušnje je posredovala drugim. Danes je v vsaki letalnici na svetu tudi del Planice, vsaka izmed njih ima zaletišče v skritem zakotju Triglavskega pogorja. Neverjetna je navezanost ljudstva na Planico. Čeprav je iz doline skakalnic in letalnic odhajalo tudi razočarano, mokro in prezeblo, se vedno znova in znova, že pol stoletja, vrača pod Ponce. Planica, ožarjena s spomladanskim soncem, odeta v pisane jesenske barve ali v snežno belo zimsklo oblačilo, je vedno vabljiva za občudovalce naravnih lepot, Bloudkovih in Goriškovih mojstrovin, drznih poletov in skokov. »Zgodba o Planici je zgodba o ljudeh. O mnogih ljudeh. O njihovem pogumu in strahu. O njihovem hrepenenju in volji, o trmi in potrpežljivosti, o natančnih računih in sanjskih vizijah,« je dejal Andrej Marine na slavnostni akademiji ob 50-letnici Planice. »V tej zgodbi si podajajo roke letalci, rekorderji in teptači, projektanti, prometniki merilci in trenerji — w vsakdo od nas, ki vsako leto prihajamo pod Planico praznovat« Ob jubileju se bodo po zaletišču prenovljene velikanke spuščali novi junaki in četudi ne bo padel svetovni rekord, bo to nov korak k novim dosežkom. C. Zaplotnik Vlak bratstva in enotnosti Iz Slovenije bo krenil na pot 11. oktobra — Prijavite se lahko do 15. maja Kranj — Prireditev z naslovom Vlak bratstva in enotnosti se je začela 1961. leta in je odraz stalnih prijateljskih in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije, ki jih je okupator 1941. leta izgnal v Srbijo, in njihovimi gostitelji, pri katerih so našli drugi dom. Vlak je postal tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOV. Pomemben je njegov prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Hkrati pomeni obliko povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji. S tem pa je postal tudi porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli pozabljene. Medobčinska koordinacijska odbora za organizacijo Vlaka bratstva in enotnosti v Srbiji in Sloveniji sta skupaj s sodelujočimi občinami sklenila, da to prire- ditev organizirata tudi letos. Bivši izgnanci in njihovi najožji družinski člani iz Slovenije bodo spet lahko obiskali svoje gostitelje v Srbiji. Vlak bo odpeljal iz Maribora oziroma z Jesenic 11. oktobra. Iz Kraljeva oziroma Titovega Uzica pa se bo vračal 15. oktobra. Občinske konference socialistične zveze pozivajo vse slovenske medvojne izgnance in njihove najožje člane, da se čimprej povežejo s svojimi nekdanjimi gostitelji v Srbiji. Na podlagi njihovega povabila naj se najkasneje do 15. maja letos oglasijo na sedežih svojih občinskih konferenc socialistične zveze zaradi udeležbe na letošnjem Vlaku bratstva in enotnosti. Pri prijavi bo moral vsak plačati svoj delež za kritje stroškov prevoza. V znesek bodo zajeti stroški vozovnice na podlagi cen na železnici in komplet značk. Vse druge informacije v zvezi s potovanjem dajejo občinske konference socialistične zveze. A. Ž. TOMŠIČEVA 44 Kranj — V galeriji Nova v Delavskem domu (vhod 6) bo lutkovno gledališče Gledališče-lutke-glasba Kranj v četrtek, 14. marca, ob 16. in ob 17. uri priredilo lutkovno predstavo Slon balon. Gostovali bodo lutkarji iz Litije. 15. do 17. marec Organiziramo ogled KOMPAS KRANJ Prispevna stopnja za šolsko dejavnost ni nižja Učitelji so ogorčeni, ker se je letos nekoliko znižala prispevna stopnja za šolstvo — Vendar se je znižal le prispevek iz bruto osebnih dohodkov za referendumski program, medtem ko se je stopnja za redno dejavnost šol celo povišala — Osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih bodo že v teh dneh za lani usklajeni z rastjo v gospodarstvu — Letos naj bi učitelji zaslužili 47,7 odstotka več, kar pomeni, da bo učiteljska plača znašala v poprečju 51.000 dinarjev — Ravnatelji morajo sami voditi politiko osebnih dohodkov Škofja Loka — Učiteljske plače vse bolj zaostajajo za plačami delavcev z enako kvalifikacijo in odgovornostjo v gospodarstvu. To povzroča nezadovoljstvo, slabša se delovno razpoloženje, posledica pa je, da se natSolah več pogovarjajo o zaslužkih kot o pouku. Učitelji so ogorčeni, da se letos zmanjšuje prispevna stopnja za izobraževanje. Tako ni upanja, da bi lahko zaostanek nadoknadili. Zato bodo ravnatelji kolektivov šli v boj za primerne dohodke. Osebni dohodki namreč ne zaostajajo le v rasti in po kvalifikaciji, temveč se hkrati z vse manjšo mošnjo za šolstvo zaradi novih učnih programov večajo učiteljeve obveznosti. To pomeni, da za več dela učitelj ne dobi nič več. Razmere so se v nekaterih šolah že tako zaostrile, da učitelji grozijo s štrajkom. Poprečni osebni dohodki zaposlenih v šolah in zajamčeni osebni dohodek, ki ga predlagajo sindikati, se namreč vse bolj približujeta. Vendar se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. V petek so ravnatelji vseh šestih osnovnih šol škofjeloške občine s zahtevami učiteljev seznanili predsednico izvršnega sveta Ido Filipičevo, predsednika občinske skupščine Matjaža Cepina ter predsednika občinskega sindikalnega sveta Nika Sedeja. Sestanka sta se udeležila tudi vodja strokovnih služb občinskih sisov Lidija Kustečeva in Svarun Terpinc iz občinske uprave. Pokazalo se je, da je za nezadovoljstvo učiteljev v precejšnji meri kriva tudi slaba informiranost učiteljev in njihovo nepoznavanje sistema svobodne menjave dela. Lidija Kustečeva je povedala, da se prispevna stopnja za izobraževanje letos resnično znižuje za 0,2 odstotka. Vendar pa se znižuje le isti del, ki gre za investicije oziroma sofinanciranje referendumskega programa izgradnje šol. Stopnja, s katero se zbira denar za dejavnost šol, pa Poudarki iz govora Tilke Blaha na tradicionalnem snidenju slovenskih prvobork, kulturnih in družbenopolitičnih delavk ob otvoritvi pregledne razstave slik slikarke Anice Zupanec-Sodnikove v Kranju • Dan v letu, posvečen ženskam, ne more spremeniti njihovega položaja niti gledanja na vlogo ženske v družbi. Skromna pozornost, ki jo doma, v delovnem kolektivu ali krajevni skupnosti namenjamo ta dan ženam, tovarišicam, materam, sodelavkam ne more in ne sme odtehtati tega, kar smo vsi dolžni narediti vsak dan, v vsakem okolju za resnično humane odnose, za enakopravno, svobodno in človeka vredno življenje. Ta dan je predvsem priložnost, da vsako leto znova ocenimo naše delo in ravnanje, pregledamo uspehe in se zamislimo nad slabostmi in ovirami, zaradi katerih prepočasi izboljšujemo samoupravni družbeni položaj delavk in delavcev. Dogovorimo se za naloge in obveznosti na poti do našega skupnega cilja: izgradnje samoupravne socialistične skupnosti, v kateri se edino lahko v polni meri uresničuje enakopravnost in osvoboditev dela in človeka. Takšno praznovanje 8. marca si žele žene — delavke in to je tudi njihov odgovor tistim, ki še vedno iščejo smisel praznovanja dneva žena — pa tudi tistim, ki ga s svojim ravnanjem smešijo ali omalovažujejo. • Dosegli smo visoko stopnjo zaposlenosti. V gospodarskih in družbenih dejavnostih je delež žensk nenadomestljiv. Zgradili smo močno materialno osnovo za delo, dosegli sorazmerno visok družbeni standard in socialno varnost delavcev. Vse to zaradi obojestranske zaposlenosti, ki je terjala in omogočala hitrejše reševanje razvojnih problemov. V želji, da bi čim hitreje dosegli čim več, smo šli marsikdaj preko naših zmogljivosti, na račun zunanjih posojil in še neustvarjenega dohodka. Marsikje smo zaradi odločanja mimo interesov delavcev nesmotrno usmerjali sredstva za stvari, ki niso bile najbolj potrebne ali najbolje naložene. Vse to se sedaj, ko moramo pod mnogo težjimi pogoji gospodariti in vraćati posojila, krepko maščuje. Pa ne le zato, ker se moramo omejevati na vseh področjih, ker ne bomo mogli tako hitro napredovati in slediti razvoju v svetu. Težko je predvsem zato, ker smo se razvadili in se nismo dovolj pripravljeni sprijazniti z realnostjo, ker marsikdaj izgubljamo perspektivo in zaupanje. • V zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah spet oživljajo stari, nesprejemljivi pogledi na vlogo ženske. Ponujajo se rešitve, ki niti za družbo niti za ženske niso sprejemljive. Ni alternative: delavka ali mati. Ženske so bile in so sposobne — ob družbeni pomoči — združevati oboje. V zoženih materialnih možnostih, ko se vse več bremen za vzgojo in skrbi za otroke prenaša na družino, so vse glasnejši nasveti, naj se ženska posveti svoji naravni vlogi in poklicu matere. In to pod parolo: prihranili bomo družbena sredstva za vzgoj-novarstvene ustanove in obvarovali otroke pred škodljivimi vplivi. Družbene vzgoje in varstva otrok nismo razvijali le zaradi obojestranske zaposlenosti staršev, temveč tudi zato, da bi zagotovili enakopravnejši start v življenje vsem otrokom. Informativni dan — Minuli teden so osrednji dnevniki objavili razpise za vpis na srednje šole in univerzo ter razpisali štipendije, v petek in soboto pa so šole pripravile informativna dneva, ki sta ponudila obilo informacij o možnostih srednjega šolanja in vpisa na visoko šolo. Fotografija je z informativnega dne v kranjski Srednji ekonomski šoli. — Foto: F. Perdan je celo nekaj višja kot lani. Za referendumski program so lani delavci v škofjeloški občini plačevali 1,72 odstotka ob bruto osebnih dohodkov, letos pa bodo 1,63 odstotka. Za dejavnost šol pa lani 5,13 odstotka, letos pa 5,24 odstotka. To pomeni, da za dejavnost šol zaposleni v občini letos prispevajo več kot lani. Že te dni bodo lahko v vseh šolah poračunali osebne dohodke za lani in jih uskladili z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Prej ni bilo mogoče, ker še niso bili znani podatki o rasti osebnih dohodkov po zaključnih računih. Tako usklajeni osebni dohodki bodo osnova za izračun rasti osebnih dohodkov v letošnjem letu. Ker je predvideno, da bodo osebni dohodki v gospodarstvu letos porasli za 47,7 odstotka, lahko tudi v. šolah planirajo takšno rast. Ne le planirajo, tudi odločajo lahko, kako in kdaj bodo med letom povečevali osebne dohodke. To je stvar učiteljskih kolektivov, ki morajo skrbeti le, da bo ob koncu leta rast osebnih dohodkov na šolah usklajena z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Ravnatelji morajo torej sami voditi politiko osebnih dohodkov in jih sproti popravljati, ne da bi čakali na navodila iz občine ali sisov. Hkrati to pomeni, da lahko učitelji že sedaj izračunajo, koliko bodo zaslužili, če se bodo v gospodarstvu osebni dohodki povečali za toliko, kot je planirano. Ce bo inflacija večja, bo porast večji in obratno. Če upoštevamo plansko povečanje, se bodo poprečne učiteljske plače v škofjeloški občini z lanskih 35.000 din povečale na 51.000 v letošnjem letu. Zaostajanja učiteljskih plač v primerjavi s sorodnimi poklici v gospo-dastvu pa ni moč odpraviti v enem letu, temveč postopoma, hkrati z vsemi družbenimi dejavnostmi. Vendar je treba imeti najprej točne podatke. Zato bodo na komiteju za planiranje na občini v sodelovanju z ravnatelji šol pripravili analizo o osebnih dohodkih in primerjavo med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi. Ugotovili naj bi tudi, zakaj imajo lahko učitelji v nekaterih šolah v občini višje osebne do hodke kot v drugih. Plačilo za razširjeni program bo treba urediti enotno za vso republiko. Zato bodo vodilni ljudje v občini opozorili slovenski izvršni svet na neskladje med omejevanjem skupne porabe in širjenjem programov izobraževanja. L. Bogataj Borci iz Čirč zborovali Čirče — Konec februarja so se člani organizacije zveze borcev iz Čirč zbrali na letni konferenci. Ugotovili so, da je njihova organizacija v preteklem letu dobro delala. V razpravi je bilo največ govora o pojavih nacionalizma v naši družbi in nalogah borcev pri odstranjevanju teh pojavov. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik občinske organizacije ZB Stane Prezelj. Opozoril je na pomen letošnjega praznovanja 40. obletnice osvoboditve, v katerega se mora vključiti tudi borčevska organizacija iz Čirč. Borci so se na konferenci dogovorili, da bodo še naprej aktivno sodelovali v delu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij in pomagali članom, ki so v stiski, bolni ali onemogli. Podeljena so bila tudi štiri priznanja za prizadevno delo v organizaciji. I. Petrič Natančen seznam borcev Radovljica — Na delovnem razgovoru so se sestali člani odbora skupnosti borcev 5. bataljona II. VDV brigade. Vanjo so vključeni vedejevci vseh gorenjskih občin, vključno s kamniško in domžalsko. Dokončno bodo uredili sezname vseh padlih in preživelih, slednjih je še okoli 170. Na jubilejni proslavi se bodo letos zbrali na Krasu. Dogovorili so se o načinu podeljevanja spominskih znakov in knjig z monografijo. Osnutek spominskega znaka je izdelal akademski slikar Pavle Zamar iz Pirana, medaljo je oblikoval kipar Negovan Nemec iz Nove Gorice. JR Lep praznik na Hotavljah Ob dnevu žena so žene zadružnike, organizirane v aktivih kmečkih žena pri škofjeloški kmetijski zadrugi, pripravile razstave ročnih del in izdelkov domače obrti, ki jih izdelujejo v prostem času. Razstave so pripravile žene v Sorici, Selcih, v Javorjah in na Hotavljah. Hkrati so v vseh teh krajih in tudi po vseh drugih krajevnih skupnostih v občini pripravili proslave v počastitev dneva žena. Povsod so žene tudi pogostili, najstarejše pa so dobile skromna darila. Na Hotavljah je bila proslava v nedeljo popoldne. Razstavo so odprli zjutraj in je bila na ogled ves dan. Program proslave za dan žena je spet napisala Nackova mama. Sama je napisala besedila, povabila mladino k sodelovanju in jo naučila — skratka, v celoti je pripravila program. Najprej je ženam, dvorana v zadružnem domu je bila nabito polna, zapel Gorenjevaški oktet, o pomenu dneva žena pa je spregovoril Tine Bogataj. Sledile, so recitacije, za konec pa so mladinci in šolarji zaigrali tri kratke igrice, ki jih je napisala Nackova mama. Prva je govorila o zapuščenem dekletu iz mesta, ki najde srečo na deželi, druga o težkih trenutkih dveh deklet, ki sta šli v mesto študirat, in tretja o učitelju in otrocih, ki se med seboj ne razumejo. Otroci govorijo v narečju, tako kot Nackova mama slišijo doma, učitelj pa knjižno sle venščino. Ker ga otroci ne razuntf' jo, se dogovorijo, da bodo učitelj8 najprej naučili »prave« govoric?' šele potem naj bi jih učil. Konec jc seveda dober, otroci so spoznali, fj8 ima učitelj prav in tako se oni učij0 lepo slovenščino. Po programu so vse žene pog0' stili, posebej pa so obdarili osel11 žena, ki so starejše od 80 let. Z raZ' stavo pa letos niso bili najbolj dovoljni, saj so razstavljale pr#T vsem žene, ki so obiskovale šivilj' ski tečaj. Pripravili so ga v okviri aktiva žena zadružnic pri KmeW' ski zadrugi Škofja Loka. L. B- Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — V 2. številki Uradnega vestnika Gorenjske, ki.je izšla 20. februarja, objavljajo predpise občine Jesenice, Kranj, Radovljica in Tržič ter Občinska zdravstvena skupnost občine Jesenice. Občina Jesenice objavlja odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških urejanja stavbnih zemljišč. Povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine v občini znaša 34.245,60 dinarja. Stroški urejanja stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami individualne rabe znašajo 1.787,20 dinarja za kvadratni meter, s komunalnimi napravami kolektivne rabe pa 2.034,20 dinarja za kvadratni meter koristne stanovanjske površine. V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč znaša vrednost točke za letos 0,0120 dinarja. Razen omenjenih dveh odlokov občina Jesenice objavlja še odlok o spremembi in dopolni tvi odloka o davkih občanov in odredbo o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah za zatiranje in preprečevanje kužnih bolezni. Mi ito , njg e ra !ovir Občina Kranj objavlja odlok o dop^ J ča nitvi odloka o davkih občanov, v ka £>v, rem določa, da znaša občinski dav ^_ih od osebnega dohodka delavcev 0,35 . stotka. Davek se začne P^^gdJL 1. marca letos. Temu odloku pa j'|eh -objava odloka o priznavalninah u _;0ba^ žencev NOV, borcem za severno slovenskim vojnim dobrovoljcem /*el njihovim družinskim članom. E** Z odredbo o cenah komunalnih st^0'^ tev se v občini Radovljica podraži]0 , He da, prispevek za odpadne vode in (. 1 voz smeti. Kubični meter porablJ Ju vode v gospodinjstvih stane 9,70 ,a,r 7 ja, za ostale porabnike pa 11,70 ^JjS^st ja. Cena za kubični meter odpadn^ .dr vod za gospodinjstva je 8,25 dinarja* ^i druge porabnike pa 10,45 dinarja. JvjJS.1 za odvoz smeti pa znaša za gospo0-1 'Ji , stva 2,05 dinarja na kvadratni mntf^0 stanovanja, za druge porabnike Pa *' dinarja za kvadratni meter pros rej Nove cene veljajo od 1. marca nap Razen tega občina Radovljica ?UU vlja še sklep o javni razgrnitvi zaZi ^iIjl nega načrta Zasip-cona SD-12/A. dalni načrt bo razgrnjen do 22-t itiar J6 1 Svetujemo vam," da postanete redni naročnik Uradnega vestnika Gorenjske. V njem objavljajo predpise občine Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič ter drugi samoupravni organi in organizacije na Gorenjskem. Pri slednjih naj vas še posebej spomnimo na samoupravne akte, ki jih sprejemajo in objavljajo v Uradnem vestniku Gorenjske vse samoupravne interesne skupnosti. Ker v rednem Gorenjskem glasu ne moremo objaviti vseh značilnosti in povzetkov iz Uradnega vestnika Gorenjske, boste o pomembnih sprejetih določilih občinskih skupščin, izvršnih svetov in drugih samoupravnih organov pravočasno in popolno seznanjeni, če se boste na Uradni vestnik Gorenjske naročili. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, krajevni uradi, šole, vzgojno varstvene ustanove, zdravstvene in druge organizacije, družbenopolitične organizacije in društva ...: to je le nekaj imen, za katere na podlagi izkušenj menimo, da bi se morali naročiti na Uradni vestnik Gorenjske. Ti namreč med letom pogosto sprašujejo naše uredništvo za posamezne izvode. Ker pa je naklada Uradnega vestnika Gorenjske omejena, natisnemo ga le približno toliko, kot je naročnikov, ne moremo ustreči posameznikom. Naročite se torej na Uradni vestnik Gorenjske in dobivali ga boste redno. Dobili boste tudi kazalo vseh predpisov, objavljenih v minulem letu. Letna naročnina za Uradni vestnik Gorenjske je 3000 dinarjev. Cena za objavo predpisa je 74 dinarjev za 1 centimeter v stolpcu. Uradni vestnik Gorenjske lahko naročite na naslov: CP Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj ali po telefonu na številki: 28-463 in 27-960. Uredništvo Sledi objava odloka o odškodnini * di spremembe namembnosti skih in gozdnih površin z lestvic0^, objava odloka o povprečni gradben} jj^Počai ar oni< tof* lep ]< rflož ske občine Rečica se zmanjša za ^ le, ki so naštete v objavljenem odi'>J Občina Tržič objavlja odredbo o Pj ventivnih cepljenjih, diagnostičnih drugih preiskavah za zatiranje in P. prečevanje kužnih bolezni. Objavi je tudi sklep o javni razgrnitvi osna zazidalnega načrta Stagne-Nart v vorju. Osnutek bo javno razgrnjen 20. marca. V predpisih samoupravnih orgaj Občinska zdravstvena skupnost ojj Jesenice objavlja Spremembe in 49 nitve statuta občinske zdravstV^ skupnosti Jesenice in spremem^ dopolnitve samoupravnega spora^ o ustanovitvi občinske zdravst^ skupnosti A. Žal* 8*e* *ulJa Pogojev poslovanja trgovine izra-iru adrninistrativen, veliko bolj kot v e gih dejavnostih gospodarstva. Zato o^zumljivo, da si želijo delavci v tr-ai v Zag0tovm enakopravnejši polo-nol a * dvomno je tudi res, da je bil ves jjjp lQ^as upravičen strah upravnih orga-.eY ^a bo trgovina z uvedbo ekonom-V'eč 2akonitosti preveč posegla na po-•atifei an^e inflacije. Izračuni kažejo, da bi led ka° uD 20-odstotnem porastu marž el(> u r °i trgovini na drobno precej po-ei° iftvri^0, da D' se dei°ma izvlekla iz te-t^idpiL8a P°i°žaJa) maloprodajne cene tok . Porasle le za 4 odstotke. To jjl„azu3e, da je vpliv trgovine na infla-vo n pihanja omejen, od >rvieS Je' da so Dili v trgovini doseženi en>iu Ufgc?dneJši rezultati pri uresničeva-aj^r ^Dllizacijske politike, predvsem nacist? Va bohšo preskrbljenost prebi-ini' ln dr Q ■2 živl3enjskimi potrebščinami i *aimi8lm Dla8°m- Vendar pa z doseže-.gjilHi * rezultati ne moremo biti zadovolj-liflfefotavlJajo v sprejetih stališčih na eXj komiteja. Še naprej namreč osta-?aostreni številni družbenoeko-0fJHeo Pogoji trgovine, kot na primer ej QSt\0vezanost le-te s proizvodnjo, za-»bj^oiu an^e v tehnično-tehnološkem raz-'d^jsk nenenno poslabševanje akumula-'a^ka V" ^Produkcije sposobnosti, ve-ir^je l editna zadolženost, pomanjkanj^ -astnih obratnih sredstev. Posledi-ctilked' ^a oseDni dohodki v trgovini, i) ita^Vsem v trgovini na drobno, nara-iC«jpA° Počasneje kot v ostalih delih go-4vilt^rarstva. To pa vpliva na kadrovski tna kvaliteto ponudbe itd. da je njihov po-maloprodajne mreže zelo pereč in da praktično ni možnosti za nova vlaganja in širitev. Podatek, da so lani ustvarili prek 110 milijonov dinarjev bruto poslovnega sklada, da pa jim je po poravnavi vseh družbenih obveznosti — za sise materialne proizvodnje in druge — ostalo le 19 milijonov, pove vse. Po drugi strani pa je samo v kranjski občini okrog 40 zahtev za boljšo ureditev trgovske mreže. Predstavnik Petrola je povedal, da so se v trgovini z naftnimi derivati lani maja zadeve izboljšale, saj jim je v ceno dela priznano 5 odstotkov od nabavne oziroma okrog 2,6 odstotka od maloprodajne cene. Vseeno pa so morali zaradi zmanjševanja stroškov nekatere črpalke zapreti. Tudi v Kokrinem Tozdu na debelo ugotavljajo, da je za-loženost zaradi pomanjkanja obratnih sredstev vedno slabša in da so začeli opuščati nabavo blaga, ki se prepočasi obrača. Lani so se najeti krediti povečali za 66 odstotkov. Predstavnik Elite je menil, da bi bilo treba tudi trgovini omogočiti prodajo za devize, spremeniti pa bi bilo treba tudi predpise o dajanju potrošniških posojil. Razen tega bi morala imeti trgovina večjo svobodo pri oblikovanju cene. V izredno težkem položaju pa je tudi Merkur, kjer so šele letos z velimi napori uspeli ustaviti porast cen pri zalogah. Seveda pa to pomeni zmanjšanje zalog in lahko se zgodi, da nekaterih izdelkov, kjer znaša cena dela 1,5 odstotka (marža), sploh ne bodo več prodajali. Na seji komiteja so ugotovili, da so zelo pomembni odnosi med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami. Čeprav bi morala biti, trgovina danes ni povezana z gospodarstvom. Del krivde je morda tudi v zakonu, ki govori le o povezovanju med trgovskimi organizacijami. Treba pa bi bilo uveljaviti dohodkovne odnose med trgovino in proizvodnimi organizacijami na osnovi skupnega poslovanja. K temu pa tudi zakonska prisila ne bo kaj prida pripomogla, če ne bo prevladal ekonomski interes. Zdaj je rok za obvezno združevanje dela in sredstev proizvodnje in trgovine podaljšan do 1. januarja prihodnje leto. Komite je sprejel stališča in usmeritve, v katerih je rečeno, da mora trgovina v srednjeročnih planskih dokumentih dobiti ustrezno realno mesto in vlogo. Komunisti v trgovskih in proizvodnih organizacijah si morajo prizadevati, da bodo našli medsebojno poslovno povezavo. Razen tega pa naj medobčinska gospodarska zbornica pripravi analizo samoupravne organiziranosti trgovine v občini, pri čemer je treba upoštevati potrebe proizvodnih organizacij in občanov. Seveda pa ne gre enačiti težavnega položaja v celotni trgovski dejavnosti. Najtežje je na področju maloprodaje. Pa tudi v tej so slabosti, ki bi jih v delovnih organizacijah že doslej lahko sami reševali. Eno takšnih vprašanj je uskladitev samoupravnih aktov s področja delitve po delu in nagrajevanje delavcev. Zato so na seji komiteja sklenili, da morajo komunisti v osnovnih organizacijah v trgovini sprejeti kon kretne programe in jih do konca maja letos posredovati občinskemu komiteju ZK Kranj. A. Žalar V žirovski Alpini so leta 1981 izvozili na zahod 350.000 parov čevljev, lani 1,2 milijona parov — Tudi letos ostaja zahodni izvoz ena glavnih postavk gospodarskega plana Žiri — V Alpini pričakujejo, da bodo tudi letos lahko za svoje potrebe porabili 45,9 odstotka deviznega priliva. To bo zadostovalo za nakup potrebnih materialov za proizvodnjo in za odplačilo nekaterih deviznih dolgov in še nekaj bo ostalo za nakup najnujnejše opreme. Alpina je bila dolgo največji občinski izvoznik. Vendar pa je imela precej let večji delež vzhodnega kot zahodnega izvoza. Izvažala je toliko, da ji je 65-odstotni ostanek od deviznega izkupička na zahodnih tržiščih zadoščal za nakup materialov za proizvodnjo in tudi za posodabljanje proizvodnje. Zaradi nelikvidnostnih težav države pa se je začelo razpolaganje z devizami že leta 1981 drastično nižati in se je maja 1982 znižalo na borih 30 odstotkov. Lani in predlani so se razmere spet popravile, saj so lahko porabili dobrih 45 odstotkov ustvarjenih deviz. Tako drastično znižanje razpolagalne pravice z devizami leta 1982 je Alpino pripeljalo v težak položaj, katerega posledice še danes občutijo. Alpina je tedaj izvozila na zahod nekaj več kot 300.000 parov obutve oziroma četrtino proizvodnje. Ostanek deviz, ki so jih lahko sami uporabili, nikakor ni zadoščal za normalno oskrbo z uvoženimi materialio za proizvodnjo. Da se tovarna ne bi ustavila, so pri banki LHB Frank- furt najeli 2,5 milijona mark kredita, s terminskim nakupom deviz pri poslovni banki pa so pridobili 2,5 milijona dolarjev. Najeli so tudi nekaj drugih manjših kreditov v tujini. S tem so zagotovili normalno delo, za uvoz opreme pa jim ni ostalo niti dinarja. Ker ni kazalo, da bodo še kdaj lahko razpolagali s 65 odstotki ustvarjenih deviz, so začeli hitro povečevati izvoz na zahodna tržišča. Od dobrih 300.000 parov leta 1981 so izvoz leta 1982 povečali za 600.000 parov. Predlani so izvozili že 900.000 parov in lani 1,2 milijona parov obutve. To pomeni, da so na zahod prodali 60 od- stotkov celotne proizvodnje. Seveda zahodni trg ni kar čakal na Alpinine izdelke, temveč so se morali za tak porast prodaje pošteno potruditi. Tako skokovito naraščanje izvoza jim je omogočilo, da lani niso imeli nobenih težav z materiali za delo. Uvozili so opremo v vrednosti 250.000 dolarjev. Odplačali so tudi 750.000 dolarjev obresti in anuitet od inozemskih kreditov. V celoti so odplačali dolg pri frankfurtski banki, pri Jugobanki pa imajo iz leta 1982 še nekaj manj kot milijon dolarjev dolga. Za letos so si v Alpini zastavili enake cilje. Izvoz na zahod bo ostal poglavitna postavka njihovega plana, nekoliko pa bodo povečali tudi izvoz v Sovjetsko zvezo. L. Bogataj V Elimu predlagajo združitev Izvršni svet občine Jesenice podpira zamisel o združitvi s SGP Slovenija ceste Tehnika Jesenice — »Na Jesenicah se ne moremo v nedogled pogovarjati o tem, kaj narediti. Če nismo bili v vseh letih sposobni najti ustreznih programov, si moramo porazdeliti odgovornost. Vsekakor pa kolektiva Elima ne moremo še naprej puščati v agoniji.« Takšno oceno je bili slišati na zadnji seji izvršnega sveta občine Jesenice, ko je le-ta razpravljal o predlogu komiteja za družbeno planiranje H Vihri.?. Kvailteto poi ;pT>*ail ih "Sotevljajo, >vr al na področju malo Jvj*Vna tribuna o prostorski problematiki v radovljiški občini l^krb zbujajo onesnažene reke 4fe*°ya Javna tribuna, pravzaprav razširjen občni zbor društva za varstvo okori dfotu • 0vlj*ške občine, je odprla niz vprašanj o varstvu okolja in prostora, neka-iS|*«lž*e *e načela, druga pustila odprta, tretjim dala odgovor. Skrb zbujajo one-fjbro«i , re^e» saj čistilnih naprav skorajda nimajo. Ponovno so se ostro izrekli a v*Uki akumulaciji na Savi. V Retnjah zgradili akvadukt — Po načrtih inž. Tadeja Markiča iz Projektivnega podjetja Kranj se je novembra lani začela v Retnjah v trži-ški občini gradnja akvadukta (mostu za vodovod) preko Tržiške Bistrice. Najprej so zgradili podpore na obeh straneh, letos pa so jih še povezali. Cevovod, ki napaja s pitno vodo Duplje in Naklo, je bil šest let po takratni okvari le zasilno obešen na vezi. V prihodnjih dneh bodo opravili tudi preklop. Akvadukt so gradili Splošno gradbeno podjetje Nova Gorica, Komunalno podjetje Tržič in Vodnogospodarsko podjetje Kranj. Vrednost vseh del bo znašala prek 4 milijone dinarjev. Denar sta zagotovila Samoupravna komunalna interesna skupnost Tržič in Vodovod Kranj, vsak polovico. — A. Ž. in družbenoekonomski razvoj občine, da se delovna organizacija Elim Jesenice združi z delovno organizacijo SGP Slovenija ceste Tehnika Ljubljana. V Elimu so se namreč v zadnjih dveh letih srečevali s precejšnjimi težavami. Še na koncu de-vetmesečja v minulem letu so imeli precejšnjo izgubo, že dolgo pred tem pa so poslovali na meji rentabilnosti. V vseh treh enotah — elektroinštala-cije, cevne inštalacije in oblikovanje pločevine — so komaj reševali težak položaj. To jim je vse boj zniževalo tudi njihov ugled na tržišču. Ko so tehtali možnosti za rešitev iz nastalega položaja in za primeren program, so ugotovili, da imajo premalo časa in da so finančno premalo močni, da bi si lahko sami pomagali. Zato so se začeli pogovarjati z delovno organizacijo SGP Slovenija ceste Tehnika o morebitnih možnostih za sodelovanje. To jih je navedlo tudi k zamisli, da bi se združili. V DO Slovenija ceste Tehnika so ugotovili, da bi združitev v marsičem pripomogla k celovitejši ponudbi njihovih del na tržišču. Tako sta se oba delavska sveta — v Elimu in Slovenija ceste Tehniki — odločila za referendum o združitvi. Referendum bo v Elimu Jesenice 19. marca, v SGP Slovenija ceste Tehnika pa 21. marca. Če bo uspel, bo Elim postal temeljna organizacija združenega dela SGP Slovenija ceste Tehnika. V proizvodnji naj bi bil poslej poudarek na cevni inštalaciji. Kar zadeva oblikovanje pločevine, bi morali poiskati nov program. V elektroinštalacijah pa bi se primerno opremili. Izvršni svet občine se je s takšno zamislijo strinjal in poudaril, naj obvelja sedanja dohodkovna organiziranost, hkrati pa je treba poskrbeti, tudi kadrovsko, za uresničitev predvidene razvojne usmeritve. tfi Sl,ečenn 2a 3ayno tribuno ni bil izbran najbolj po ež - saJ je 8. marec brez dvoma zredčil vrste "idsai °ev" Na3DolJše ni bilo niti njeno vode-l delu d*Se nast°Pi na tribuni mešali s poročili i u Poved ki bi bil° bol;'e v strnjenem de-1^ ^arnv t °b ^oncu in ne s povsem društvenimi Jkn' • ^e članarina in ocena dela posamez-■^l^vkij;!?1^ Prekinjati tribuno. Vendar lahko k?* ^ Je članarina in ocena dela posamez- ^0dniVb temu rečemo, da je bilo zborovanje do-m -Delu'društva za varstvo okolja radov-v$e * občine so namenili širšo pozornost pred-iti J? dejavniki v občini, ki so za varstvo okolja ; Vdn^no rabo Prostora dolžni skrbeti. Spod-frjljte v ° Je' da socialistična zveza društvo vključu-t * spodbudne so bile besede pred-" $ ^ ie občinske skupščine Bernarda Tone j ca, 5^!vens, sPomnil, da žive na najlepšem košču slo-jruWe ZemlJe in da ni ohranjanje naravne in V< / v0rU T^e krajine nič manj pomembno kot zaščita i *wzraka- i^k sq sednik društva Borut Rus pa je opozoril, ,fl^&0ve, e Vedno preveč osamljeni, da pogrešajo alMe§ avo z drugimi društvi na Gorenjskem, da t^riS*°Jno 0 raznaJaJ° v tolmačenju vloge in pri-i^IlN ok ,društva, da še ni jasnega načrta o var-jCJJpicanj ^ zaradi česar se z njim ukvarjajo po-rtiiTa*laea^a tudi nepoklicani strokovnjaki in si ga i^ih^t ra t° P° sv°Je- sleJ ko PreJ Pa ekološka za-.rtO^rnarri nanJ° ie s svežo misijo potrkala ? t^*No i PoduPnik, ki je dejala, da otroci po-iyxftsevpH°*išievalne akci3e- pobiranje odpadkov A\$ ladirnck-ni vse* kar bi morali postoriti v šolah. . J!lvljen- morali privzgojiti čut za primerno 'V Šolah' zase in za sv°Jo okolico, kar je v na-5" ii? »v navkljub usmerjanju povsem zamrlo. ^ so vse bolj umazane ^ilo^vljiški občini i onesn je v preteklosti duhove aženo Blejsko jezero, o katerem so se (ljubljanski) strokovnjaki silovito prepirali, dokler niso zmagale preproste rešitve in zdrava pamet. Izkazalo se je, da je Blejsko jezero umazano, ker se vanj stekajo odplake. Popravilo kanalizacije je opozorilo na radovljiški občinski problem, saj se odpadne vode vsepovsod iztekajo v reke. Le nekaj manjših čistilnih naprav imajo, kot denimo v hotelu Zlatorog v Bohinju, v kemični tovarni v Podnartu, v Iskri v Otočah in še nekaj drugih. Reke so zato vse bolj onesnažene: Zgoša.Lipnica, Kroparica, Bistrica, Belca, Rečica, Jezernica, tudi Sava Bohinjka, da seveda Save ne omenjamo. Izgradnja kanalizacije in čistilnih naprav bo imela v bodoče pri komunalni dejavnosti prednost. Dpslej so skrb posvečali predvsem pitni vodi in izgradnji novega zajetja v Radovni. Toda tudi pri oskrbi s pitno vodo še niso postorili vsega. Preiskave kažejo, da voda vselej ni bila neoporečna. Lani so za bakteriološko analizo vzeli 370 vzorcev, v desetih odstotkih je bila neprimerna; za kemijsko analizo pa so vzeli 93 vzorcev, v 14 odstotkih je bila neprimerna. Preiskave opozarjajo na slabo zaščitenost vodnih virov, na slabo vzdrževan vodovod, posebej.kjer zanj skrbe krajevne skupnosti. Zakaj umirajo gozdovi? Čeprav je gozdar Marjan Šolar pokazal le nekaj diapozitovov, predavanje o umiranju gozdov pa bo zaradi stiske s časom imel drugič, je vendarle napravil močan vtis. V radovljiški občini se razprostirajo prostrani gozdovi, zato jih vesti o umiranju gozdov v sosednjih deželah toliko bolj plaše. Vzroka tudi drugod še ne poznajo, pripisujejo ga onesnaženemu zraku. Tudi na Pokljuki gozdarji opažajo, da umira vse več mogočnih smrek. Grozljiva je napoved, kako bi umiranje gozdov spremenilo naravno krajino. Kje bo odlagališče smeti - Spor o občinskem odlagališču smeti je že star. Začasno smetišče je zdaj na Črnivcu, ker v Dvorski vasi ni bilo sprejeto. Vprašanje je še vedno odprto, komunalci pravijo, da je smetišče na Črnivcu primerno in da bi lokacijo iz začasne lahko spremenili v stalno, saj bi bilo odpiranje novega smetišča povezano z velikimi stroški. Odgovor bodo z načrtom za prihodnjih pet let morali dobiti. Seveda pa bi kazalo odpreti tudi nekaj manjših smetišč, saj je iz Bohinja do Črnivca daleč. Na leto se nabere okoli 60 tisoč prostornin-skih metrov odpadkov, od tega več ko polovica iz gospodinjstev. Z hitrejšim razvojem turizma jih pričakujejo še več. Ponovno proti veliki akumulaciji na Savi Pri posegih v prostor je najbolj sporna velika akumulacija na Savi, proti kateri so se v radovljiški občini že večkrat izrekli, tudi na zasedanju občinske skupščine. Ostro so bili proti tudi na petkovem zborovanju. Odločitev o zajezitvi Save pri Radovljici naj bi padla letos, ko bodo znani rezultati raziskave o velikih akumulacijah v Sloveniji, izdelujejo jo pri vodni skupnosti Slovenije. Studija, ki jo je lani naredil ljubljanski urbanistični inštitut, je opozorila na številne slabe, celo katastrofalne posledice za klimo in okolje in namesto velike akumulacije predlagala za potrebe pridobivanja električne energije več manjših pretočnih vodnih elektrarn. Toda raziskava vodne skupnosti poteka tudi v smislu velikih akumulacij za potrebe hlajenja jedrske elektrarne in vodne poti do Jadrana. Vsekakor bo treba ljudem jasno povedati, čemu naj bi služila in zakaj je potrebna prav tam, in se ne skrivati za pomanjkanjem električene energije. Odločitev o takšnih posegih v prostor je resnično treba do kraja pretehtati, da zaneseni strokovnjaki ne bi naredili škode. Med velikimi posegi v prostor velja omeniti še avtocesto. Načrtovalci so prisluhnili glasu domačinov in so jo zato potegnili po trasi stare ceste, s čimer bodo ohranili nekaj plodne zemlje. Hitra železnica je,kot kaže, odmaknjena v bodočnost, saj razvojni dokumenti dajejo prednost posodobitvi starih tirov, najprej od Kranja do Naklega in od Podnarta do Lesc. Takšna usmeritev je usklajeha s prenašanjem tovora s cest na železnice. Glede tovornega terminala pa velja poveda- ti, da ga ne predvidevajo več pri Vrbi, temveč ob novi avtocesti na Hrušici pri Jesenicah. Blejska obvoznica še vedno,vroča' Traso za blejsko obvoznico so že sprejeli in sicer njeno južo različico. Na Bledu pa duhovi še niso pomirjeni, pristaši severne obvoznice še vedno mahajo s podpisi dvesto ljudi in govore, da odločitev ni bila demokratična. Južno obvoznico opravičuje vrsta razlogov, najbolj seveda ekonomski. Rečemo pa lahko, da bi večje sodelovanje z ljudmi mnogo nesporazumov verjetno odpravilo. Ko so vlekli traso, bi se morali s prizadetimi občani pogovoriti, jim podrobno predstaviti načrt in razrešiti probleme, preden so dobili značaj ostrega spora. Na Bledu se dalj časa zastavljajo tudi vprašanja o novelaciji njegovega urbanističnega načrta. Večjih urbanističnih napak res niso napravili, brez dvoma pa bi morali Bled ponovno ovrednotiti glede ohranjanja njegovega naravnega okolja, posebej zdaj, ko je načrtov turističnega razvoja vse več. Industrija nima velikih želja po širitvi Pri industrijskem razvoju do velikih prostorskih problemov ne bo več prihajalo. Želje po novem zemljišču imajo le Iskra Otoče, Elan Begunje (po 1,5 hektara) in Plamen iz Krope v Podnartu. Problematiko skladiščnih prostorov v Lescah bodo razrešili z zazidalnim načrtom. Tam je bila predvidena tudi obrtna cona, vendar so se ji zaradi varovanja kmetijskih zemljišč morali vsaj začasno odreči. Tako za obrt načrtujejo več manjših površin drugod, v Podnartu, pod Radovljico, na območju Lisic pri Bledu. Še vedno računajo, da bodo posegli tudi na kvalitetna kmetijska zemljišča, zato nameravajo usposobiti nadomestna zemljišča v Lipcah. Največ zemljišč bo potrebovala stanovanjska gradnja, saj do leta 2000 nameravajo zgraditi 2.400 novih stanovanj, od tega polovico v okviru družbene gradnje. Slednja bo osredotočena v urbanih središčih, pri čemer velja povedati, da bodo v Radovljici z obnovo starih poslopij lahko do leta 1990 pridobili kar Sto stanovanj. M. Volčjak (^S^SSoJJ©iesglas stran- Praznik štirih krajevnih skupnosti 30. marca zborovanje na Planici Koordinacijski odbor za praznovanje v krajevnih skupnostih Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica je pripravil še vrsto drugih prireditev GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 12. MARCA irf r Kranj — 27. marec je praznik krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica v kranjski in škofjeloški občini. Tega dne se krajani spominjajo legendarne borbe Selške čete Cankarjevega bataljona iz 1942. leta. Takrat je padel narodni heroj Stane Žagar s štirinajstimi so-borci. V spomin na ta tragični in herojski dogodek je vsako leto na Planici nad Crngrobom množično zborovanje borcev, aktivistov in drugih sodelavcev NOV ter krajanov, občanov in mladine kranjske ter škofjeloške občine. Letošnje množično zborovanje bo v soboto, 30. marca, ob 10. uri pri spomeniku na Planici nad Crngrobom. Koordinacijski odbor vseh štirih krajevnih skupnosti za praznovanje krajevnega praznika je letos ob 40-letnici osvoboditve pripravil še vrsto drugih prireditev. Začele se bodo že v soboto, 23. marca. Tako bo ta dan ob 16. uri na športne igrišču v Žabnici rokometno tekmovanje, ob 20. uri pa v zadružnem domu v Žabnici dramska predstava Toneta Partljiča Tolmun in kamen v izvedbi članov domačega KUD Tone Šifrer. V nedeljo, 24. marca, ob 9. uri bo na igrišču v Žabnici tekmovanje v malem nogometu, v dvorani Poden v Škofji Loki pa ob isti uri tekmovanje v kegljanju. 25. marca ob 17. uri so na območju krajevnih skupnosti predvidene gasilske vaje, 26. marca ob 17. uri pa bo v kulturnem domu Ivana Cankarja pri Sv. Duhu tekmovanje pionirjev in mladincev v na- miznem tenisu. Tekmovanje se bo nadaljevalo tudi naslednji dan (sreda) ob 16. uri. V sredo, 27. marca, bodo svečane seje svetov krajevnih skupnosti. V Bitnjah in Sv. Duhu ob 18. uri, v Žabnici pa ob 18.30. V zadružnem domu v Žabnici bodo ob 19.30 odprli razstavo razvoja gasilstva v Žabnici. Takoj za tem pa bo na programu slavnostna akademija, v kateri bodo nastopili učenci osnovne šole Žabnica, člani KUD Toneta Šifrerja Žabnica in oktet Cvetka Golarja iz Škofje Loke. V četrtek, 28. marca, ob 16. uri se bo v gasilskem domu v Bitnjah začelo tekmovanje v šahu. V soboto, 30. marca, bo razen že omenjenega množičnega zborovanja ob 7.30 tudi start patrulj za Pohod po poteh partizanskega Rovta. Start bo pred spomenikom NOV v Žabnici. V nedeljo, 31. marca, pa je predvideno tekmovanje v veleslalomu na Soriški planini ali pa v Crngrobu. Za kraj se bo organizator — Športno društvo Žabnica — odločil glede na vremenske oziroma snežne razmere. Tekmovanje se bo začelo ob 7. uri. Koordinacijski odbor za praznovanje krajevnega praznika vabi vse udeležence NOV, aktiviste O F, občane in delovne ljudi, še posebej pa mladino, da se v čimvečjem številu udeležijo množičnega zborovanja na Planici nad Crngrobom in pohoda patrulj po poteh partizanskega Rovta. A. Žalar V hribih je zdravje Vsak teden se v razglasni omarici Planinskega društva Škofja Loka pri avtobusni postaji v Škofji Loki pojavi plakat z vabilom na planinski izlet. Poleti in pozimi, če le ni preslabo vreme. Za to nedeljo je vabil v Laj še in Dražgoše. Izlete že dolga leta vodi Jože Čadež. Ni se mu še zgodilo, da bi izlet odpadel zaradi slabe udeležbe. »Pozimi hodimo v nizke hribe, poleti v visoke,« pravi Jože Čadež, ki bo poleti praznoval 80. rojstni dan. »Prav hribolazništvo mi ohranja zdravje. V gorah je svež zrak, v prijetni družbi se človek sprosti, dobra volja pa je poleg čistega zraka pol zdravja.« Član Planinskega društva Škofja Loka je postal po vojni in je bil takoj med najbolj delovnimi člani društva. Posebno se je izkazal pri gradnji planinske koče na Lubniku. 49. leta so jo začeli graditi, 53. je bila odprta. Vse so delali udarniško, ne pa tako kot danes, ko vsak hoče imeti najprej denar. Jože Čadež je bil v času gradnje gospodar doma na Lubniku. To delo je opravljal tudi kasneje in to polnih 16 let. Ves ta čas je bil dom zelo dobro oskrbovan, vzorno vzdrževan in je ves čas posloval brez izgube. »Potem pa sem prišel z nekom v odboru v spor zaradi konja. Kupili smo namreč konja, s katerim naj bi nosili živež na Lubnik. Nisem vedel, da je bolan, raka je imel in še preden ga je veterinar pregledal, je crknil. Očitali so mi, da sem se prenaglil in oškodoval društvo. Od tedaj nočem biti več v odboru. So me pa kasneje izvolili za častnega člana.« Čeprav ni več v odboru, je Jože Čadež vseskozi med najbolj aktivnimi člani društva. Njegova skrb so planinski izleti, ki jih sam pripravi in tudi sam vodi. Za vsako leto ima posebno knjižico, v kateri je vse natančno zapisano, kdaj in kam so šli, imena izletnikov, kako so se imeli in podobno. »Do sedaj sem pripravil in izpeljal 642 izletov in popeljal več kot 12.000 ljudi v hribe. V povprečju nas gre na vsak izlet okoli 20. Na nobenem izletu se še ni nihče ponesrečil, nikdar se še nobenemu ni nič zgodilo.« Ob 80-letnici, ki jo bo Jože Čadež praznoval 2. avgusta letos, planinsko društvo pripravlja izlet na Triglav. Visok življenjski jubilej slavljenca bodo proslavili, seveda skupaj z njim, na vrhu Triglava. »Ko sem praznoval 70-letnico, se nas je zbralo 37 na vrhu Triglava. Letos, pravijo, da nas bo še več. Tako se bom letos šestič vpisal v zlato knjigo na Kredarici, v katero se vpisujemo planinci, ki se povzpnemo na vrh Triglava, ko smo že prekoračili sedemdeseto leto. Pot v hribe mi ne povzroča nobenih težav, sape nimam, le malo bolj počasi mi gre. Srca ali nog še prav nič ne občutim.« Jože Čadež je resnično še vedno možak in pol. Še vedno ima svojo čevljarsko delavnico v Kopališki ulici v Škofji Loki in popoldansko obrt. Popravlja čevlje in ima vedno dovolj dela. Ljudje so ponovno začeli nositi čevlje k čevljarju, celo s podstrehe jih pobirajo. Pred nekaj leti pa so jih že metali v posode za smeti. »Ko bi bil sedaj mlad, bi šele znal prav zastaviti obrt. To bi delal lepe čevlje in dobro bi mi šlo! Saj vsa Loka nima čevljarja, včasih_pa se nas je kar trlo in je bila konkurenca zelo huda.« Njegovo veselje so škornji za narodno nošo. Prave, visoke, črne boksove škornje, z rdečim ornamentom pod zgornjim robom, izdelujeta z ženo. Edino pri njem se jih še da naročiti, noben drug čevljar na Gorenjskem jih ne dela več. Pravkar jih je naredil nekaj na zalogo, tako da bi se pri njem lahko takoj obula celotna folklorna skupina.« L. Bogataj vaša pisma POCENI AVTOBUSNA VOŽNJA Vse tiste, ki se jezite nad visokimi cenami avtobusnih vozovnic, potolažim, da ni vedno tako. Vsaj meni se je zgodilo, da sem za 22 kilometrov vožnje s kranjskim lokalnim avtobusom plačala le tri stare jurje. V sredo, 27. februarja, sem ob 12,40 vstopila pri Globusu na lokalni avtobus številka 5, ki vozi na relaciji Globus—Britof—Ko-krica—Globus. Bila sem presenečena, ker je šofer ustavil neki ženski pred trgovino na Kokrici, kjer postaje sploh ni; na Velikem hribu, kjer pa postajališče je, mi šofer kljub trikratni prošnji zaradi vnetegd pogovora z nekim potnikom sploh ni ustavil, ampak mi je šele pri Gorenjskih oblačilih rekel, naj izstopim. Nisem hotela iz avtobusa, ampak sem vztrajala, da se peljem do postajališča na Velikem hribu. Po enoumi vožnji smo bili spet na Velikem hribu. Hotela sem izstopiti pri srednjih vratih, vendar je šofer odprl samo prva in zadnja vrata. Končno je odprl tudi srednja. Očitno je to šoferja zelo zabavalo, saj sem bila ob odhodu deležna glasnega smeha in hupa-nja. Od doma sem telefonirala prometniku avtobusne postaje in se zanimala, kako je ime tako vljudnemu šoferju. Izvedela sem bore malo, saj je bila zveza nenadoma prekinjena. Meta Toporš, Kranj, Veliki hrib ŠE ENKRAT O BREZAH Skozi okna šole gledamo, kako Hortikulturno društvo Kranj podira lepe breze. Sprašujemo se, kako naj učence pedagoško neoporečno vzgajamo v ekološko pozitivnem duhu. Ob takih negativnih zgledih se spominjamo misli pisatelja Vladi-mirja Kavčiča o bistvenih temah življenja: rojstvo, boj za obstanek smrt. To ne velja samo za človeka, ampak tudi za naravo, za drevo. .. Skupina učiteljic OŠ Simona Jenka iz Kranja Predsednica Hortikulturnega društva Kranj inž. Anka Bernardo -va nas je obvestila, da načrtujejo posek je nekaterih brez v Prešernovem gaju. Drevesa je treba posekati zaradi bolezni, ki se jih je lotila, pojasnjuje Anka Bernardova. Za Prešernov gaj značilna drevesa omorike bodo ostala nedotaknjena, zatrjuje. V zadnjih številkah Gorenjskega glasa smo objavili precej pisem bralcev na to temo. Sodimo, da bi bilo prav, če bi Hortikulturno društvo Kranj skušalo nanje odgovoriti in pojasniti svoje načrte glede ohranjanja zelenja v Kranju. To ne bo zanimalo le ljudi, ki so nam pisali, ampak tudi večino naših bralcev. Uredništvo POSEG V DOVŽANOVI SOTESKI Volk sit, koza pa crknjena) je moja ocena kratkega sporočila v Gorenjskem glasu 15. februarja. Vse je v redu, vsa mnenja in soglasja so pridobljena, torej so se vsi, ki morajo in smejo povedati svoja merodaj-na mnenja, pozitivno izjavili. Ob takšnem odgovoru se ponuja vprašanje, ali so soglasja in mnenja res tisto potrebno sito ali zavora, ki naj preprečuje nesmiselne in škodljive posege v naravno okolje. Prav lahko je verjeti, da Cestno podjetje Kranj, Območna vodna skupnost in Geološki zavod nimajo nobenega zadržka in izdajo soglasje brez posebnega tehtanja. Nerazumljivo pa je stališče Zavoda za spomeniško varstvo, ključnega organa za to področje, ki ne bi smel dati soglasja. Kaj pa krajani krajevne skupnosti? Predlagali so, da bi denar uporabili za zboljšanje cestišča in boljšo povezavo z mestom. Menda so bila sredstva namenska in se za cesto ne smejo uporabiti. Nekateri malodušno ugotavljajo, da se zoper sklepe od zgoraj ne da ničesar storiti. Višek vsega pe je zame dejstvo, da so prav tisti, ki bi morali ščititi naraimo okolje, zahtevali gradnjo mostu. To je Turistično društvo Tržič. Zanimivo bi bilo izvedeti, odkod društvu pravica do posega v naravo, kdo je zagotovil denar in kdo je akcijo, razen tistih, ki so dali soglasja, tiho, vendar učinkovito podpiral. Svojo zmoto bi kazalo vsaj priznati. Ni še prepozno in zamujeno! Masivne železne prečnice, položene na betonskih podstavkih prek struge, je mogoče odstraniti. V akcijo pa bi se morala bolje vključiti tudi krajevna skupnost. Janez Lončar, Tržič ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU TO K Pri reti »h! Pesnikova postelja, prekrita z mrtvaškim prtom. Na njej je 8. f bruarja 1949. umrl. (6. zapis) O predalniku najdemo potrdila na več mestih: o njem govori že Ernestina Jelovškova v svojih Spominih, govori Marijana Vovkova, česti obiskovalec pesnikovega stanovanja Viljem Killer in drugi. Predalnik (ali kot so tedaj rekli »šu-bladkosten«), ki ga je kot nekdanjo pesnikovo lastnino odkupil Tomo Zupan, je lep primerek hišne opreme iz prve polovice preteklega stoletja. Pristnost dokazuje hranitelj z napisano tablico: »Preširnova omara, od 1. 1849 sestre Katre Preširnove, od 2. 9. nečakinje Katarine Volk-Černetove in od 30. 6. 1908 msgr. Tomo Zupanova last.« Zasluga, da je Zupan predalnik izsledil, gre župniku Ignaciju Fertinu v Zasipu. Bil je v Kovačevi hiši na Blejski Dobravi, kjer je umrla Prešernova sestra Katra. Glede izdelave predalnika, Zupan hvali mizarja: »Nakove s ključem vred ima vse stare. Takratni mizar je bil poklicu tako vešč, da gredo predali kot maslo vun in nazaj še danes.« Predalnik je še pomemben v zvezi s Prešernovim življenjem in delom. Vanj je namreč metal lističe, ki jih je napisal v kavarnici, krčmi, doma ali kjerkoli, kadar se mu je pač utrnila pesniška ali kaka druga segava ali nagajiva misel. V tem predalniku je torej hranil svoje rokopise! Zupan preprosto pove: »V to omaro je pesnik zmetal vsako novo narejeno pesem.« Bržčas bo bolj prav poslušati spomin Marijane Vovkove, ki pravi, da ji je stric prepovedal čitati iz onih lističev, češ, da je tisto le za pijance! Verjetno so bile na lističih napisane razne zabavljice, duhovite besedne igre, dvoumne šale v verzih in še kaj podobnega. Za pravo pesniško ustvarjanje Prešeren v Kranju najbrž ni bil več razpoložen. Obdajala ga je duhovna osamelost, vsakodnevne gospodarske skrbi in morda tudi pekoča slutnja bolezni in smrti. Še nekaj moramo slišati o Prešernovem predalniku. Ta, po Zupanu izpričani in ohranjeni predalnik, ima tri predale. Kranjski trgovec Viljem Killer, v zadnjem letu pesnikovega življenja eden njegovih najčeščih sobesed-nikov, pa je Franu Levcu pripovedoval o predalniku, ki je imel štiri predale! Kateri predalnik je torej pravi? Tudi tega drugega, j-ecimo mu Killer-jev, imamo sedaj v pesnikovi stanovanjski sobi. Dobili smo ga iz Radovljice, kamor naj bi ga pripeljal Prešernov drugi pisar Primož Soklič. Temu je moral doktor že v jeseni 1848 odpovedati službo, saj so šli opravki že tako slabo, da je za delo zadostoval en sam pisar. Domnevati smemo, da je Šoklič namesto zapadlega plačila dobil v zameno kak kos pohištva, kar še danes ne bi bi- lo nenavadno. Da denarja v tem pri na i hiši res ni bilo, ne priča le Erne . , ki ji Katra ni mogla odrezati 1° do«1*] lih .s* v duh V kruha, ker ga ni bilo prav nič do<" pač pa vrsta neplačanih dolgov: 1 Rusu za posojilo, krojaču Kattau^l za izdelavo oblek, hišnemu Maverju za najemnino itd. Tako D« mogli tolmačiti najdbo štiripreda''-J ga predalnika, o katerem je g°v0Sj3 dosti verodostojno priča — Viljem ler — že leta 1879. Ta drugi, Zupanu neznani preda' ^ je mogočnejši kot tripredalčni. je 104 cm, širok 128 cm in 63 cm. Tudi izdelava je bolj stari|I in barva bolj temna, lesk pa že P% medel. Iz lesa izrezljani križci nantf rozet pri ključavnicah zanesljivo ka* jo, da je bil predalnik izdelan za vna, ne za svetnega človeka. Prav smer domnevanja nas vodijo izrezuj ne in zavite predalnikove noge («/ stavki), ki že na prvi pogled kažejo *J rodni slog in izdelavo z okraski na c " kvenih klopeh. Po vsem tem' & . sklepamo, da je tudi ta predalnik s^i Prešernovi stanovanjski sobi. M predalnikov, ki so tačas služili (-u^' * omare za zložene obleke, ne le za P*J lo, je bilo v tako velikem stanova«"! lahko več. Saj je bilo tudi stanov* več, vsi so morali imeti shranjeno je perilo in obleko! Mizica s predalnikom in z naplS na kovinski tablici: Prešerinova n1 Od 1. 1849 sestre Katre Prešerinove.. 7. 9. 1873 nečakinje Katerine Volk* netove, od 30. 6. 1908 msgr Tomo Zu>j C: na last stoji danes spet v pesnikovi,^ novanjski sobi. Pri njej je sedel P« Andrej Rudolf in pisal, kar mu je n* koval že na smrt bolni šef, ko ni več vstati iz postelje. Mizico je ZU] našel s pomočjo Ignacija Fertina nika na Otoku. Bolj zapleteno »pot« so imeli P«*1 novi stoli. Tomo Zupan je zvedel wjk v last pa je dobil le dva. Prvega 1. * drugega pa 1. 1921. Le prvi je ohraffljjj in stoji danes poleg pisarjeve mi*T" Na kovinski tablici je vgravirano: * šerinov stol, od 1. 1849 Marije Zup ve, od 1. 1905 Marjete Sršenove in 1 1907 msgr. Tomo Zupanova last.« »1 te, "& bUj( ven V sa c no; Ita Prij Proi %i 35 Pevci! Lesce — Kulturno društvo varne Veriga iz Lesc vabi vse, s^j re in mlade, ki bi radi prepev naj sodelujejo pri ustanovitvi t šanega pevskega zbora. Prvič * bodo sestali v petek, 29. marc* ob 20. uri v prostorih Družbeni centra v Lescah. KAMEN SPOTIKE f™^'CN\ DE¥™1™ SR,E$ KRANJA? — Človeška iznajdljivost («p nesramnost) ne poznata meja.Čeprav je stari del mesta zaprt & promet, je parkirišče na Titovem trgu pogosto zasedeno. Pa ne to: nekateri so si na njem omislili tudi (improvizirano) ,mehafl«' čno delavnico',' v kateri barvajo in popravljajo avtomobile. — Fot°' F. Perdan s K k »Pot, na r kate *nal ^ra Ki nu c Pivi Pov* «*>; Je v yne *ivij Porc ločit cel km, «n «4 tt. ver, K* *8 *na vai, cev bliž Val, «1 14 —iPr si. Ui t I25EK. 12. MARCA 1985 KULTURA .5. STRAN @®IiyiSM©JEnGLAS Knjigi dveh gorenjskih piscev J^1 založbi Kmečkega glasa v Ljubljani sta izšli knjigi dveh go e«jskih avtorjev: zgodbe in črtice Ivanke Korošec Poti v znane n roman Ladislava Črnologarja Na drugem bregu Med knjigami, ki jih izdaja zalo-Da Kmečkega glasa iz Ljubljane, Wsebno pozornost namenjamo knjižnim, delom gorenjskih piscev. V ainovejšem svežnju knjig sta kar re: črtice in novele Poti v znano vanke Korošec in roman Na dru- bregu Ladislava Črnologarja. • Jvanka Korošec, ki je bila leta 47 rojena v Lescah, se predstavlja .svojim knjižnim prvencem, z zbir-D° črtic in novel. Svoje literarne Pfispevke je doslej objavljala v Koman Na drugem bregu Ladislava Črnologarja, ki je bil rojen leta 1935 na Hrušici pri Jesenicah, je njegovo drugo knjižno delo. Njegov literarni prvenec, povesi Na gredi je pred štirimi leti izšel prav tako pri Kmečkem glasu. Razprodana je bila že dve leti po izidu. V drugi knjigi se Črnologar loteva drugačne teme, namreč odnosa med vasjo in mestom, med kmetovanjem in delom v tovarni. S tem se vključuje v obravnavo enega najbolj sočasnih vprašanj sodobnega kmečkega leposlovja. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani m revijah, snov zanje črpa iz ^kdanjega življenja kmečkega in človeka. Njeno pisanje neposrednost, življenjskost - in poznavanje človekovega J akdanjika z vsemi težavami in ra- mi, s težkimi in srečnimi trenut- I ki jih doživljamo, kot hodimo po P°teh v znano«. Knjiga je namenje-najširšemu krogu bralcev, med ^terimi bo gotovo marsikdo spo-^1 svoje lastne življenjske dileme, pj"&šanja in razpotja. Kmečko tematiko v ožjem pome-p Poravnavajo predvsem zgodbe v ,l0*l'ih tretJini knJiSe' tu(*i v vsen osta~ dr Po Se kmečka tematika prepleta in erf st,ye2u3e z delavsko oziroma me-# ^ j°> kakor se tudi v življenju naših jH^'^nih ljudi s podeželja vse bolj in%o •ta vas z mestom' Pol3e s tovar" je ali pisarno. V številnih zgodbah y 7 ospredju ljubezenska motivika, ^katerih pa beremo tudi o mejnih JJj Po JenJskih trenutkih kot so rojstvo, M Io/k^' smrt> bolečina ob slovesu in 'sit' Vrli in podobno. Zgodbe združuje Ljubljana — Cankarjev dom bo Koroške kulturne dneve, ki bodo potekali od 14. do vključno 16. marca, pripravil s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, Krščanske kulturne zveze iz Celovca in Zveze kulturnih organizacij Slovenije. V četrtek, 14. marca, ob 16. uri bodo nastopili učenci glasbene šole, ki deluje na avstrijskem Koroškem. Ob 17.30 bo Oder Mladje Koroške dijaške zveze uprizoril delo Tankreda Dorsta Evgen. Predstava je primerna predvsem za mladino, zgodba pripoveduje o fantu Evgenu, ki z lučjo sredi belega dne išče Človeka, na poti sreča vse mogoče ljudi in Človeka na koncu najde. Ob 19. uri bo literarni nastop koroških avtorjev. Besedila je izbral Horst Ogris, brala bosta Andrea Zikulnig in Miha Vrbinc, sodelovali bodo kantavtorji: sestri Velik, Marinka Lugarič, Gabriel Lipuš in Micka Mischkulnig, ki imajo v sporedu pesmi s politično vsebino. Navzoči bodo tudi avtorji, s katerimi se bodo pogovarjali. Ob 18.30 pa bodo odprli še priložnostne razstave in sicer razstavo panjskih končnic, arhitekture ob Zilji in pregledno razstavo del slikarja Gustava Januša. s14 vceir>* " °----------j~ P'8 k^atk^ak° s^m« pristop kakor tudi v« "jeseniški sindikalni čitalnici pri Jelenu Visina ni več pogoj C ■ JjriL*^išini pogoj čitalnice.« Tak na visi na steni jeseniške sindikalne ^a!]nu -nice v Delavskem domu pri Jele-i «; stične agencije Kompasa na v pu, Jesenicah in v Kranju, poslo-■ n>ce Alpetoura in Integrala pro-0 karte za Planico. Kompas, gtour in Integral imajo na voljo DUSno -------- ^---- ------ prevoze. Cena s prevo- >n karto je 950 za odrasle in 900 tia?tr?ke in mladino. Kompas ima H vj|io tudi prodajo kart za vse ti-£' k» bodo sami prispeli v Planico. P. Uradni trening so vstopnice za £lek 150 za odrasle in 100 dinarjev padino. Za soboto in nedeljo so P° 250 dinarjev. set mojstrov poletov bo merilo moči na osmem svetovnem prvenstvu in Planici bodo skušali spet prinesti svetovni rekord v poletih. Velikanka bratov Gorišek je zgrajena tako, da bi ime Planice in novega rekorda lahko spet obšlo ves svet — kot leta 1936, ko je na stari Bloudkovi velikanki Avstrijec Sepp Bradi kot prvi človek na svetu skočil prek sto metrov. Od petka do nedelje bo tisočglava množica ljubiteljev smučarskih poletov začarana opazovala vse majboljše letalce sveta, ki bodo skušali izboljšati svetovni rekord — stopetinosemdeset metrov. Tako daleč je letel Finec Matti Nvkanen na poletih v Oberstdorfu. Naša velikanka ima prav pri teh metrih kritično točko. Velikanka je pripravljena in čaka mojstre poletov, da bodo skušali svoje sposobnosti. Pripravljena je tako dobro, kot vedno doslej — mojstrovina, ki bi lahko nesla letalce do dvesto metrov daleč. Ledena smučina pred odskokom, primerno vreme in veter, ki pomaga letalcu, idealna parabola, nizki let, dostojna hitrost na mostu (od 108 do 110 kilometrov na uro), bi letalca lahko prinesla dvesto metrov daleč. Na tak skok, morda na nov svetovni rekord, bomo čakali tri dni. Če ga ne bo, ne bomo objokovali. Vedeli bomo, da smo dostojno in veličastno proslavili zlati planiški jubilej, petdesetletnico prvih skokov v Planici. To bo spet slovenski in jugoslovanski športni praznik. Planiške fanfare in Aljaževa koračnica Triglav, moj dom bodo ponos vseh src Slovenije, Jugoslavije in vsega sveta. D. Humer i Lastavonoša Janez Mlinar iz Rateč: $Fo doskočišču r Jugoslovansko zastavo Med smučarji, ki se z zastavami držav udeleženk čal' Cj^tovnega prvenstva v smučar-de- Je *J Poletih spustili od odskočne mi-doskočišču do izteka prenovlje-ič ^,.Ve»kanke v Planici, bo tudi Janez fcka^-iz Rateč> nekdanji smučarski tivph in državni reprezentant, oče Kra • ?nov in delavec Petrola v L nJski gori. Janez se bo med vse-Etriastavoriošami zadnji spustil po fcah doskočišču letalnice, v ro-Nv0Pa k° držal jugoslovansko za- :a^ako da so prav njemu zaupali to 'vet ° nalo8°? Po končanem prvem )0] JVnem prvenstvu v smučarskih *flb leta 1972 v Planici je takratni Ipsk-0 ^u8°sk)vanske zastave, znani np ki smučar, državni reprezentant 'Sta° piJec Tinček Mulej dejal: ast Sem že in bom predal državno r' i? k° domačinu Janezu Mlinarju, feJJ; bil tudi reprezentant in udele-t)nec olimpijskih iger, le da v tekih. H0sina3 bo moj naslednik in on naj bij JU8°slovansko zastavo,« je pri- %a?6Z ^e Ponosen, da lahko oprati^ t0. častno nalogo. Med zastavo-todaT So odnčni alpski smučarji, klPsk Janez, ki je sicer učitelj Ke£a smučanja in teka na smu- čeh, se vedno potrudi, da v načinu vožnje ne izstopa od ostalih. »Vsak športnik ima pred nastopom tremo, tako tudi zastavonoše, ki čakamo na start pri odskočni mizi,« pravi. Ne bi mi bilo vseeno, če bi padel z jugoslovansko zastavo. To bi videla množica, zbrana ob izteku velikanke, pa tudi številni drugi ljubitelji smučarskih poletov doma in v tujini, ki bodo polete spremljali doma pred televizijskimi zasloni.« A. Kerštan )e ia r- 3- /e o, a, m a-e-o-ia d-d-da zi-inj bi n .. PO preizkusu letalnice za le- SKAKALCA ov]5 svetovno prvenstvo v poletih ^ Cetrtek ob izteku devetdesetme-!ijsu. skakalnice v Planici organiza-n£ kornite odkril nekaj nad pet '*Uja°\ visoko !eseno skulpturo ska-i I pocastitev zlatega planiške-^ sodovinskega jubileja skakalnic - Poncami jo je izdelal Zoran *&na PRODAJA VSTOPNIC jsr ^stična agencija Kompas je pooblaščena agencija za "tihn Vetovno prvenstvo v smučar^ M 2^oletih za prodajo kart in vstopni pVse ^ dni poletov na prenovil Dr^,°^iškovi velikanki. Že doslej J rProri i V1 veiiKanki. z,< 1 il1 nad 100-000 vst°Pr m \T skokov bodo v Planico prepe- h narj V^'?busi m z vlaki do Jesenic Pusne J 2 avtobusi. Karte in avto-C v0znalepke ter nalepke za osebah k; in kombije lahko kupite v 0rnpasovih agencijah, agenci- ji Alpetour in turističnih društvih. Počitniška zveza Kranj ima razprodanih že dvajset avtobusov za tisoč gledalcev. Cena 600 dinarjev velja za šoloobvezne učence in učenke ter za dijake in dijakinje. ZANIMANJE TUDI MED NOVINARJI Vodja tiskovne službe za osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, Henrik Ubeleis, ima s prijavami novinarjev veliko dela. Tiskovni center z vsemi napravami za hitro poročanje v svet bo v telovadnici osnovne šole v Kranjski gori. PTT Kranj bo storila vse, da bodo poročevalci po telefonih in teleksih' lahko hitro poročali. Že sedaj se je za poročanje prijavilo nad sto domačih in ravno toliko tujih novinarjev in fotorepor-terjev. V to prijavo pa niso všteti re-porterji televizije in televizijski delavci. URADNI TRENING ŽE V PETEK Vsi nastopajoči na svetovnem prvenstvu na velikanki pod Poncami, prijavilo se jih je nad sedemdeset z vsega sveta, bodo imeli uradni trening v petek od 10. ure naprej. V soboto ob 9.55 bo začetek osmega svetovnega prvenstva, v nedeljo pa ob 9.40. Na startu ne bo le reprezentan-tov SZ, Švedske in Japonske. -dh Planiške zanimivosti BERGERUD TUDI NA VELIKANKI • Razveseljiva novica iz norveškega tabora: med skakalci, ki bodo zastopali to državo na 8. svetovnem prvenstvu v Planici, bo tudi dobitnik zlate in bronaste medalje s svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Seefeldu Per Bergerud, poleg njega pa tudi Ole Fidjestoel (zmagal je na poletih v Harrachovu) ter Hroar Stjernen, Trod Jernen Pedersen in Steiner Braten. Češkoslovaška smučarska zveza je prijavila pet skakalcev: Pavla Ploca, Jirija Parmo, Miroslava Polaka, Ladislava Dluhoša in Martina Šva-gerka. VSE SLUŽBE ZE NA SVOJIH MESTIH • V nedeljo so se pod Poncami zbrali merilci daljav, redarji, vzdrževalci in člani drugih služb, ki bodo pripomogle k uspešni izvedbi 8. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Že v sredo so se v Planici sestale vse tehnične ekipe, ki bodo v času prvenstva na skrbi smučarske zveze. DVESTO STOJNIC • V času svetovnega prvenstva bo ob izteku planiške velikanke 200 stojnic, na katerih bodo prodajali pijačo, jedačo in spominke; slednje je v bojazni pred poplavo kiča izbral planiški komite. Tudi stojnice bodo ob jubileju lepše. Organizatorji obljubljajo, da bodo vse enake. KOVANCI IZ MAJDANPEKA • Kovnica zlatarne Majdan-pek je v sodelovanju z organizacijskim komitejem Planica, Narodno banko Slovenije in Jugoslavijo pripravila štiri kovance s slovenskim napisom. Zlatnik z nominalno vrednostjo 10 tisočakov in z odtisom treh čapelj so skovali v 10 tisoč primerkih, srebrnika z nominalno vrednostjo tisoč dinarjev — eden ima odtisnjeno zibelko in drugi podobo inž. Stanka Bloudka — v 20 tisoč primerkih in kovanec, vreden petsto dinarjev in z odtisnjenimi tremi čapljami, v 50 tisoč primerkih. Grafično zamisel za vse štiri kovance sta prispevala beograjski akademski slikar Nebojša Mitrić in njegova žena kiparka, Kranj-skogorka po rodu. OSEM TISOČ PRISPEVKOV ZA NATEČAJ • Planiški komiter je v počastitev 50-letnice Planice in ob 8. svetovnem prvenstvu v poletih razpisal nagradni likovni in literarni natečaj z naslovom Planica v preteklosti In danes — naš nacionalni in športni ponos. Na natečaj je prispelo prek osem tisoč prispevkov, od tega 6044 slikarskih (in kiparskih) del ter 2204 literarnih prispevkov. Likovna žirija pod vodstvom nekdanjega pla-niškega skakalca in akademskega slikarja Bineta Roglja ter literarna žirija — vodila jo je pomočnica glavnega in odgovornega urednika revije Telesna kultura Marija Knez-Bergant — sta imeli zahtevno nalogo, izbrati med toliko prispevki najboljše, ki si bodo za nagrado ogledali polete v Planici, prejeli knjige, smuči ali katero od drugih nagrad. Med nagrajenci so tudi gorenjski osnovnošolci, ki Planico dobro poznajo, ker so ji najbližji. Kadeti Termopola slovenski prvaki Ljubljana — V športni dvorani na Kodeljevem se je končalo slovensko rokometno prvenstvo za kadete. Po predtekmovanjih so se v sklepno tekmovanje uvrstili: Aero iz Celja, Šoštanj, Inles iz Ribnice, Lipa iz Ajdovščine, Termopol Sovodenj iz Škofje Loke in Prule. Igralci Termopola so po tesnih zmagah proti Lipi (17:16) in Ae-ru (18:17) v finalu premagali še ekipo Šoštanja. Škofjeloški vratar Kuzma je bil izbran za najboljšega vratarja sklepnega turnirja, med igralci pa je bil najboljši Mohorič. Veliko zaslug za uspeh ima tudi trener Igor Stupnišek, ki je dobro pripravil ekipo, čeprav je imel na voljo le osem igralcev in vratarja. D. Rupar PLANIŠKI JUNAKI - Marjan Pečar Svojevrstni rekord: 65 metrov brez smuči Tržič — Marjan Pečar je po rodu Mojstrančan, vendar že osemnajst let živi v Bistrici pri Tržiču. Tu si je ustvaril družino, dve hčerki ima, in tu si je poiskal tudi zaposlitev. V Zlitu dela kot mizar. Ko je pred petnajstimi leti prenehal skakati, je več let vzgajal mladi rod v bližnjih Sebenjah, potem se je povsem posvetil delu in družini. »Spoznal sem, da imajo veliki klubi številne prednosti in da na manjše gledajo s prezirom. To me je motilo in zato sem opustil tudi delo z mladimi,« pravi zdaj 44-letni Marjan Pečar. »Saj, hudiča, lahko osvojimo kolajno!« Mojstrana je bila nekdaj veliko pomembnejše smučarsko središče, kot je danes. Od tod je izšlo veliko uspešnih alpskih smučarjev, tekačev na smučeh in skakalcev, med njimi tudi Marjan Pečar, ki je imel dobrega vzornika v neustrašnem planiškem orlu Janezu Poldi. »Vojaki, ki so semkaj prihajali na urjenje, so polomljene smuči zmetali proč. Fantiči smo jih pobrali in jih nesli krivit vaškemu ko-larju. Tako smo prišli do smuči, s katerimi smo radi skakali na bližnjih kucljih,« pravi Marjan. »Resneje sem začel razmišljati o skakalnem športu po srednješolskem prvenstvu v Podkorenu, na katerem sem se dobro odrezal. Po tistem sem se udeležil smučarskega tečaja in se včlanil v domači klub. Prva leta smo trenirali na 25-in 35-metrski skakalnici. Oprema je bila takrat še slaba in tudi mladim niso posvečali toliko pozornosti, kot jo danes. Šele ob koncu petdesetih let smo Šlibar, Oman in jaz »razbili« reprezentanco, v kateri so bili Langus, Zidar, Rogelj in Kr-znarič.« Vse do začetka sedemdesetih let je Marjan tekmoval in navduševal ljubitelje skakalnega športa, predvsem z dovršenim slogom. Štirikrat je bil državni prvak, dvakrat se je uvrstil v ekipo za svetovno prvenstvo. Sodeloval je na olimpijskih igrah v Grenoblu; pot v Inns-bruck štiri leta prej pa mu je preprečila poškodba, ki jo je staknil med smučanjem pod Prisojnikom. »Na olimpijske igre smo odpotovali dobro razpoloženi,« pravi. »Na nekaterih prejšnjih tekmah smo uspešno skakali in smo mislili, da smo že ujeli korak s svetovnim vrhom. Na treningu smo se res izkazali, na tekmi se je vse zasukalo na glavo. Po uspelem poskusu mi je Lojze Gorjanc dejal: »Saj, hudiča, lahko osvojimo še kolajno!« Tudi po prvi seriji je dobro kazalo, bil sem sedmi, v drugem skoku pa sem pristal na sredini »pukla« in uvrstitev med najboljše je šla po zlu. Spominjam se, da so bile prvič na tako velikem tekmovanju spe-ljene po zaletišču tri smučine. Ludvik Zaje mi je svetoval, naj se odločim za tretjo, češ da je najhitrejša, sam sem se nameraval spustiti po prvi. Pri odrivu me je pošteno potegnilo nazaj in skok se mi je ponesrečil.« Kot ptica brez kril Marjan je v Planici veliko treniral in tekmoval, nanjo ga vežejo le- pi in tudi manj prijetni spomini. Pod Poncami mu je običajno dobro šlo, trikrat je bila na planiških tekmah najbolje uvrščeni jugoslovanski skakalec. Dobri poznavalci planiških dogajanj se verjetno še spomnijo njegovega skoka, ob katerem je maloštevilnim gledalcem zSstal dih in o katerem so ljubitelji smučarskih skokov še dolgo govorili. »Na 80-metrski skakalnici v Planici smo trenirali za svetovno prvenstvo v Zakopanih,« pravi Marjan. »Pred vsakim skokom sem običajno najprej nataknil smuči, zatem rokavice, šele potem sem zapel okovje. No, tokrat me je zmotil Lojze Gorjanc, ki je nekaj popravljal odskočno mizo. Zaklepetal sem se s skakalci in se potem, ne da bi zapel smuči, spustil po zaletišču. Na odskočni mizi mi je najprej odpadla ena smučka in čez nekaj metrov še druga. S silovitim mahanjem sem se iz predklona izravnal in priletel na doskočišče deloma na roke in delno na zadnjico.« Marjan je s 65 metri, kolikor je takrat skočil brez smuči, postavil svojevrstni rekord, na srečo tudi brez posledic. Če pa bi pristal na nogah, bi se mu vdrlo v pol metra debelo steptano snežno odejo in noge bi mu dobesedno populilo. In drugi pripetljaj iz Planice. Ko je leta 1960 zasedel na 120-metrski skakalnici drugo mesto, takoj za slovitim Helmutom Recknaglom, so ga mladi oblegali in ga vsevprek prosili za avtogram. Marjan ni nikomur odrekel, podpisoval se je vnetim privržencem Planice. Reprezentantje (in vodstvo) so se medtem odpeljali na Bled. Pogrešili so ga šele ponoči. Vrnili so se v Planico in ga iskali. Marjan pa je že spal pri dobrih ljudeh v Ratečah. Planica bo čez nekaj dni spet v središču pozornosti. Kaj si obetate od nje? Morda tudi svetovni rekord? »Planica lahko dobi ob ugodnih okoliščinah* izgubljeni rekord nazaj, vendar v tem ne bi smela pretiravati. Tudi brez rekordne daljave bo planiški praznik lep,« pravi Marjan Pečar. »Ne vem, kam vodi borba za svetovni rekord. Mislim, da bodo odgovorni začeli o tem resneje razmišljati šele potem, ko se bo eden od skakalcev hudo poškodoval. Harrachov je na to že opozoril.« C. Zaplotnik JUGOSLA VIJA : INDIJA 10:2 — Jugoslovanska in indijska namizno-teniška reprezentanca sta na sklepnih pripravah v Sloveniji. Pred svetovnim prvenstvom, ki bo v Gottebergu na Švedskem, bo indijska reprezentanca nastopila tudi na igrah Commenvjealtha na Irskem. Moški reprezentanci Jugoslavije in Indije sta v nedeljo na Jesenicah imeli prijateljsko mednarodno srečanje. Naša reprezentanca — Šurbek, Kalinič, Mesaroš in Kovač — je premagala Indijo kar z 10:2. Premagan je bil le edini Slovenec v ekipi — Kovač, (-dh) — Foto: F. Perdan 1 gorenjska nočna kronika RAZGRAJALI SO NAPREJ V bifeju na Koroški Beli so morali miličniki miriti skupino pre-tepačev. Končno so jih priprli, da bi bil mir pred njimi. Toda ušteli so se. V prostorih za pridržanje so fantje še tri debele ure neumorno razgrajali, razbijali po vratih in drug drugemu po beticah. ŽEJEN IN SUROV ČEZ MERO Ker mu natakarica pri Živilih v Tržiču ni hotela naliti', je vanjo vrgel pepelnik in jo nekajkrat ne-kavalirsko udaril. Ženska ni bila od muh: poklicala je miličnike, da so žejnega nasilneža odvedli. PREDPRAZNlCNA PREDSTAVA Ni se zgodilo na praznik žensk, temveč nekaj dni prej. V Tržiču sta si v restavraciji Pošta skočili v lase Ramzija in Rasima. Moško publiko sta zabavali, dokler niso prišli možje v modrem in prekinili predstavo. SKOZI ENO UHO NOTER, SKOZI DRUGO VEN Dvakrat v eni noči so opozorili I. A., naj se umiri in gre domov prespat premočno alkoholno dozo. Lepa beseda ni našla lepega mesta in tako so to noč starega znanca še enkrat zalotili pri nele-pem dejanju: ihtavo je razbijal po prometnih znakih. To pot so ga prijeli in zadržali do jutra v kletnih prostorih. ŠE GLAVO NAJ BI IZGUBIL V neko vežo na Titovem trgu v Kranju se je zatekel mladenič. Bil je namreč nekoliko v rožicah, pa ni znal domov. Pospremili so ga miličniki. Tisto noč se je na milici oglasila mladeničeva mati in potožila, da na nobenem parkirišču v Kranju ne more najti sinovega avtomobila. NAJBOLJ JE POGREŠAL ŽGANJE Danski gost, ki zimuje v hotelu Larix v Kranjski gori, je v restavraciji pozabil bundo, v njej pa nekaj smučarskih kart in ploščato stekleničko z žganjem. Slednjo je najbolj pogrešal, saj ga je nedvomno bolj grela kot jopič. ALKOHOL GA JE DOTOLKEL Najprej je popival... Nato se je valjal po tleh, da so ljudje kar drli vkup gledat, kaj neki se dogaja. Vsi so bili ogorčeni, kako je lahko nekdo sredi dopoldneva tako nakresan. Odvedli so ga in zaprli do dveh, da je ta čas nad njim bedelo budno oko postave. UKRADLI SO ZMAJA Zmajar J. V., ki se je zadnjič spuščal z vrhov okoli Kranjske gore, si najbrž ni mislil, da mu kdo lahko ukrade njegov športni rekvizit. Sicer ga najbrž ne bi pu stil sredi snežnega poligona in odšel na brizganec. Ko se je vrnil, ni bilo nikjer niti smuči niti zmaja. Tam je ležalo le ogrodje, ki ga zmikavt ni mogel nesti. PONORELJE V samskih domovih je bilo lep čas mirno, zdaj pa se je spet začelo. Na Jesenicah se je E. A. preveč napil, potem pa je razgrajal Vratarica doma je klicala milični ke, naj nemudoma pridejo, ker je stanovalec ponorel. No, tako hudo le ni bilo. Ko je patrulja prišla na kraj dogodka, je razgrajač sladko spal v kleti. »KREG IN RAVS« Kdo ve, kateri gost blejskega bifeja Petelin je ondan zanetil prepir in pretep. Nenadoma se je vnel vsesplošen »kreg in ravs«, tako da so morali priti možje v modrem. Povzročitelja kajpak niso našli, saj je še pravi čas pokazal pete. ZA HIGIENO MU NI BILO MAR Kaj takega pa v Loki že dolgo ne pomnijo! Ne le da se ga je prekomerno napil, kršil javni red in mir ter vznemirjal ljudi. Ne, A. P. je poleg lega veliko potrebo opravil kar v hlače. Tako ponečejene-ga so ga miličniki neradi zaprli, a kaj so hoteli. Najbolje bi bilo, ko bi jim priskočila na pomoč komunala in možakarja dobro umila. Lovilnu jama za gramoz — Pod jezom pri Tekstilindusu na Savi v Kranju je predvidena tako imenovana lovilna jama za lovljenje gramoza. Jama naj bi preprečevala prehitro zasipavanje dna bodočega jezera hidroelektrarne Mavčiče. V pripravah na izdelavo lokacije in projekta je zdaj na tem območju modelarna jama. Ugotovitve pa že kažejo, da bo gramoz iz te jame zelo kvaliteten. Odkar je namreč Tek-stilindus prešel na plinsko energijo, v gramozu ni več primesi leša. V pripravah na izgradnjo in začetek obratovanja hidroelektrarne Mavčiče je bilo v Kranju veliko govora tako o lokaciji, kakor o tehnologiji in odvozu gramoza iz nje. V pogovorih je sodeloval tudi Gorenjski sejem. Sporazumeli so se, da med sejemskimi prireditvami odvoz gramoza iz jame ne bo mogoč, ker bi to prireditve v Savskem logu preveč motilo. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Še ostrejši nadzor Za varnost v cestnem prometu preventivno skrbi tudi cestno-prometna inšpekcija v Kranju — Lani nadzor zlasti nad javnimi, prevozi, smučišči in vlečnicami — Združitev prometne inšpekcije z inšpekcijo javnih cest Kranj — Kranjska prometna inšpekcija je imela lani na skrbi zlasti nadzor nad javnim prevozom potnikov in notranjo kontrolo v orgnaizacijah združenega dela, kjer je osnovna dejavnost javni prevoz. Ker so se občani lani največ pritoževali nad prevozi s taksiji, so inšpektorji v treh akcijah ocenjevali, kaj je narobe z njimi. Ne le, da taksiji niso bili opremljeni po veljavnih predpisih, temveč so mnogi vozili brez vključenega taksimetra in storitve zaračunavali po višjih cenah. Zaradi tega je v akcijah sodelovala tudi tržna inšpekcija. Podobno, če ne še huje, je na avtobusih. Vozila so tehnično nepopolna, slabo vzdrževana, vozno osebje nekulturno do potnikov. Kar 50 prijav so inšpektorji lani podali skupni tehnični kontroli Alpetoura in Integrala in zahtevali, naj ukrepajo zoper kršitelje. Glede varnosti smučišč in vlečnic upravljalci kar v redu upoštevajo zakonske predpise, so ugotovili inšpektorji. Na Jezerskem so lani opravili tehnični pregled vlečnice in postavili znake, tako da so zadostili varnostnim predpisom. Krvavec pa za eno vlečnico lani ni imel obratovalnega dovoljenja, zato ni smela delovati. Šele na posredovanje inšpekcije so pomanjkljivost odpravili. Tudi v prihodnje bo prometna inšpekcija strogo nadzirala javni prevoz potnikov in tehnično brezhibnost vozil. Po novem pa bo sodelovala z inšpekcijo javnih cest, s katero se je lani združila. Tudi slednja je imela v minulem letu veliko dela. Vse leto je nadzirala, kako so vzdrževane cestne površine. Žal so bile ugotovitve letos vse prej kot razveseljive, saj je bila večina cest mo- čno poškodovanih. Kar 21-krat je inšpekcija od upravljalcev terjala odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje varnosti, vendar vsega še niso sanirali. Tega je kriva tudi gradnja avtoceste. Inšpekcija je upravljalcem cest naložila tudi ureditev cestne signalizacije. Zabeležili so tudi nekaj pomanjkljivosti pri postavitvi prometnih znakov: na cestah Breg—Podreča, Kokrica—Mlaka, pri nezavarovanem železniškem prehodu v Struževem, na cesti Teneti-še—Trstenik, v križišču ceste Kranj — Brnik s cesto Jake Platiše in v Šorlije-vem naselju. Štirinajstkrat so inšpektorji posredovali na zahtevo stranke. Tako je bilo v primeru meteornih voda, ki se z Rupe stekajo na Partizansko cesto in pomešane z odpadnimi vodami grozijo z okužbo Mali Rupi. Tudi za zimsko službo so morali inšpektorji posredovati pri upravljalcu cest, da je posipala križišča, vendar so z njenim siceršnjim delovanjem to zimo kar zadovoljni. Upajo, da bodo tudi v prihodnje, tako da glede varnosti na javnih cestah ne bo več težav. Sodelavec ponevedoma priklopil stroj Škofja Loka — V obratu škofjeloške tovarne LTH v Vincarjih se je v petek, 8. marca, ponesrečil 44-letni Franc Ozmec iz Škofje Loke. Delavec je menjaval orodje na visokotlačnem stroju za aluminij. Na drugi strani je delal sodelavec Ivica Posavec. Ker Ozme-ca ni videl, je stroj priključil. Ozmecu je stroj zmečkal desno roko. D ^ Nesreče AVTO V DREVO: PET RANJENIH Bled — Neprimerna hitrost je botrovala nezgodi, ki se je v nedeljo, 10. marca, pripetila na Bledu. Voznica osebnega avtomobila Džana Sof-tič, stara 20 let, z Jesenic, je vozila po Kidričevi cesti proti kampu Zaka. V ostrem levem nepreglednem ovinku je avto zaradi velike hitrosti zaneslo na rob ceste, kjer je trčil v drevo. Voznica je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe. Laže ranjeni so bili tudi vsi štirje sopotniki: 26-letni Slobodan Milišević, 18-letna Ismiha-na Softič, 19-letna Indira in 17-letna Samira Mulalič. D. Ž. Kipec gumarja gasilcem Save Kranj — Gasilci kranjske tovarne Sava so proslavili 55. obletnico delovanja svojega društva. Delovna organizacija jim je ob tej priložnosti podelila kipec gumarja, najvišje priznanje posameznikom ali organizaciji. Na konferenci, ki ni imela le slavnostnega, ampak tudi delovni značaj, so opozorili, da boj z ognjem v delovni organizaciji še ni dobljen. Leta 1984 je bilo v tovarni več požarov, ki pa na srečo aiso povzročili večje škode. Sava je industrija takšnega značaja, kjer so nevarnosti požarov številnejše. Gasilci so opozorili, da se v tovarni vsi še vedno ne držijo predpisov o varnosti. Kajenje v nedovoljenih prostorih izziva nevarnost. Prav tako še ni zadovoljiva seznanjenost s predpisi s tega področja. J. Petrič Vabljivi rdeči potni list Lani na meji 199 potnikov brez potnih listin — Večini jih ukradejo žeparji, ki z iskanimi jugoslovanskimi potnimi listi na črni borzi odlično zaslužijo — Budnost ni odveč Na črni borzi so jugoslovanski potni listi zelo iskani, saj je z njimi brez vizuma moč preiti večino svetovnih meja. Tržna vrednost rdečega potnega lista in povpraševanje po njem v evropskem podzemlju sta motiva za številne tatvine. Tatovi na mednarodnih vlakih prežijo na nepazljive jugoslovanske potnike in običajno imajo lahko delo. Brez-brižneže, ki puščajo svoje dokumente v obešenih oblačilih, odprtih torbicah in žepih običajno šele na meji presenti dejstvo, da so ostali brez dokumentov. Se bolj pa jih preseneti kup nevšečnosti: mejni delavci morajo kršilce brez potnih listin prijaviti sodniku za prekrške; če pri sebi nimajo dokumentov, s katerimi lahko dokažejo istovetnost, jih za-pro, dokler jih ne identificirajo. Pripor lahko traja do tri dni. Takih primerov tudi na gorenjskih mejhnih prehodih ne manjka. Lani se je na meji mudilo 199 oseb brez potnih listin. Vsi so bili Jugoslovani. Večina jih je bila povsem brez dokumentov. 59 jih je imelo vsaj osebne izkaznice, 29 pa ostale dokumente, ki pri ugotavljanju istovetnosti žal niso merodajni. Vnemarno puščeni jugoslovanski pO; tni listi so lahek plen zlasti na mednarodnih vlakih. Tako so gorenjski chmejni delavci lani zaznali največ tatvin na vlaku skozi Salzburg do Jesenic, in sicer na relaciji Salzburg—Beljak, medtem ko od tod do meje skorajda ni primera. Se pravi, da žeparji še pravi čas smuknejo z vlaka, da jih v Beljaku ne bi zalotila carina ali milica. Tudi na avstrijski strani mejni uslužbenci budno pazijo, da ne bi kdo kršil zakona. Potencialne žrtve lovcev na rdeče potne liste najbrž zanima, kako ravnati. Najbolje je ravnati tako, da do tatvine sploh ne pride. Torej s potnimi listinami previdno in skrbno. Če pa se že zgodi, je najbolje takoj potrkati na enem od prestavništev Jugoslavije v tujini. Tam potnik, ki je pogrešil potno listino, po krajšem postopku dobi začasni potni list za vrnitev. Z njim se na meji izogne mučnim scenam ugotavljanja identitete, čakanju v priporu in kasnejšemu soočenju s sodnikom za prekrške. Ob tem kaže opomniti še na veljavnost potne listine. Prek 1300 naših državljanov so morali lani na gorenjskih mejhnih prehodih zavrniti in poslati nazaj v notranjost, ker se jim je bila iztekla veljavnost potne listine. Lani je namreč preteklo prvo obdobje, odkar sb začeli P0' dalj sevati potne liste za pet let, kar je prevaralo marsikaterega pozabljivca. I D. Z. Žlebir Postaja milice Kranj Manj kaznivih dejanj in boljša raziskanost Ko so na Postaji milice v Kranju lani načrtovali delo v letu l&l so si zadali nalogo, izboljšati raziskanost in s preventivo zrna™ sati porast kaznivih dejanj — Oboje jim je uspelo, a še vedno r potrebna skrajna budnost Kranj — Gibanja kriminalitete, javnega reda in miru ter varstva ustavne ureditve so se lani sicer umirila, toda na kranjski postaji milice ugotavljajo, da morajo biti še naprej budni. Glede na gospodarska gibanja in padec realnega standarda je namreč moč pričakovati tudi rast pojavov, ki so v nasprotju z zakonom. Ni naključje, da so se na postaji milice v Kranju temeljito posvetili kršitvam in pojavom s političnim obeležjem. Odkrili so nekaj storilcev, ki so z besedami blatili našo družbeno ureditev. Sovražnih simbolov na javnih krajih skorajda ni več, tembolj pa so se razrasle parole na javnih mestih, katerih izvor še vedno raziskujejo. Dognali so, da pojavi s političnim obeležjem niso tako kritični kot v preteklosti, vendar so jih ravno zaradi preteklih izkušenj skrbneje obravnavali. Analiza kriminalitete je pokazala, da narašča število različnih oblik napada na človeško integriteto. Lani so miličniki obravnavali uboj, dva poskusa uboja in blizu 30 dejanj zoper spolno nedotakljivost in moralo. Manj je kršitev javnega reda in miru, tudi hujših premoženjskih delik-tov ne beležijo. Seveda pa številke niso vedno odločujoče. V prihodnje bo miličnike pri zatiranju kriminalitete vodila misel o preprečevanju kaznivih dejanj, ki pomenijo večjo družbeno nevarnost. Raziskanosti gre tudi zahvala, da je visoka tudi številka o gospodarski kriminaliteti. Kranjski miličniki ^ lani obravnavali 57 primerov ned voljene trgovine. Skupaj z Upravo?, notranje zadeve so namreč odkr'" skupino, ki se je organizirano in velikem obsegu ukvarjala s tiho^ pijenjem kave in tehničnih predi*1' tov ter s preprodajo deviz. Obseg dela s tega področja P0^ čujejo tudi številni primeri, ki ^ kazniva dejanja, vendar je p1"1** nost miličnikov nujna. Gre za ss^j more, nenadne smrti, najdbe trupr, delovne nezgode (teh je bilo lani JJ požare (zabeležili so jih 44, 10 m^ kot minulo leto) in podobne dog' ke, sodelovali pa so tudi pri iska™ 27 oseb. Veliko dela kranjskim miličnik*' nalaga prometna varnost. Lani je ^ lo prometnih nesreč manj, zlasti stih s hujšimi posledicami. Žal p8 vse več nesreč s smrtnimi žrtvaj* Lani se je na tem obm~* nekaj prometnih nesreč, „ le življenja več oseb hkrati, dem . v Dupljah, na Meji, na Brnikih. najpogostejšimi vzroki promet^ nesreč so še vedno neprimerna trost, nepravilno prehitevanje . vožnja pod vplivom alkohola. Za miv je podatek, da so bili v večini , sreč udeleženi domačini in da se večina nezgod pripetila do 10 * metra od kraja bivališča. Med problemi, ki so v največji r»J ri vplivali na varnost prometa v nju in okolici, omenjajo zap1 m TEKSTILINDUS ISB^M razpisuje prosto delo oziroma nalogo s posebnimi pooblastili oziroma odgovornostmi: VODENJE RAZVOJNEGA SEKTORJA: Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje, oziroma mora imeti: — visoko šolo tekstilne ali kemijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na strokovno odgovornih delih v tekstilni proizvodnji bombažnih tkanin ali na razvojnem področju, — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Poleg zgoraj navedenih pogojev mora kandidat imeti še: — vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje sektorja, kar se dokazuje z dosedanjim delom oziroma zaposlitvijo, — osebnostne in moralnopolitične vrline, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov. Mandatna doba traja 4 leta. O izbiri.bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazila o izpolnjevanju pogojev v roku 10 dni po objavi razpisa priporočeno na naslov: Teksilindus Kranj, kadrovski sektor, pod oznako »razpis DSSS«. mestnega jedra, ozka grla na a busnem postajališču pred Globus x in številne obvoze, ki so jih zgi'a% zaradi gradnje avtoceste. Odkar zaprto staro mestno jedro, so se P j metni tokovi preusmerili na dr.^ ulice, zlasti v naselju Vodovo^, stolp. Ozka grla pri Globusu v k° cah naj bi rešili s premestitvij°Xf s+ajališča na Gregorčičevo ulico. *\t pa zadeva povečan tovorni Pr°*V zaradi gradnje avtoceste, kaže P0^ kati na dograditev. . $ Statistično se je umirilo tudi ^ nje javnega reda in miru, venda ^ povečuje število pretepov, nasilj?y ga zakrivi alkohol, preveč je tudijjj tervencij na domu. Lani so m°g kranjski miličniki kar v 190 Vvlj; rih posredovati v prepirih in * nem obračunavanju med zakonc Kranjski miličniki v glavnem » bro opravljajo svoje naloge, čep jim mnoge okoliščine ne gredo a*, vno na roke. Med temi je tudi i — zaščitna osveščenost ljudi, ki §e no ni taka, kakršno si želijo. lOREK, 12. MARCA 1985 OBVESTILA, OGLASI .9. stran (M^5M©ISIGLAS t* OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRANJ i. Občinska raziskovalna skupnost Kranj na podlagi 7. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj inovatorjem in OZD v občini Kranj objavlja RAZPIS za podelitev priznanj INOVATOR LETA OBČINE KRANJ ZA LETO 1984 Na razpis se lahko prijavijo: — OZD, družbenopolitične organizacije, društva in organi družbenopolitične skupnosti za delavce in skupine delavcev iz teh sredin, — individualni inovatorji iz občine Kranj (ustreznost predloga predhodno oceni pristojni organ OZD, s katero poslovno sodelujejo, oz. združenja, katerega člani so), — delavci ali skupine delavcev iz OZD občine Kranj. (Pristojni organ upravljanja v OZD ugotovi predhodno ustreznost predloga ter ovrednoti inovacijski dosežek ter predlaga stopnjo priznanja). Priznanje INOVATOR LETA se podeli v obliki plakete in sicer: — priznanje I. stopnje za več kot 85 točk — priznanje II. stopnje od 65—84 točk — priznanje III. stopnje od 45 do 64 točk doseženih po merilih, določenih v 10. členu Pravilnika o podeljevanju priznanj Inovator leta občine Kranj. Prijave morajo vsebovati: — osebne in splošne podatke avtorja oz. avtorjev inovacij (ime in priimek, starost, izobrazba, bivališče, naziv del in nalog, ki jih opravlja), — kratek opis inovacije — oceno pristojnih organov o vrednosti inovacije, oblikovane po naslednjih kriterijih: 1. Prihranek (vpliv na družbenoekonomski položaj OZD in širše družbenopolitične skupnosti)' 2. Uporabnost (v eni ali več delovnih organizacijah, oz. delovnih mestih). 3. Izvirnost (nova rešitev, prijavljeni izum, nova rešitev, znani postopki). 4. Pogoji nastanka (s pomočjo strokovnih služb, brez pomoči strokovnih služb). 5. Izboljšuje delovne pogoje (zmanjšuje psihofizični napor delavca, poklicnih obolenj, izboljšuje ekološke pogoje ali možnost dela). 6. Izvozna usmerjenost (odpira nove možnosti, nadomešča tuje surovine ali uvožena delovna sredstva z domačimi). II. Občinska raziskovalna skupnost v skladu s Pravilnikom o podeljevanju nagrad Janeza Puharja objavlja RAZPIS za NAGRADE JANEZA PUHARJA Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so uspešno zaključili visokošolski oz. podiplomski študij in vsebina njihovega dela izpolnjuje naslednje pogoje: 1. Nagrada za diplomsko delo: vsebina dela se mora nanašati na enega od razvojnih vidikov občine Kranj ne glede na področje dejavnosti. Pri izboru se upoštevajo še naslednji kriteriji: — uporabnost dela — vsebina dela — raziskovalni prispevek dela. 2. Magistrsko deio ali doktorska disertacija se lahko nagradi, če vsebina dela obravnava prednostne razvojne smeri, zanimive za občino Kranj, in če ima kandidat stalno bivališče, oz. je zaposlen v OZD s sedežem v občini Kranj. Nagrade Janeza Puharja se podeljujejo kot denarne nagrade, znesek je odvisen od vrste dela. Predlogu za nagrado mora biti priloženo: — kratek povzetek naloge, — fotokopija dokumenta o opravljeni diplomi, magisteriju ali doktoratu, — osebni podatki kandidata. Izbor nagrajencev opravi Svet za razvoj pri Občinski raziskovalni skupnosti Kranj. Pri izboru se upoštevajo vsa predlagana dela, ki so bila zaključena v času od 15. junija preteklega leta do zaključka razpisa 15. julija tekočega leta. Prijave za priznanje Inovator leta občine Kranj pošljite najkasneje do 15. aprila 1985 na naslov Občinska raziskovalna skupnost Kranj, Trg revolucije 1. Rezultati in nagrajenci bodo objavljeni po sklepanju na skupščini Občinske raziskovalne skupnosti v sredstvih javnega obveščanja. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite v Strokovni službi SIS občine Kranj — tel. 23-042. hlevi t tlak za hleve Ljubečna Celje telefon: 063 33-421 31-865 ^ TEKSTILINDUS MM £ekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ r&zglaša na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Tkalnica naslednja prosta dela oziroma naloge v DE Tkalnica I: \ VODENJE IN VZDRŽEVANJE TKALSKEGA ODDELKA — 2 delavca ^°goji: — tekstilni mehanik II (urejevalec tkalskih strojev) in dve leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja tkalskih strojev, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati, — osebnostne in moralnopoliUčne vrline, ki zagotavljajo uspešno delo na tem delu oziroma nalogi, — poskusno delo dva meseca. 2- POMOČ PRI VODENJU TKALSKEGA ODDELKA — 3 delavci ^°goji: — tekstilni mehanik I (strojni tkalec II) in dve leti delovnih izku šenj na področju tkanja, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati, — poskusno delo dva meseca. uPomba: zgoraj navedena dela oziroma naloge se lnhko prijavijo tudi kandidati, imajo dokončanp poklicno šolo kovinske stroke (KV ključavničar), ven-c*ar bodo ti kandidati razporejeni na opravljanje zgoraj navedenega dela °ziroma naloge šele po opravljenem priučevanju v delavnici centra ter po UsPešno opravljenem izpitu ^»ndidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni po objavi. ABC POMURKA HTDO GORENJKA, n. sol. o. Jesenice Delovna skupnost za skupne zadeve Odbor za medsebojna razmerja DSSZ objavlja prosta dela in naloge PLANERJA - ANALITIKA Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri (dokončana I. stopnja), — dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba HTDO Go-renjka, Jesenice, Prešernova 16, v roku 8 dni po objavi. V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS KUHINJA — SRCE VAŠEGA DOMA OD ii MARCA — 23,MARCA 1985 V SALONU POHIŠTVA LESCE Velik izDov feuVunj po vasem okusu • Zagotavljamo vam kakovo&tno pvodajo s pomoto tovarniških strokovnjakov • V tam času kupljene kukinie bvazplacno ptupclj orna nakupu kukini v vvadnosU W&. doo din vam zagotavljamo tudi Pn 150.000 din vam zacj bvazplačno montažo Oglejte si. velik izbor lepo amnzivamk vzorcev Salon pokištva ie odprt od 8 ~ i9 ure 4obota od 8 ~ \1 uva '50D0LCL OCL O ~~ IZ. UTC M murka ) VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ IN VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE PRI OSNOVNIH ŠOLAH V OBClNI KRANJ VPIS OTROK ZA SEPTEMBER 1985 Komisija za sprejem otrok v vzgojnovarstvene enote občine Kranj objavlja vpis otrok za september 1985, in sicer: 1. WO Kranj bomo do 1. aprila 1985 sprejemali prijave za sprejem otrok v naslednje oblike predšolske vzgoje in varstva: a) jasli (od 8. do 24. meseca starosti) b) varstvene družine (od 8. meseca do 24. meseca starosti) c) vrtec (od 2. do 7. leta starosti) — vzgoja in varstvo ves dopoldan — vzgojni program vključno s kosilom (od 8. do 11,30 ure) — vzgojni program brez prehrane (od 8. do 11. ure) — vzgojni program brez prehrane od 12. do 15. ure na Planini — vzgojni program z malico od 7. do 13. ure v Čričku na Beli, v vrtcu v Voklem in v Čirčah — popoldanski oddelek v vrtcih Tugo Vidmar in Mojca (od 13,30 do 19,30) Prijave za vpis lahko dobite in izpolnite v enem izmed navedenih vrtcev: — NAJDIHOJCA (pedagoška služba) za vrtce na Planini in za Čirče; vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure ter v sredo od 12. do 17. ure; — MAKSA ROZMAN-TATJANA: za vrtce v Stražišču in v Bitnjah; vsak ponedeljek od 8. do 12., ure, ob sredah 12. do 16. ure; — JANINA za vrtce na področju Vodovodnega stolpa.Centra in Primskovega; vsak torek od 7. do 11. ure, v sredah od 12. do 16. ure; — PAVLA MEDE-KATARINA za Naklo; vsak ponedeljek od 8. do 12. ure, ob sredah od 12. do 16. ure; — ČRIČEK - Bela, VOKLO, TRBOJE - vsak dopoldan (od 7. do 13. ure). 2. Vpis otrok v oddelke vrtcev pri osnovnih šolah bo na upravah osnovnih šol: — Josip Broz Tito, Predoslje — Stanko Mlakar, Šenčur — Matija Valjavec, Preddvor (za Preddvor in Visoko) — v podružničnih osnovnih šolah'Jezersko, Duplje, Besnica, Žabnica, Orehek, Mavčiče ter v vrtcih — Kurirček Robi, Cerklje (za Cerklje in Zalog) — vrtec Janina (za Simon Jenko — Primskovo in Kokrica) — Glej uradne ure pod št. 1. Prošnjo lahko oddate tudi pismeno na naslov: WO Kranj, vrtec Najdihojca, Nikole Tesle 4, Kranj. Vse informacije o vpisu dobite po telefonu na št. 21-337. Obvestila o sprejemu otroka bodo starši dobili na dom do 15. junija 1985. Skupščina občine ŠKOFJA LOKA Poljanska 2 Upravni organi objavljajo na podlagi sklepa sveta za ljudsko obrambo z dne 4. 10. 1984 prodajo 2 stanovanjskih prikolic TRESKA 380, letnik 1982, s predpro-storom, izklicna cena 200.000,00 din za komad V prodajni ceni ni vračunan prometni davek. Pisne ponudbe sprejema občina Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Poljanska 2, v roku 15 dni po objavi. Izbran bo najboljši ponudnik. O izboru bomo ponudnika obvestili v roku 30 dni po izbiri. DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE mmmmmjiLAS 10. stran OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE TOREK, 12. MARCA 19jj TERMIKA TERMIKA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o. sub. o. objavlja prosta dela in naloge KEMIKA - KONTROLORJA KITOV (ponovna objava) z nalogami spremljanja proizvodnje vseh vrst kitov, kontrole kakovosti in razmerja mešanic. Delo se opravlja v DE Bodovlje. Pogoji: — srednješolska izobrazba kemijske smeri (kemijski tehnik), — najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih, — odslužen vojaški rok, — znanje nemškega jezika, — delo je primerno za moške. STRUGARJA (ponovna objava) za potrebe vzdrževanja strojnih naprav in opreme za proizvodnjo DE Bodovlje. Pogoji: — KV kovinostrugar, — najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih, — odslužen vojaški rok. IZMENSKEGA KONTROLORJA ZA TERVOL IN KITE z nalogami opravljanja analiz in meritev, odvzemanje in označitev vzorcev, nadzor posameznih faz tehnološkega procesa. Delo se opravlja v DE Bodovlje v treh delovnih izmenah. Pogoji: — končan skrajšani program kemijske, laboratorijske ali druge sorodne usmeritve ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, — odslužen vojaški rok, — delo je primerno za moške. TEHNOLOGA - KONSTRUKTERJA za dela pri tehnološki pripravi nadaljne obdelave tervola, pripravi tehnološke in tehnične dokumentacije za izdelavo novih proizvodov, orodij in naprav za konfekcioniranje. Delo se opravlja v DE Trata. Pogoji: — srednješolska izobrazba strojne smeri z delovnimi izkušnjami v tehnologiji ali višja šola za organizacijo dela proizvodne usmeritve/ — najmanj 1 leto delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok. Delo se v vseh primerih združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Termika, TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Podrobnejše informacije lahko dobite osebno ali po tel. 60-771 v kadrovski službi. ALPETOUR ALPETOUR INTERNA BANKA ŠKOFJA LOKA Titov trg 4 b Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju DIPLOMIRANE EKONOMISTE IN EKONOMISTE za delo v Interni banki. Pisne vloge naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oziroma se osebno oglasijo v kadrovski službi v Škofji Loki, Titov trg 4 b. ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD Zunanji trg vabi k sodelovanju delavca za opravljanje naslednjih del in nalog za določen čas — 8 mesecev — s sedežem dela v Kranju: — INOKORESPONDENTA Pogoji: — administrativni tehnik, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje nemškega jezika, — 2-mesečno poskusno delo. KOKRA, trgovska DO KRANJ, TOZD Detajl ODPIRA MARCA NOVO PRODAJALNO KOKRA Radovljica Cankarjeva ulica 80 Prodajni program: srajce, bluze, ženske in moške pletenine, moško perilo »Adamo«, nogavice ter modna ženska in moška konfekcija z modnimi dodatki (pokrivala, šali, kravate)/ Delovni čas: od 8. do 19. ure vsak dan od 8. do 12. ure v soboto Izbira blaga po vašem okusu! vo- DOMA PRI VAS DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB pollks i I r I Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Kovinarstvo Žiri objavljamo prosta dela in naloge 1. STRUGARJA Pogoji: — KV strugar, zaželene delovne izkušnje. 2.2 KV DELAVCA KOVINSKE STROKE za opravljanje zahtevnejših del v delavnici in občasnega varjenja Pogoji: — KV delavec kovinske smeri. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Poliks Žiri, TOZD Kovinarstvo, Komisija za delovna razmerja, Jezerska ulica 7. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Pr, Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti razpisujemo prosta dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi TOZD ORODJARNA 1. VODJA PROIZVODNJE 2. VODJA KONSTRUKCIJE 3. VODJA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA (ponovni razpis) 4. DIREKTOR PRODAJE V LJUBLJANI DELOVNA SKUPNOST ADMINISTRATI-VNO-TEHNIČNIH SLUŽB 5. VODJA TEHNOLOŠKE SLUŽBE in objav ljamo prosta dela oz. naloge: TOZD TOVARNA ŠTEVCEV 6. VODJA KONTROLE IZDELKOV ELEKTRONIKE 7. DVA VIŠJA RAZVIJALCA I. za dela na razvojnem računalniškem sistemu Hew-lett Packard 64000 8. MOJSTER III. za urejanje hitrotekočih stiskalnic 9. SAMOSTOJNI SKLADIŠČNIK I. za pomožna skladiščna opravila TOZD TOVARNA STIKAL 10. VODJA ODDELKA ZA ELEKTRONIKO 11. SAMOSTOJNI PLANER za planiranje sestavnih delov stikal 12. MOJSTER ORODJAR za vzdrževanje orodij za termoplaste TOZD VZDRŽEVANJE (ponovna objava) 13. VODJA VZDRŽEVANJA ELEKTRONSKE IN MERILNE OPREME 14. VEČ ČISTILK za proizvodne, pisarniške in sanitarne prostore TOZD TOVARNA SESTAVNIH DELOV 15. VEC DELAVCEV za opravljanje del pri brizganju plastičnih mas in del v livarni DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA (ponovna objava) 16. VODJA PREVZEMA 17. VODJA SKLADIŠČA KEMIKALIJ DELOVNA SKUPNOST ADMINISTRATI-VNO-TEHNIČNIH SLUŽB 18. VODJA ANALITSKIH DEL pri uvajanju, vzdrževanju in izpopolnjevanju enotnega sistema študija dela in časa v delovni organizaciji (ponovna objava) 19. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC za planiranje izdelave posebnih orodij (ponovna objava) 20. VIŠJI PRAVNI REFERENT 21. ARHIVAR za vodenje arhiva delovne organizacije Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: Pod točkama 1. in 2.: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Pod točko 3.: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 4.: — visokošolska izobrazba tehniške ali ekonomske smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — znanje tujega jezika, — obveznost pridobitve zunanjetrgovinske registracije pri GZS. Imenovani kandidat bo združeval delo v poslovni stavbi Iskre v Ljubljani. Pod točko 5.: — visokošolska izobrazba strojne ali druge ustrezne tehniške smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — aktivno znanje tujega jezika. Skupni pogoj za razpisana dela je izpolnjevanje pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini. Mandatna doba za vsa razpisana dela je 4 leta. Pod točko 6.: — visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri (usmeritev industrijska elektronika), — večletne delovne izkušnje pri meritvah v elektroenergetiki, — znanje tujega jezika. Pod točko 7.: — višješolska izobrazba elektrotehnične smeri, — večletne ustrezne delovne izkušnje s področja programske opreme, — znanje računalniških jezikov M 68000, M 68000 in Pascal. Pod točko 8.: — 3-letna srednješolska izobrazba ustrezne kovinarske smeri, — 4-letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 9.: — uspešno končana osnovna šola, — zaželen tečaj iz skladiščnega poslovanja in ustrezne delovne izkušnje, •— starost nad 18 let. Pod točko 10.: — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 5-letne delovne izkušnje, predvsem s področja digitalne in mikroprocesorske tehnike, — ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti. Pod točko 11.: — 4-letna srednješolska izobrazba tehniške smeri, — 5-letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 12.: — 3-letna srednješolska izobrazba ustrezne kovinarske smeri, — 4-letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 13.: — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri (usmeritev industrijska elektronika), — 5-letne delovne izkušnje na področju elektronike in merilne tehnike, — ustrezne vodstvene in organizacijske sp^ sobnosti, — znanje angleškega ali nemškega jezika — trimesečno poskusno delo. Pod točko 14.: — zaželena uspešno končana osnovna šol* — starost nad 18 let, — delo v popoldanski izmeni. Akontacija osebnega dohodka bo znašalac 27.000 do 35.000 dinarjev. Pod točko 15.: — uspešno končana osnovna šola, — starost nad 18 let, — delo v dveh oziroma treh izmenah. .. Akontacija osebnega dohodka bo znaša1 29.000 do 40.000 dinarjev. Pod točko 16.: — visokošolska ali višješolska izobrazb tehnične ali organizacijske smeri, — 3-letne ustrezne delovne izkušnje, — zaželeno znanje tujega jezika, — dosedanja nekaznovanost. Pod točko 17.: — 3-letna srednješolska izobrazba ustrez*1 smeri, — 4-letne ustrezne delovne izkušnje, — dosedanja nekaznovanost, — sposobnost vodenja skladiščnega poS» vanj a. Pod točko 18.: — visokošolska izobrazba strojne ali orga^ zacijske smeri, — 5-letne delovne izkušnje s področja rfle jenja dela in časa. Pod točko 19.: — visokošolska ali višješolska izobrazba^ ganizacijske smeri s srednješolsko V* izobrazbo strojne smeri, — 4-letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 20.: \ , — višješolska izobrazba upravne ali pra^ smeri, — zaželene ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 21.: * — 4-letna srednješolska izobrazba upraV*^ administrativne ali druge ustrezne srne — zaželene ustrezne delovne izkušnje, — znanje strojepisja. Kandidati naj pisne prijave z dokazili °'t polnjevanju pogojev in kratkim opisom sedanjih delovnih izkušenj pošljejo * ^ dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernet' m\ Kadrovska služba, Savska loka 4, f-. f< Kranj, kjer lahko dobijo tudi dodatne i111 macjje o objavljenih delih. '0, £ \ 0< !??EK, 12. MARCA 1985 MALJ OGLASI, OSMRTNICE ,11. STRAN ^JMlSSoJMEnCMLAS Mali oglasi ^27-960 Oropam vodarn semenski OVES. Franc X'. Sv. Duh 7, Škofja Loka, ^•60-253 2411 hrr,°dam 8 tednov starega BIK- 'JjVoklo 6, Šenčur 2412 Jodam žagan LES in »GRUŠT« niso. Šifra: V bližini Kočevja n '2413 podani 10 dni staro TELIČKO ^ntalko. Jagodic, Podbrezje 12 p 2414 podani 500 kg težko TELICO ^ntalko -s teletom ali menjam t.K°si!riico BCS ali manjšo telico. T«o74 2415 usodam JABOLKA. Naklo, Potiska pot 7 2416 podani 10 dni starega BIKCA ^3o. Predoslje 86 2417 t Vodarn 120-litrsko, dve leti sta-(v, ZAMRZOVALNO SKRINJO. k*led popoldan. Mojca Šolar, Ke- J>va is, Kranj 2418 U;rodamdol0dni stare BIKCE £nce 7 2419 «5* nadaljnjo rejo prodam 14 dni tSuga BIKCA ali TELIČKO. ^rezje 78, tel. 70-190 2420 L*?odam rabljen HLADILNIK ^ in dva FOTELJA za lovsko 00 lz jelenove kože. Janez 8fs. Kutinova 9, Kranj 2421 HA?rCeni Prodam belo dolgo OB-KOst N0 OBLEKO- beli ženski ^ ^TlM, št. 42 za manjšo postavi moško SUKNJO, št. 52, za ^jšo postavo. Telefon 22-101 2422 Jirodam semenski KROMPIR Q> silažno KORUZO in SENO. ^ovče 47, Cerklje 2423 cJS°dno prodam etažno PEČ za in , ,no kurjavo emocentral 23 eni? aušča z zimskimi gumami za Telefon 24-457 2424 škodam KOSILNICO figaro die-d i širina grebena 133. Jože Ča- J> Na Logu 17, Škofja Loka 2425 1 Vodarn večjo količino REPE za mo. Sv. Duh 41, Škofja Loka p 2426 prodam SENO in 410-litrsko ^RZOVALNO SKRINJO. Ol-54, Preddvor 2427 prodam leto starega BIKCA ali T'^jam za KRAVO. Podljubelj 72, llc 2428 elft\rodam rabljeno POHIŠTVO, lirični ŠTEDILNIK in nemško kaPPer?busch- Telefon kupim Prodam HLADILNIK Gorenje 175 1 in električni štedilnik s 4 el. ploščami »Gorenje«. Telefon 064 81-922 Prodam rabljena dvižna GARAŽNA VRATA LIP Bled. Telefon 62-120 2432 Prodam SENO v balah. Jože Jenko, Virmaše 32, Škofja Loka 2433 Ugodno prodam tri OVCE in janjčke. Telefon 62-201 2434 Manjam jalovo KRAVO simen-talko za brejo simentalko. Poljče 23, Begunje 2435 Prodam dva BIKCA simentalca, stara 10 dni. Hraše 34, Lesce 2436 * Prodam SENO. Voglje 79 2437 Ugodno prodom globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Telefon 62-157 Prodam KORUZO. Pipanova 38, Šenčur 2471 Prodam traktorsko PRIKOLICO, nosilnost 2500 kg. Šifra: Ugodno 2472 Prodam KRAVO po teletu. Mu-hovc, Žirovnica 9 2473 V aprilu, maju in juniju bom prodajal dva meseca stare rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2474 Prodam 20 do 50 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2475 Prodam TELIČKA za pleme ali za rejo, starega 7 tednov. Franc Omers, Hrastje 197 2476 Prodam 100 GAJBIC in več ton REPE. Cerklje 97 2477 Ugodno prodam namizna JABOLKA in enoletne KOKOŠI. Sp. Duplje 100, tel. 47-118 2478 Prodam DIRKALNO KOLO znamke diana. Informacije po tel. 28-516 2479 Prodam MOTOKULTIVATOR gorenje muta, komplet z obračalnikom, kosilnico in prikolico. Naslov v oglasnem oddelku. 2480 Prodam 20 kv. m keramičnih PLOŠČIC, 10 kv. m TALNE PLUTE in 6tm volnenega ITISONA. Telefon 23-508 2481 Prodam KAMERO S 8 yashica 6 zoom, z dodatno opremo, FOTOAPARAT praktica VLC 3 z objektivi 50/1,8; 200/4 in 35/2,8 in KINOPROJEKTOR S8 + N8. Telefon 23-508 2482 Nov GLASBENI CENTER ten-sai compo 5, z garancijo in carinsko deklaracijo, ugodno prodam. Telefon 064/77-406 2483 Kupim rabljen MEŠALEC na bencinski pogon, Šifra: Mešalec 2486 vozila »78 Ndam MIKSER S ŠROTAR- \q~~> 7-a živino, z vodotesnim mo-o!m- Telefon 47-689 2430 qJfrodam 14 dni staro teličko. ^rica 10, Radovljica 2431 Kupim kotni PRIKLJUČEK z jermenico za traktor TV 18. Telefon 74-197 2438 Kupim otroški športni voziček. Telefon 40-129 2439 7 — V petek, 8. marca, dopoldne so obiskovalci Globusa Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1982. Telefon 47-151 2230 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Voklo 72/A 2236 Prodam ZASTAVO 750, po delih, desna vrata in streho, dobro ohranjeno. Ciril Martinjak, Kokra 39, Jezersko, tel. 45-447 ' 2243 TAM 2001 kiper, kupim. Telefon 064/47-270 popoldan 2256 Prodam FORD ESCORT 1100, letnik 1971. Podlubnik 292, Škofja Loka popoldan 2439 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik november 1981. Telefon 22-123 2440 Prodam ZASTAVO 101 z dodatno opremo, letnik 1979, registriran za leto 1985 in nov desni sprednji blatnik za diano. Telefon 25-371 — int. 31 dopoldan 2441 R-4, po delih, in tovorno PRIKOLICO, nosilnost 600 kg, prodam. Telefon 24-917 2442 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 in ZASTAVO 1500 E, letnik 1979. Bešter, Poljšica 13, Podna rt 2443 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1980. Senično 65, Tržič, tel. 27-219 popoldan 2444 Prodam SPAČKA, letnik 1976. Ul. Mladinskih brigad 18, Kranj 2445 , Prodam dve leti star 126-P. Franc Globočnik, Šenčur, Vele-sovska 31 2446 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976 in dva para sprednjih BLATNIKOV za Z-101. Damjan Česen, Struževo 81 2447 Prodam MOTOR 220 diesel. Telefon 061/611-168 2448 Prodam TOMOS elektronic 90. Naslov v oglasnem oddelku. 2449 Prodam dele za VW 1200. Roman Klinar, Titova 95, Jesenice, tel. 82-786 2450 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Vida Meglic, Slap 31, Tržič 2451 .Prodam FORD ESCORT 1100, letnik 1970, delno karamboliran, vozen, registriran do 27. 1. 1986, cena 150.000 din. Telefon 75-504 dopoldan 2452 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Gros, Ješetova 20, Kranj, Stražišče 2453 Ugodno prodam R-4, letnik 1975, registriran do novembra 1985. Telefon 61-239 po 20. uri 2454 Prodam R-6, letnik 1969, vozen, registriran do konca marca 1985, za 3 SM, poden potreben delnega popravila. Karničar, Zg. Jezersko 46, tel. 44-059 2455 Prodam 4 AVTOPLAŠČE 165 SR 13, zimske. Kličite po tel. 57-135 2456 Prodam GOLFA, letnik 1981, prevoženih 43.000 km. Igor Stare, Breznica 35, Žirovnica, tel. 81-805 2291 Prodam dobro ohranjen 126-P, letnik 1979. Radovljica, Gradniko-va 65, tel. 74-431 2457 Prodam FIAT 126, letnik 1981. Tel.: 50-852. 2256 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do januarja 1986, prodam. Kranj, Reševa 2/C, Primskovo 2484 Prodam razne dele za R-12, dva BLATNIKA (levi, desni), prvo steklo, nov akumulator in ostale dele. Lado Razinger, Plavški rovt 12, Jesenice 2485 Prodam GOLFA dodatno opremljenega, letnik 1980. Janez Bohinc, 4. julija 1 Tržič, tel. 50-361 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 registrirano do septembra 1985 Dulc, Deteljica 13, Tržič lo, p° Poskusili novo brezalkoholno osvežilno pijačo Swing Co- Prijjr°^VaJa^c Radenska iz Radencev je za predstavitev pijače stanovanja 9y~dyy.---— ~ ■ w.VjV.Ww..» v, * |/yiv««»iM. o p • n/»ui iki.fi t fyn-.Jtl.nit. p • v b*n n ' ki s0 ga izvedle Plesalke KUD Jože Hermanko iz Mari m Ocenimo naj še, da je nova pijača Suring Cola pripravlje-\ > 0sn°vi mineralne vode, z izvlečki oreščka Cole brez kofei-WL ,vitamini in drugimi naravnimi sestavinami, vendar je Pravil na Gorenjskem tri pokušine s privlačnim plesnim pro- Ponovno so v prodaji štedilniki corona, izdelani iz nerjaveče pločevine Posebno ugoden nakup v tovarniški prodajalni v Škofji Loki, Reteče 4,4el. (064) 61-861 Par išče STANOVANJE ali SOBO (z možnostjo kuhanja, kopalnico) v Škofji Loki. Cenjene ponudbe po tel. 50-879 po 15. uri ali pod šifro: Pogoj za študij 2458 V Kranju ali okolici nujno iščem STANOVANJE za dve osebi, za dobo dveh let. Po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pošljite pod šifro: Pogodba 2459 Dvosobno STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za enosobno ali GARSONJERO v Kranju. Telefon 25-850 popoldan 2460 V centru Tržiča prodam starejše, dobro ohranjeno STANOVANJE, 43 kv. m, po 4,5 SM. Šifra: Vseljivo takoj 2461 V penzionu MLINO na Bledu bodo od petka, 15. marca, do vključo nedelje, 24. marca, poleg že priznanih spe-cialitet te kuhinje pripravljali tudi razne dobrote iz PRAŠ-NIKOV: prašniki na dunajski in pariški način, prašniki na žaru,'prašniki na tržaški in mlinski način in prašniki v omaki, Pridite in ob izbranih arhivskih vinih poskusite tudi te specialitete! Vabljeni! Zamenjam družbeno GARSONJERO, 29 kv. m, na Planini za dvosobno STANOVANJE kjerkoli v Kranju. Telefon 27-125 2462 V lastniški HIŠI prodam večje STANOVANJE s svojim vhodom in garažo. Plačljivo z gotovino in kreditom. Cenjene ponudbe pod šifro: Zelo ugodne prometne zveze 2463 zaposlitve ostalo Iščem VARSTVO za eno leto starega otroka na domu. Telefon 28-574 2470 ROLETARSTVO NOGRA- §EK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imemo žaluzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. □ TEKSTILINDUS Pri objavi oglasa TEKSTILINDUS KRANJ DS Skupne službe z dne 8. 3.1985 je nastala napaka. Objavljajo prosta dela in naloge za: ODPREMUANJE BLAGA — 4 delavci in ne za odpravljanje blaga, kot je bilo objavljeno. Vsi nadaljnji pogoji so nespremenjeni. NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. GLAS CP GLAS KRANJ, JLA 16 potrebuje za prevoz časopisa dvakrat tedensko na relaciji Kranj—Ljubljana—Kranj PREVOZNIKA z lastnini prevozom (3 t). Vse nadaljnje informacije dobite na gornjem naslovu ali na tel.: 28-463. RKUR KRANJ KV ali PKV STRUGARJA s prakso zaposlim. Preizkus znanja in poskusno delo. Pismene vloge s spričevali pošljite na naslov KO-VINOSTRUGARSTVO, Valentin Sinko, C. talcev 17, Škofja Loka 2132 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 2317 V delovno razmerje sprejmem stavbnega KLEPARJA in DELAVCA za priučitev. Telefon 41-011 2322 Takoj zaposlim KV ELEKTRO-INSTALATERJA ali fanta, ki ima veselje do elektroinstalacij. Šifra: OD po dogovoru 2464 Stavbnega KLEPARJA, sprejmem. OD po dogovoru. C. talcev 2, Škofja Loka 2465 Takoj zaposlim delavko za lepljenje copat. Delo je možno tudi na domu. Viljem Bučan, IZDELOVANJE COPAT, Britof 240, Kranj 2466 Natančni in vestni ŠIVILJI nudim delo na dom. Ponudbe pošljite na uredništvo Glasa pod šifro: Butik 2467 TURISTIČNO DRUŠTVO DRA-GOČAJNA, Moše, 61216 Smlednik, objavlja dela in naloge v kampu Smlednik od l.maja do 15. oktobra: OPRAVI JANJE RECEPTOR-SKIH DEL z znanjem dveh svetovnih jezikov, ČIŠĆENJE kampa, VZDRŽEVALNA in OSKRBNI-ŠKA dela, PRODAJA ŽIVIL v trgovini. Obenem oddamo v zakup okrepčevalnico v kampu. Pismene prijave sprejemamo 15 dni. Natančnejše informacije dobite po tel. 061/627-003 2468 obvestila ELEKTROINSTALACIJ E napeljujem. Telefon 60-584 1537 TELEFONSKE APARATE in NAPRAVE popravljam, vzdržujem, prestavim, napeljem še en telefon in podobno. Oprešnikova 88, Kranj, tel. 25-867 2330 OPRAVLJAM vse vrste ZIDARSKIH DEIj keramične kamnitne obloge. Telefon 74-736 2469 Obveščamo vas, da smo pričeli s prodajo otroških majic s kratkimi rokavi od št. 2—16, cena od 400,— do 550,- din. ELITA J^epelka Kranj 2411 iskra V MERKURJEV/ trgovini ELEKTROMOTO RADOVLJICA se res lahko pohvalijo z veliko izbiro navadnih in fluorescenčnih žarnic vseh vrst, kablov in žic, elektroinstalacijskega materiala, svetil... V prodaji pa smo opazili tudi Iskrine aparate za prhanje in nego zob. Cena je 4.511,50 dinarjev IZBRALI SO ZK VAS Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast FRANC BREZAR st. Brezarjev ata s Primskovega Od njega se bomo poslovili v torek, 12. marca 1985, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Frančiška, sin Franci z ženo Marinko, vnukinji Mojca in Tanja z možem, sestra Marjeta in drugo sorodstvo Primskovo, 11. marca 1985 Žalostni sporočamo, da nas je v 49. letu zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat IVAN OSTERMAN Od njega se bomo poslovili v sredo, 13. marca 1985, ob 16. uri na pokopališču v Predosljah. Do pogreba leži v mrliški vežici v Predosljah. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ob smrti drage tete ANGELE OREHAR se zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo izrekamo strežnemu osebju bolnice Golnik za zdravljenje v času njene bolezni, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za petje žalostink in tov. Koširju za nagrobni govor. VSI NJENI Naklo, 4. marca 1985 ZAHVALA Ob smrti našega očeta, brata in strica FRANCA TRILARJA p. d. Koklovega z Orehka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala OOS DO Creina, sodelavcem Servisa osebnih vozil Labore, dr. Janezu Bajžlju za večletno zdravljenje, Gasilskemu društvu Breg ob Savi in vsem ostalim gasilcem za pogrebni sprevod, govornikom ob grobu, pevcem za žalostinke in gospodu župniku z Brega ter kaplanu iz Šmartnega za lepo opravljen pogreb. VSI NJEGOVI Orehek, Druiovka, Zg. Bitnje, Moše GLASOVA ANKETA i Glasov izlet ob dnevu žena Veselo in poučno potovanje Več kot devetdeset žena z vse Gorenjske se je odločilo, da za svoj praznik vidi nekaj novega, da se skupaj po-veseli. Na Glasovih izletih nikoli ne manjka dobre volje, zato se je v soboto zjutraj na izlet odpeljalo dva polna 'Al-petourova avtobusa žena. Le nekaj moških je sprva malo začudeno gledalo navdušene slavljenke, vendar je dobra volja kmalu prevzela tudi njih. Prvič sta se avtobusa ustavila V Kamniku. Ogledali smo si tovarno Svi-lanit, ki jo že vrsto let poznamo po kravatah, brisačah, kopalnih plaščih. Z lepimi barvami in modernimi kroji brisač in plaščev zadnjih nekaj let preskrbujejo naše tržišče, več kot polovico svojih izdelkov pa'izvozijo. V delovni organizaciji je zaposlenih okrog osemsto delavcev, od tega šeststo žensk, ki s svojim znanjem in občutkom za kvaliteto in lepoto lahko ustrežejo najzahtevnejšim kupcem. Na poti proti Vačam sta nam vodiča izleta Janko in Frenk povedala marsikaj o znamenitostih zgornjega dela Zasavske doline. Žene, ki so pripravile zabavni program, pa so razvedrile tudi zadnje resne obraze. Ustavili smo se v vasici Slivno blizu Vač, v srcu naše republike, Geografske koordinate — štirinajst stopinj, oseminštirideset minut in petinpetdeset sekund zemljepisne dolžine in šetinštirideset stopinj, sedem minut in enajst sekund zemljepisne širine — pomenijo geoss, geometrično sredino Slovenije. Tudi obiska na gradu Bogenšperk ne bomo kmalu pozabili. Grad je bil pred in med vojnama precej izropan, tako da je razstavljenih malo zgodovinskih eksponatov. Je pa toliko bolj zanimiva zgodovina gradu, v katerem je v drugi polovici 17. stoletja gospodaril in ustvarjal Janez Vajkard Valvazor, ki je nam, Slovencem, zapustil precej knjig, vsi pa ga poznamo po delu Slava vojvodine Kranjske. Zadnji postanek je bil v gostišču Maček v Šentgotardu, kjer smo se po kosilu ob prijetni glasbi dua Antika prijetno zabavali. Zmagovalkam v duhovitih nagradnih igrah smo razdelili nagrade Živil iz Kranja, ki so nam za izlet pripravila tudi malico. Darila za nagradne igre so prispevali še: Frizerski salon hotela Creina, Alpetourov TOZD Potniški promet, tovarna Svilanit iz Kamnika, Radenska iz Radenc in Gorenjski glas iz Kranja. Kljub kislem vremenu sta nas prijazna šoferja Bojan in Jaka zvečer zadovoljne pripeljala domov. • Zdenka Engelman s Primskove- ga: »Na Glasovem izletu sem že tretjič in vedno mi je bilo zelo všeč. S seboj sem pripeljala tudi moža in če bo le še kakšna priložnost, bova zopet šla. Vseeno mi je, kam se peljemo, da Je vidim kaj novega in da se malo poveselimo. Danes mi je bilo zelo všeč v Svilanitu, na gradu Bogenšperk pa seveda zabavni del izleta.« • Marinka Martinjak iz Češnje vka pri Cerkljah: »S sestro sva se letos prvič odločili, da greva na izlet. Všeč mi je bil program potovanja, saj smo obiskovali kraje, ki jih še nisem imela priložnosti bolje spoznati. Vesela sem bila zaradi gostoljubnosti v gostiščih, kjer smo se ustavljali, posebno v Vačah. Najbolj pa sta mi bili všeč dobra volja in zabava.« V. Primožič V Radovljici grade šolski prizidek Pri osnovni šoli v Radovljici grade šolski prizidek, v katerem bo 12 učilnic in srednje velika telovadnica — Jeseni bodo z dvo-prešli na enoizmenski pouk — Učence bodo usmerjali v Lesce, kjer bodo prav tako zgradili šolski prizidek. Radovljica — Konec poletja lani so pri radovljiški osnovni šoli začeli graditi prizidek, ki bo zgrajen do konca pomladi, jeseni pa bo v začetku novega šolskega leta v njem že potekal pouk. V prizidku bo 12 učilnic in srednje velika telovadnica z garderobami in drugimi spremljajočimi prostori, zgradili bodo tudi zaklonišče, s sodelovanjem radovljiške strelske družine pa uredili strelišče. Hkrati bodo preuredili tudi nekaj prostorov v starem poslopju. Kuhinja in jedilnica bosta dodatno usposobljeni, v prostoru, kjer je bil nekdaj predviden. bazen, bo manjša telovadnica za gimnastiko, več prostora bo dobila knjižnica, urediti pa nameravajo tudi šolsko zobno ambulanto. V nove učilnice se bodo jeseni preselili učenci višjih razredov, razredna stopnja bo obdržala še štiri učilnice v starem poslopju. Tako bodo z dvo- prešli na enoizmenski pouk. Radovljiško osnovno šolo trenutno obiskuje 1.070 učencev, pouk poteka v dveh izmenah, šola je polna od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Že nekaj let se boje tretje izmene, saj je učencev vse več. Da letos niso začeli z njo, so si pomagali z gibljivimi šolskimi okoliši, ki so jih v radovljiški občini uvedli pred časom. Tako letos deset učencev iz Begunj hodi v šolo v Lesce namesto v Radovljico. V bodoče bodo učence usmerjali v Lesce. Če bi želeli v radovljiški šoli sprejeti več učencev, bi morali zgraditi dvajset do štiriindvajset novih učilnic. Prizidek bo torej prinesel le enoizmenski pouk, šola ne bo sprejela več učencev. Že zdaj je velika, saj strokovnjaki pravijo, da je najboljša takšna s 700 učenci. Ko bo nared prizidek v Radovljici, bodo začeli graditi šolski prizidek tudi v Lescah. Tam imajo zdaj blizu 400 učencev in razširitev šole je torej utemeljena. Gradnja šolskega prizidka v Radovljici bo veljala 210 milijonov dinarjev. Sredstva so v celoti zagotovljena, v radovljiški občini za gradnjo osnovnošolskih poslopij že nekaj let zbirajo denar z 1-odstotnim prispevkom od kosmatih osebnih dohodkov. Osnovne šole združujejo tudi amortizacijska sredstva zgradb ter 65 odstotkov amortizacije opreme. M. Volčjak Aktivni na različnih področjih Člani društva upokojencev Kranj na letni konferenci ocenili delo Kranj — Kranjsko društvo upokojencev s 3800 člani je med sedmimi društvi v kranjski občini med največjimi. Ocenjujejo namreč, da je na mestnem območju okrog 6500 upokojencev, v občini pa nekaj nad deset tisoč. Ko so na petkovi redni letni programski konferenci društva ocenjevali delo, so ugotovili, da so bili člani minulo leto aktivni na različnih področjih. Upokojenci, člani društva, danes kot delegati aktivno delujejo v 20 različnih samoupravnih skupnostih. Pri tem še posebno skrb posvečajo življenjskemu standardu. Na zboru so ugotovili, da je bilo minulo leto zaradi inflacije za upokojence sicer težko, vendar pa .še vedno ni bilo prehudo. Pokojnine so nominalno rasle, realno pa so precej padle. Ugotavljajo, da se njihovi problemi vse bolj rešujejo s pomočjo uravnilovke. Sicer pa je danes že »zelo bogat« tisti upokojenec, ki ima tolikšno pokojni- no, da z njo lahko pokrije stroške bivanja v domu. V društvu gojijo različne oblike dejavnosti. Vsako leto prirejajo izlete. Se .posebej aktiven je njihov pevski zbor, ki sodeluje pri poslovitvi od članov. Lani je imel kar 140 takšnih poslovilnih nastopov. Zbor pa sodeluje tudi na gorenjskih pevskih revijah, nastopil je v Cankarjevem domu in na srečanju zborov v Stični. Nič manj aktivni pa niso člani kranjskega društva upokojencev pri različnih športnih prireditvah. Zadnje čase se jih precej udeležuje tudi smučarskih tekmovanj, ki jih prirejajo na Kobli. Na občnem zboru so sprejeli letošnji program aktivnosti in pri tem še posebej poudarili sodelovanje s pobratenim društvom v Zaječarju. Podobno pa so se na zboru seznanili tudi s spremembami in pričakovanimi novostmi v zvezi z letošnjimi pokojninami, a. ž. Kranjski planinci dobro gospodarili Kranj — Na nedavni seji upravnega odbora Planinskega društva Kranj so največ pozornosti namenili obravnavi in sprejemu sklepnega računa za 1984. leto. Kot so v uvodu ugotovili, je finančni položaj društva dokaj ugoden glede na manjši obisk v planinskih postojankah in slabšo kupno moč obiskovalcev gora. Razen tega je hudo neurje lani dvakrat močno poškodovalo ostrešje njihovega doma na Krvacu in nosilno ogrodje tovorne žičnice na Kališče. Zavarovalnica seveda ni krila vse nastale škode, zato so morali iskati nadomestila iz drugih virov. Finančna sredstva, ki jih društvo dobi za svojo dejavnost, so razdelili za izpolnitev nalog raznih odsekov in so jih tudi namensko porabili. Društvo ie imelo 70 odstotkov višji celotni prihodek kot leto poprej, v kočah pa so iztržili 83 odstotkov več glede na iztržek v letu 1983; pri tem so bili stroški 10 odstotkov nižji od skupnega prometa. K visokim kazalcem rasti prihodka so seveda v znatni meri pripomogle povečane cene, vendar so tudi v resnici dobro delali. Lani je bila zela dobra smučarska sezona, kar je ugodno vplivalo na obisk v domu na Krvavcu, do zadnjega kotička pa so imeli stalno zaseden dom na Ledinah. Upravni odbor PD Kranj je sprejel tudi finančni plan za letošnje leto. Ob tem so člani sklenili, da bodo društvene postojanke odslej zavarovali za polno vrednost, saj bi jih morebitne večje škode na objektih kaj hitro lahko pahnile v neugoden finančni položaj. (S) Treba bo več aktivnosti Sebenje — Pred bližajočim se obiskom v krajevni skupnosti Sebenje smo skušali ugotoviti, kaj najbolj pesti krajane. O tej krajevni skupnosti, ki združuje naselja Breg ob Bistrici, Retnje, Sebenje in Žiganjo vas, se le redko sliši. Po teh pogovorih pa smo se prepričali, da imajo ljudje kar precej problemov in da se jih nameravajo že v kratkem resno lotiti. Kri žič, da naročim blago. Res je,1 il to sem se navadila na to in da je' j govina sorazmerno dobro zalo! Le 5 na, vendar bi si marsikatero P,ru: lahko prihranila, če bi bil v trt JCe vini telefon. Kanalizacija pa 1 r-kot kaže letos urejena. Krajev* P skupnost je že nabavila cevi.' gradnja je nujna, saj poleti vč sih v bližini trgovine že zelo Z udarja. Mislim, da bodo kraja* za to, da se s skupnimi močmi' tirno te naloge. Prepričana se da bodo tudi mladi prijeli za d< saj so zadnje čase zelo aktivni različnih področjih.« • Franci Teran, predsednik krajevne konference socialistične zveze: Na našem območju smo bili že nekaj časa priča nekakšnemu organizacijskemu mrtvilu za reševanje problemov. Menim pa, da so ljudje pripravljeni prijeti za delo in skupaj rešiti nekatere probleme. Trenutno je največji problem kanalizacija v Sebenjah. Na območju celotne krajevne skupnosti pograšamo telefon. Vedno pogosteje pa se slišijo tudi želje, da bi uredili rekreacijski center z nogometnim igriščem ter nov kulturni dom. Slednjega pogrešamo, ker v sedanjem praktično ni mogoče delati. Kakršnokoli prireditev pripravimo v njem, se stanovalci pritožujejo. K težavam, ki jih imajo predvsem stanovalci višjih predelov v krajevni skupnosti, pa je treba dodati tudi pomanjkanje pitne vode ob koncu tedna. Kaže pa, da bo po uresničitvi dogovora med odgovornimi iz obeh občin ta problem rešen.« • Marija Jeraj, poslovodkinja v Mercatorjevi trgovini v Sebenjah: »Mislim, da bi bilo na tem območju najprej treba rešiti dva problema. To sta telefon in kanalizacija. Skoraj neverjetno se sliši, vendar je res, da prav v nobeni hiši v krajevni skupnosti ni telefona. Tudi javne govorilnice ni na našem območju. Zjutraj moram vedno v upravo Mercatorja v Tr- • Janez Jesenko, kmetova* iz Žiganje vasi 32: »Zdi se mi, da postaja zadri čase v naši krajevni skupno* bolj živahno. Treba bo več akti nosti, da bi uredili nekatere stf1 ri. Čas bi že bil, da tudi na naŠ^ območju pridemo do telefona. \ likokrat ga pogrešam, kadar' treba uoediti kaj za živino. 7$ moram v takšnih primerih vedj1 sesti v avto in pohiteti do NaW ga. Pa glede smeti in odpadkovJJ se morali tudi dogovoriti. Zdaj sicer mnenja o zabojnikih smetnjakih različna. Lahko čem, da mi smetnjak ne bi p{t nič koristil. Prav pa bi prišel W* šen zabojnik za večje odpad^ Če kaj pograšam? Zakaj pa, primer, ne bi zgradili objekta, katerem bi imeli lahko manjšo*1 govino, bife, kulturno dvorano1 še kaj?!« A. Žalaf *4 Radovljica — Radovljiški planinci, ki praznujejo letos 90-letnico novitve svojega društva, so ta jubilej označili s prvo svečanostjo, "i nulo soboto popoldan so namreč na Linhartovem trgu v Radovljici krili spominsko ploščo na stavbi, kjer so osnovali radovljiško pod1^ nico Slovenskega planinskega društva. Ploščo je odkril častni Ć društva Slavko Vengar starejši iz Radovljice, kratek nagovor p&J. wn predsednik društva Miha Finžgar. Po tej slovesnosti so odprli sta q vi c ninske fotografije in dokumentacije v radovljiški grasC% (S) - Fc 'o: F. Perdan Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z FeJuii/ ' slug za narod s srebrno zvezdo. Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovlj c*, §kt