gospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po ćeli poli. Velj tiskarnici jemane 4 gold pol leta 2 gold četrt 1 gold y »i • posilj po posti p celo leto 4 gold. 60 kr., za pol gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr 4} 02 Obs c Ljubljani v sredo 12. februarija 1873. Razglas. Opomin našim ovcarjem Iz občnega zbora družbe kmetijske na Kranjskem 29. jan. (Konec.) Zdramimo se! Moje skušnje o reji lesa Domača zdravila pri kozah in mačuhu. Obravnava kmetijskih sol v deželnem zboru lanskem. (Dal.) Mnogovrstne Naši dop Novicar Gospodarske stvari. krmo planinskih rastlin. To izvrstno krmo kladejo ov-cam v hlevu celo zimo do prihodnje paše Razglas. Vsled dopisa od 20. januarija t. leti Ukovci si za pleme izbirajo naj lepše ovne in pol do y kteri leta starij, živi tehtajo 250 do 300 ) y Štev. 12.166 ima slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva za napravo vodnjakov za ljudi in živino v tacih krajih Kranjskega, kterim pomanjkuje vode, 1100 gold, pripravljenih, pod tem pogojem, da dražba kmetijska zadnji čas do konca kako funtov. Prav čuditi se je velikosti, křepkosti in po-polnosti teh ovnov, ki so veliki kakor naši bušaki (bos- niška goveda) na Gorjancih, samo da so teži. razmeri so tudi ovce, ki vržejo po dve jagnjeti. isti Iz mleka delajo surovo maslo in sir; za-nju sta na sušca t. 1. ministerstvu bolj na drobno razloži misli občine (soseske) podpirati v tacih krajih, manjkanje vodé trpijo, zlasti v tem kali (Viehtrànken). Dunaj ski razstavi y ki Je lanskega leta bila za mlekar- ki da po- 8i napravijo stvo ter kan. y medalije dobila posestnika Jak. Jan ah in Pe- Dorasli Ukovški oven daje na leto po Da tedaj podpisani odbor more ob pravem času vstreči ukazu si. ministerstva, zato se pozivljajo občine ovca 3Yp do 4 funte volne funtov, ki pa ni tako tanka kakor Jezerskih ovac; vkljub temu je pa Ukovška ovca boljša za apnenske planine in sploh za kamenite pašnike. , -------- i—t____,.....— v—j— «v,™ To sem omenil zarad tega, da bi Kranjskim ov- da res v njihovem kraji vsako leto pomanj- čarjem sploh pokazal, koliko pri živini izdá pravo rav- (soseske) omenjenih krajev na Kranjskem, naj prošnje vložijo za denarno podporo, in v teh prošnjah doka-žejo : kan je vode trpi živina, pa tudi člověk ; in da se županstvo zaveže, tako kal ali sploh tak vodnjak napraviti, da se deževnica, nanje, primerna strežba in klaja; zlasti pa zarad tega, da bi vsaj za živino, ohrani čista. njim y ki so přejeli tako izvrstno plemensko blago ; Družba kmetijska bode rada dober svèt dajala y nai bi se, če naredile. kako soseska dobi denarno podporo , take kali na srce položil dolžnost, přejeto živinico z vso skrblji- vostjo^ tako Žalibog ravnati, kakor jo ravnaj o Ukovci. y da so v naši deželi tudi taki ovčarji y Prošnje, kterih resnico naj potrdi farna duhovnija, naj župani zadnji čas do 10. dne prihodnjega me-seca sušca pošljejo podpisanemu odboru. V tej prošnji naj pa ob enem tudi povedó, koliko denarne pripomoći po priliki bi potřebovali za napravo take kali ; se ve, da to, kar soseska z delom in vprego sama storiti more, tudi ona sama stori. Glavni odbor c. k. družbe kmetijske v Ljubljani 10. svečana 1873. Karol baron Wurzbach. Dr. Jan. Bleiweis. kterim je ovca zadnja živinica v gospodarstvu. Da bode hvaievredno prizadevanje kmetijske družbe in podpora visokega ministerstva imela blag vspeh, bist- vena pogoja je ta, da gospodarji podarjene jim ple- menne ovce in bike ne ravnaj o z vso skrbjo in dobro krmijo, ampak tudi da delajo na to, da s tem dragim Z ad nj in žlahnim plemenom zboljšajo in požlahnijo najprej svojo živino in potem tudi sosedno, da se po tej poti po vsej deželi zaredi žlahno pleme. Zmirom našim slovenskim bratom Ukovcem hvaležni ostavši bodemo potem ravno tako dobro blagó domá imeli. Nikakor pa ne morem zamolčati, da se tako ne godi povsod; osebno sem se v raznih krajih prepričal da marsikter gospodar, ki je iz državne podpore přejel ovce ali bika, v dveh letih ni vzredil in ne redí ne ene žlahne ovce, ne enega žlahnega teleta; in zakaj ne? y Opomin nasim ovcarjem. Novice" so povedale, da je Kranjska Zato ne, ker iz samopridnosti jagnjeta in teleta sproti ou pvcuttic, Ua JO JLVičlUfSrVčt JLà'dLU lití, KCI lZi SaillUpi IUI1USU JclgUJCUt JU tCÍC kmetijska družba zopet Uko vških ovác (laškega Ber- prodaj a mesarj u, ki mu jih drago plačuje gamaškega plemena) razdelila raznim ovčarjem naše de- veča in teža od drugih. ; ker so žele, ki so bile kupljene iz denarja državne subvencij Naj pri tej priliki spregovorim malo besedi Ukovci, vrli Slovenci, ki Tako ravnanje je nespametno in zasluži očituo aia.v; grajo, ker taki ravno nasproti ravnajo glavnemu bla- imajo naj lepše ovce v Ka- gemu namenu, za kteri si prizadevamo in žrtujemo nalski dolini na Koroškem, jako umno in skrbno redé ďenar. svoje ovce, glavno svoje blago. Po letu in po zimi ostane ovčja čreda v prostornih, primerno postavljenih lesenih pregovor, ki veljá ludi tako neumnim gospodarjem. Kdor ne uboga, tega tepe nadloga pravi stari hlevih na nlaninah darstvo. senožeti y imajo umno planinsko gospo- Jako bi bilo želeti, da bi tudi mali posestniki in ovčjim gnojem vsako leto gnojé planinske vse občine pristopile k kmetijski družbi ki jim nj vračajo najbolj y in tjžlahnejšo se živina, ki in da bi se kupuje iz državne podpore, v prihodnje so daj al a udom kmetijske dražbe, kakor se godi y mnogih drugih deželab. Kmetovalec, ki v dar dobi bika, vrednesra 100 do Potem dr. Bleiw skušnjah učitelja B o ; kromp 200 gold, ali ki mu kmetijska družba nakloni kakovo gospode na kratko poroča o srečnih iz semena přidělovat W^v un IM "i« »IMVWJMUI. w* uuvt. UMIUIUU1 »wav/»u guo^uuc , naj UC^KJUClij U -UIC/jU drugo korist, menda vendar zmore mali družbin do- tudi na Dunaj šla v razstavo t* v> /j u i a a j i a acuicuři p r i u e i o vati Novicah" že naznanjenih) in prosi zbraně ogledajo Brežnikovo razstavico, ki bode nesek gold. na leto ? vrh tega pa se še kaj druzega Ker so predlogi pod koristnega nauči. Sramota je, da so okraji na kmetih, pri državnih subvencijah, ostalo je iz kterih ne enega uda ne šteje kmetijska družba. So bili že obravnavani poročilo po pa žalibog ! tudi nekteri predstojniki kmetijskih po- na N i— —-v....... . , ujd^v j^ ic oc uuiuuuu po- družnice Vipavske, která toži o pokončevanji gozdov Sklonilo s -à družnic, ki v gospodarskom oziru skoro nic ne storé za , kar delà glavni vedé , da glavni odbor v sre- svoj okraj , in se zanašajo na to odbor v j • v V • 1 V 1 disci dezele Ljubljani, ne darskemu nadzorniku za gozdarstvo ? v je po Čega izročiti c. goz pravilstvo spada skrb i je le giava in srce b r e z r o k grof Barbo besede za i n ako vzajemno ž njim ne delajo podružnice! S olmaj er. Zdaj želi Prvič ponudi 300 petletnih m u r b o v i h d stvar b o r e j c e m se P d v o j iajo s svilorejo brezplač r Zbor hvaiežno sprejme to dobrotno ponudbo. (Družbeni odbor je napro redništvo obènega zbora družbe kmetijske Kranjske P£nud.b 29. januarij a * * « - • (Konec.) Ko se je razpravljal sklep glavnega odbora br n ej g y N „Novic , naj grof > da se gospodarji i n da k drug na Dolenskem t do gosp. grofa v bil bilo to gi da ? to storijo s tem oklicem) grof Barbo stavil predio 7 or „ o y ki kakor drugod tako tudipri nas V IJVC^Ci UU MUl c\j --Uli VUU^lCIOUV » bo koristnejše za po- sterstva finančneg sprejet, naj se družba obrne do mini za vzdigo živinorcje, ako se plemenni biki vprihodnje em tob y ampak prodadó za polovico kup- Ljublj prideiovati y ker enj da smemo na žela ne dadó brezplačno nine na deželo, je prof. Konšek stavil vprašanje: kako pa bode potem s tarifo za spuščanje, ker dozdanja tarifa je znašala 10 kr., dokler so gospodarji bike za- sejm y ki potřebuj tobaka > Kranj- imamo zdaj cigarnico v za kterega je naša de- prav pripi Dr. Ahac toži kako nemarno je v Ljublj sto nj dobivali? Gosp. predsednik ocunijv mu odgovori y da kup • 4 ži vins ko; o deževnem vremenu živina in gazij v blatu že lansko leto je subvencijski odbor tarifo od 10 kr. arnost za povzdiirnil na 30 kr. > če pa bode gospodar kupil bika, skuša ljudi rjati sejmsfc živina se ne zato velika. s tav lj Žup v loben red D e ž m a n 7 str se pritrjuj r. A kupi s tem tudi pravico tarifovanja. Namesti po opravilih na Dunaji zadržanega gosp dr. Goste poroča v imenu odborovém gosp. Solmajer gistratu želja izroci, da se odstrani jo grajane napake •li • • li • • 1 1 • I • 1 y 1 » r\ V| • v I I r\ Pt 1 '« ^ enoglasno je bil sprejet predio pake; al tudi od druzih čevi pritožbi, in skoro naj se mestnernu ma- g D r už b kmetijski toliko dohodka, da more na svojem vrtu na za leto 1873 o osnovi loterije, ktera ima namen, pridobiti družbi č za leto in P JI.V 4JU V t U 1X1 t v/ A A v a. JL vy J VI tv M a B V/ 1 V^ A X i^ř ^ f \/ j ÍULA v 4L V ML " * V/ W ^ * ^ * • f V/ • I V/ Poljanah zidati primerno poslopje za zbirko kmetij- drobno brana; rečeno oljo pomanjkanja časa ništa bila na bilo y da račun za leto 1871 skega orodja in druge potrebne prostorije, kterih stroški so preračunjeni na 20.000 gold. Odbor predlaga , naj se naredi 200.000 srečk (lozov), ena za 20 novih krajc. ; gosp. Jan. Steska, c. kr ski svetovalec i s kal znašal in popol v redu našel. y Dohodk pre so gold. 41 kr y t d o b i t k i naj bodo lepa narsko , gozdarsko orodje živina, mašine, poljedeisko, vrt- tedaj je ostalo 895 gold. 25 kr B 7443 gold. 16 kr ) , semena itd., pa tudi hišna stan celega premoženja na 34.073 gold. 62 kr je kazala P oprava; — ti dobitki naj se pridobijo po trojni poti: račun za letošnj po prostovoljnih d a r o v i h za povzdigo kmetij stva zavzetih domoljubov, po poclpori, za ktero se naprosí h o d k i h, take m uteg s 3759 os ta leto gold stavlj s 363 gold v ministerstvo kmetijstva, in po nákupu druž- Po pod 63 kr. pa v stroških :iec leta. č a s t n i m 63 103 gold za p o s i a vj murbo 7 ki ko po s in binem. Pred izsrečkanjem dobitkov leta 1874. naj se mom priporočannn napravi v Ljubljani razstava vseh dobitkov. — Gosp. čbelorejcem so bile pohvalne dipl dr. Dolar nasvetuje, naj se srećke naredé po 40 kr. in naj se jih isdá le 100.000 5 gosp D e ž m a n želi. naj y .Soi Gospodi M m Deb P r e g 1, • W lorejcem pi* y in vitez dr. G ut m ans th so bili se določi družbinemu odboru denarni znesek 7 cez kte- bornike gl odbor pet voîj za od > ne sme seci pri nakupovanji dobitkov. Vitez rega dr. Gutmansthal se sklada s tem in nasvetuje, naj DrezniKovin in pa veiiKansica latnata rz oa gosp se ta znesek odloči na 5000 gold. Dr. Dolar meni, Scheirerja, predstojnika podružnice Rateške. Iz Dolen Razstavila v zboru sta se naj Breznikovih in pa velikánská lat n at krompir po skušnjah od gosp da taka dolocitev bila bi nezaupnica odboru ktere ne keg samo za poskušnjo prineseni si ali bi zasluži. Po daljem razgovoru je obveljal sklep : naj se bil za Dunajsko razstavo pripraven ali ne, je bil dober družbinemu odboru přepustí na prosto voljo, za spoznan. Kdor je hotel še kaj videti, videi je lahko v koliko da nakupí dobitkov, ter se sprej mejo vsi drugi pisarnici družbe kmetijske predlogi odborovi. Gosp. Peter Kozler poroča o tem, kaj je družba kmetijska dozdaj storila, da bi kmetijstvo bilo vredno se zastopano pri véliki razstavi Dunaj ski ki Zdramimo se! Naj drage „Novice" dovolijo, da kmet kmetom le začne maja meseca. Ona namreč hoče rv 1 J i\l OU ^ J o )) ^ Vl^/U KXU y KJLIJKJ y UCl IV LJL-L | v skupni dvoje pové, in to prav odkritosrčno. To-le je: mili domovini imamo mnogo krajev in prostorov nasi k teri zbirki razstaviti pridelke gorenske, dolenske in no-tranjske in je zato že najela razstavni potrebni pro- so prazni in pusti, ki bi se lahko s pridnimi rokami Želi Ja Je stor, za kterega je plaćala 122 gold. 25 kr. zdaj le ta, da vsi naši domoljubi, ki so bili na- pretvorile v rodovitne kraje 7 tisoče murv in sadnihdreves kjer bi lahko rastlo na 7 pa tudi vinska proseni odboru V ze 7 kar j ulij a ani kar hitro pošljejo trta. In tako bi se premenila naša ljuba domovina iz J U 1 1 j Ci 1 « LU y n. Ol I 11 J. U JL \J f U 0JJ W A V Ali, Mi KJ KJ J^l LAJ.ILV UWOW XJ V t% VAV/U4V w AUUÍ Mm imajo za razstavo nabranega. pustega kraja v rodoviten in prijeten vrt. Srce me bolí to da toliko slovenske zemlje prazne leží, Slovenec pa v pomanjkanji živí da Gosp. poroceválec Kozler se nadja, zgodilo, in prosi pričujoče ude žive podpore. bode In kako slabo se gospodari z borštom! Sekati les, to res zna vsak so taki kmetje, ki skrbijo za zárod lesá. bele Se vrane ve da lahko ie vživati to, kar so stari naši očetje nam pri- prostorišče J . ... 1 , S . . .1 pravili razpravljal o napravi kmetijske šole , in po njegovem naročilu je deželni odbor, da bi tej šoli dobil primerno 1867 leta bil v dogovoru z gosp. Smolo nemarnost je velika, da ne skrbimo za to, posestnikom grajščine Grm pri Novem mestu, in v no- da bi tudi mi svojim otrokom zapustili kaj vžitka. Vse časti vredna družba kmetijska nam ponuja za stonj vej dobi z gosp ~---t ' *-----^.V^VV., A Langerjem zaradi Bršlina Ako bi naša dežela imela take novčne moči ka CaSll vrculla Ul UiiUai XVLuuii j oivct uauu /j a o i u a j vjv umom luivia iiuyvuc ujuti , j&a semena; koliko pa Vas je, da za-nj prosite? Zato vas koršne imajo nektere druge dežele, gotovo bi tako po opominjam: Zdramimo se! trebna šola bila ustanovljena, kar nam dokazuje to, dž Cešnjicah. Janez Rokavc, kmet. trebna šola bila ustanovlj ; se je enaka šola 1 kar nam dokazuj to da 10 let mogla držati, a samo s tem i skušnje reji lesá. da so vsi učitelji zast»nj podučevali in da se je iz deželne zal-ge dajalo samo 879 gold, podp za Dragi bralei in posebno vi očetje gospodarji zopet štipendije učencem ce se nece se nam ponuja kosec kruha 7 ki Sa bodo vasi sinovi nosti učitelj 7 ce se da bi šola visela samo od radovolj- da bi ti učitelji ustrezali hoče enkrat hvaležno vživali, namreč ta, da nam si. kme- tudi zahtevam znanstva in če se neče, da bi šoli posve * samo milostinsko darilo doticneg tijska družba ponuja gozdnega semena. Sprejmite čena grajščin bil potem ponudbo, ki je zlatega denarja vredna; ne držite rok posestnika križem, posebno vi, ktere imate na svojem posestvu njenemu obstanku treba dobiti trdno podlogo šoli in t Pomislite lepo priložnost lesa zarediti si tù pa tam gozdi neusmiljeno posekujejo. kako se Ko se pričela državnih podpor naprava ki je tako dobrodejna znanstvu o poljedeistvu in gozdarsťv Gotova resnica je, da naši potomci bodo mraz tr- posamesnih avstrijskih dežel, tedaj se je tukajšnja kme peli zavoljo naše zanikernosti. Dragi bralei! naj vas tijsk družba zaupno obrnila c. ministerstvu polj ta-le moja lastna skušnja v to priganja. Podělila mi je delstva, da bi dobila krepko novčno podporo za ustano-iansko spomlad si. kmetijska družba 28 liber s mre- vitev kmetijske šole, ktera se je tudi bila obljubila z kove ga semena in dokupil sem še nekoliko meces- visokim razpisom od 10. marcij 1870 in borovega semena. Vse to seme sem po- Vsled te obljube se je bila ta stvar na 7 št 1284/456 novega sejal po plešinah, po grmovji in kjer koli je bilo kaj v občnem zboru kmetijske družbe praznih tal potem Ker mi je pa V se vzela maja 1870. leta az pravo preče] semena in ostalo, napravil sem drevesnico 10 sežnjev dolgo in sklenjen je bil šolski nacrt s porabo šoiskih progra 7 mov drugih dežel 7 široko. Povem vam, da veselja more člověku srce to postavlj po kterih Je za gi učne stvari vaj v t lahko umevno pisih kmetijskih in v r a- 1 igrati, ko vidi tisoč in tisoc čvrstih mladih sadik, kterih željno pričakujem, da bodo zadosti velike za presadbo. z ozirom na poljedelstvo in zemljeznanstvo in kemij Nasadil sem tudi pred dvema letoma kakili 500 od 1 7 t 7 čevJja visocih gozdnih sadik smrekovih; tudi te praktič so se večidel prijele. Tudi po gosp. Sajerjevem nasvetu sem smreko z zmrzlo zemljo vred dva in pol sežnja visoko přesadil; zdaj raste, da je veselje. Iz tega videte, da vseje mogoče; to je, nanje rastlin za pico in strupenih zelišč o kmetij s t adevajoc obdelovanj 7 stvo 7 vm- rok polja, travnikov in vrtov, murvorejo in svilorej . ~, čbelarstvo, kmetijsko knjigovodstvo, a vse to tako poredoma, da bi se 1. leto najpoprej učila pripomočna, ne smemo a v 2. letu strokovna znanstva križem držati. Obžalovati je pa to, da prosti kmetje še premalo beró; ,,Novice" nam vendar zmirom toliko lepih želni zbor uvéri naukov dajejo, zato ne bi smelo^ biti kmeta, ki ne bi tijsk Iz teh samo po vrhu narisanih učnih stvari se de ; da ima ta 7 ker bistven razloček v tega zlata vrednega lista imel. Ce Je pr lot k m z nacrtano magati kdo nam pa bo? n ivuj^IMJ «V KSI vAjotvM. ovsio., UIOIVCU AttiOlUUCiV V UHlllCil. JU JUčtUl la si sami nočemo po- šolo na Slapu, ktera je samo posebna šola za sadj »kl , IVUU X J Cl i KA \j I* WW Iz Cola nad Vipavo. m t Andrej Rovan. kmet. * V Ali » i 11 O li V v < a JV Vylil lenskem in kako v Vip a komur je znano, kako se na přiděluj vino ; ne bode se niti trenotja pomišljal pritegniti temu, da Slapsk učilnica, ktero nam Obravnava kmetijskih sol na Kranjskem v deželnem zboru lanskem. Razprava o kmetijski Šoli na Dolenskem. blagosrčje grofa Lanthieri-ja po-ustanoviti, ne bode nepotrebna potem, ako se na mogl Dolenskem šola napravi; obe šoli ste bist lični. šolsko stvar, ki je stvar vse dežele r az- odbor kmetijske družbe izročil deželnemu odbor bil ter Poročilo deželnega odbora se je v poglavnih točkah niu priporocil, da bi jo krepko pospeševal. Deželni glasilo tako-le: odb J° 77 Že dolgo se čuti potreba, da bi se ustanovila niža nega zbor kmetijska šola, to je, taka poljedelska šola, v kteri bi 1871 kmetijstvo od 19 tildi res na razpravo del v 10. seji dežel dopisom si. ministerstva za leta apr 1872 leta bilo ^ - —~ t «v^.. -- —----------------~ .--- se kmečki sinovi naše dežele izučili, umno gospodariti družbi naznanjeno, da je primerna podp kmetijski bljublj sè svojim posestvom. Pozvana po c. k. ministerstvu za za kmetijsko šolo, a da bodo dotične razprave o tem kmetijstvo je kmetijska družba že 1850. leta ustanovila Ljubljani dalj kmetijsko šolo, ktere prvoletni uk Je bil tekle z deželnim odborom, ker bode omenj v drugoletni in tretjeletni pa na graščinah v Preddvoru ; 7 šola deželna šola • # seji v Draškovicah in v Mokrieah. Ta učilnica se je napra- natančnejše posvetovanj junija 1872. leta je bilo zarad Bršl viti mogla samo sè žrtvoljubno podporo nekterih domo- rekel 7 da hoče poslopj ; ker je gosp Lang 1Z- ín mljišče v Bršlinu deželi rodcev in po privolitvi c. k. ministerstva, da je 87J gld. prepustiti za 1200 gold, letne zakupščine. Naposled je poprejšnjih konjskih dařil (premij) sméla rabiti v štipen- aouv oaicu j ^uuj ucij i\>vj lliisij škoda ) da je stom se sliši : „kume moj dragi kjer vince raste; zdaj pred pu- sprejem srčno zahvalo. Bog vas poživi predrage nam saď se napij" na sosedne brate! Motnika. Fr. S. G. Vpeljanje treh novih zvo- pomlad pa, ko okopujejo gorico in gospóska davke tirja, je pa žalostno videti, ko mejaši natihoma zalezujejo bo- n0v v našo farno kapelico smo slovesno obhajali 19. gatine oderuhe, kteri posodijo polič slabega vina, da čez dne u. m. s cerkveno slovesnostio. Hvala preč. gosp 1 i f • n i ♦ w i • i _ T. _ _ ____«/ i o r mesece dobé vrnjene 3 police polne izbranega mošta Jan. Štularju, župniku Vranskemu, in obema njim stre- nazaj ; an, xvjci ^uo^iuuai n i lij ci £jt\ vj^icgu ZjIvilikš , latvu denarni samopašnež prodá volička na rejo svojemu so- ali kjer gospodar nima za vprego živine tako žečima gospodoma; hvala pa še posebno našemu žup- niku sedu y ceno postavita visoko in ko preč. gosp. Jan. Su stu za veliki njih trud prodasta dalje rejenega vola, delita na pol skupnino. v na jesen v sejmu smo dobili nove lepe zvonové. da 16. dne u. m. smo ; Čbelorej a je na Dolenskem še pri pastirjih domá. Go- tudi v Motnik dobili ces. pošto. Dolgo renci se ponašaj o ? da imajo „visoce gore u ) bistre stu- smo je pnča- , pa za kovali; zdaj jo imamo. Poštar pa je še mladi vse dobro vneti gosp. Andrej Pis kar; nadjati se tedaj da tudi ta opravila bode opravljal na prid smemo > okraja našega dence in gladke cesté. Gore delajo prebivalce pogumne, svobodoljubne, pridne; bistra Sava čisti kri, zdravi urno telo in glava je iznajdljiva; priča so Vodnikove besede: \L Ljubljane, (Iz odborové seje družbe kmetijske 9. „um Ti je dan — in ruda kupčija Tebe redé". Ravne dne t. m.). Bral se je dopis si. ministerstva kme- œstein železnica je Trst — Odeso približala Triglavu; tijstva od 20. dně u. m., v kterem se družbi na- je naravno mogoče, da Gorenci sploh so na znanja, da ministerstvo posije za vinsko šolo na in tako Kranj skem premožni, ker si znaj o sami pomagati. Slapu v* ze zagotovljeno ustanovno podporo s 3000 gld. Med Kamnikom in Kranjem je detelja Kranjska v jn pa'letno podporo s 2000 gold, proti temu, da se šola dobrem imenu in gospodar prodá leto in dan po začne letošnjo spomlad; do 10 centov semena; Vodičani so hvaljeni, oni sejejo sk0 šolo na Dolenskem v • "n • • i i r v • v ? mmmamm ze precej Rigajskega lanenega semena; LoČani so še zarad podpore za kmetij- pričakuje ministerstvo po sedaj dobri platnarji in živinorejci ; z njih pridnimi rokami narejeno platno prodaja bogata hiša „Stálic-nepoti za v Trstu daleč po širocem morji jadra, in iz njihovih hlevov goveje meso je na bogatih mizah čislano; Stražani pri sklepu deželnega zbora predrugačeni predlog; napravo vodnjaka v Semiču je poslalo družbi 400 gold., ostalih 1100 gld. za napravo kali v tacih krajih, ki trpijo pomanjkanje vode, hoče ministerstvo dati, kedar Kranji so sitarji znani tudi v Ameriki ; naši Zeleznikarji, cvekarji iz Radoliške okolice štejejo na tavžente in gorenski plavži, cajnarice in podvalci izdelujejo železo, da válci že nad 140 rnernikov mu družba kmetijska predloži dobro podprte predloge; odbor je sklenil razpisati razglas, ki ga najdejo bralci na prvi strani današnjega lista. — Ker so si naši kmeto- daje dobrega kruha na stote stoternim ljudém. — Mi Bohinjci imamo pa nekaj posebnega, kar je zdaj raz-glasil svetu. Že Rusk ega lanú narocili se je sklenilo, ga brž naročiti v Vratislavi, g. Lasniku —-------j —j ju pa se je naročilo , naj gozdna semena, za ktera se je naš planinski kraj daleč po ucenem in obrtniškem oglasilo že več kmetovalcev, brž naroči v Inspruku. Švicarski strašno-grozni Triglavski gorski geme svilmh črvičev se bode naročilo deloma v Gorici naš skupek v Juliških alpah — njega gošče iu planine in rajska Bohinjska dolina s svojim jezerom, jezerci in „Savico", deloma v Kopru. Ko je bilo 28 novih udov spre- jetih (iz Bohinja 15), se je obravnala zadeva o Ďu vabi gospodo iz daljnih krajev. Iz Trsta in na j ski véliki razstavi in je med drugim bil skle- Zagreba, iz Dunaja in Moskve, iz Leipciga, Kolona in Londona so bili gospodje in gospé letos pri nas in se z nami veselili svojega^živenja v sredi Božjih čudežev. tako-le : njen sledeči dopis na vse gospode, od kterih družba pričakuje udeleštva pri tej razstavi ; pismo se glasi Tudi prejšnja kraljica Spanjska Izabela 1. je iskala pri nas pribežališča. Se nekaj je v Bohinji, kar se ne dobi Prečastiti gospod! povsod, in to Je nas Bohaj ni t cc y to je čista glinica ? ? iz ktere kemično fabriciraj o sedanjo zlatneno lepoti jo aluminijum, natrum aluminatum in za ogenj trdno lonč- nino. Ta na Siležko: škoda Vélika razstava Dunajska se bliža. Kmalu tedaj pride čas, da družba kmetijska izpolni zagotovilo , ki ga je dalo dotični komisiji, da v skupni nabiri razstavi naš Bohaj nit se vozi še zmirorn v ptuje da naši domaČi izvedeni možje ne ustanovijo fabrike, deželi v prid in čast. Naš dobri gosp. Janez Zan je podpisani kteri .^vuv.^ ^a,li, .vidi je že mnogo dobrega v prid kuhinjski poskrbel, bode na Dunaj ski razstavi razglasil naš Bohajnit, za kterega razne sorte v kamnih in za vse iz njega mogoče fabrikate ima v najem vzeta 2 □ metra prostora. Pa tudi kmetijski družbi Bo- pridelke Kranjske. S tukajšnjim dopisom od 1. julija centralni odbor se drznil, prositi Vas prijaznega sode-lovanja pri tej nabiri, in je v onem dopisu rekel dobimo nobenega odgovora na ono vabilo, nam 7 veselo poroštvo, da poŠljete, kar koli boste mogli. ce ne je to Ker pa zdaj družba kmetijska mora že začeti se- naši bodo v da razstavo pridjani naši poljski in planinski pridelki: pšenica, rž, ječmen, Rigajski lan, ki raste na 4000 vi soko ležečih planinah. Tudi Triglavske cvetlice in ma-hovje bodo se na Dunaji razkazovale ; posebno skrbno stavo nabranih pridelkov, zato Vas živo prosimo kakor hitro Vam je to mogoče, zadnji čas do 25. dnet. m. le-sem blagovoliteporoČati: kaj nam boste poslali v skupno razstavo, ob enem tudi naznaniti, kdaj da nam to pošljete v Ljubljano. pa pa pripravljajo naši „holcarji Cl j/.iji'iw» ijujv uMoi ^uuiuaiji SVOJO icociiiuu , ugijc iu domačo hišno orodje, kar bode deželni gozdarski nadzornik gosp. Dimic vzel v svojo kolektivno gozdarsko razstavo. ■■■■■■iBHHli^BII^^BH da lesenino oglje Centralnemu odboru se ne dozdeva potrebno vdarjati tega, da o udeležbi pri véliki Dunaj ski razstavi ni samo zastavljena čast družbe kmetijske, temveč da je zastavljena čast domovine naše, in da zatega del Ccrknicc. (Srčna zahvala.) Ne bi bil jel Ker preobloženi z gradivom za „Novice" nismo mogli v tako stranskem kotlu kakor je Ču bar na Hrvaškem bi mogel tako veselih ur doživeti, kakor sem jih doži- poslanega nam 21. dne u. m., o pravém času vzeti v naš vel 2. dne t. m. zvečer v Cubranski čitalnici. Ne bom popisoval lepih deklamacij ) graničarske godb ki list, zato posnamemo le na kratko dopis, ker marsikaj je sd^j Je že zastarelo Vred. ý bod© vsak pravi domoljub si gotovo na vso moč priza- žavnega zbora. Prosim toraj si. vredništvo za ljubav, djal, da Kranja naša tako častno odlikuje se na tej vé- da tudi tem le vrsticam odloČi prostor v čestitim svojem liki razstavi, kakor se je odlikovala v prejšnjih raz-stavah v Londonu, Parizu in Dunaji. Po Goriški kneževini (kteri zastopnik biti y ni listu. ta pot prvikrat, da si v čast štejem) znano je sploh in Po vsem tem nađja se podpisani odbor prav kmalu gosp. dopisnik tudi to gotovo dobro vé 9 da oni neza- upnici naproti stoji zaupnica iste veljave. Za psovke in pretnje se ne menim, al kar se tiče moje Časti, sodim jaz tako, da mi ravno skrb za-njo vele va ostati ter korist svoje dežele in svoje narodnosti, kolikor premorem, pospeševati s takim postopanjem, ktero se mi — kakor (.Na vrtu družbe kmetijske) v Ljubljani je na se stvari tako ali tako zasućejo — dozdeva potrebno in v i • # # 1 • 1 • 1 1 v 4 1 m • 1 • • y 1 v • i 1 v 1 ii % # domoljubne rešitve tega dopisa. Centralni odbor c. k. družbe kmetijske v Ljubljani 10. svečana 1873. Karol baron Wurzbach. Dr. Jan. Bleiweis. V se doživeti čas da se prodaj jako rodovitni in zdravi krompir sledecih 4 primerno, nadjaje se, sort: velikanski M arm ont, rumeni, požni po 5 gold, današnji nasprotniki svojega djanja sramovali". bodo moji cent 9 Paterson 9 # okrogli plavi 9 zgodni, Hol- staj nski rumeni zgodnji m pozni ; „Novice", ki so ob svojem času grajale to A. Cerne. da 9 naši erne o zasilni volilni postavi ni šel iste poti kakor poslanci, in kterim tuđini po všeči bilo, da ni še cent po 3 gld. Tudi žlahna sadna drevesa vsake sorte, murve in divji ko stan j i se tukaj dobivajo po ceni. Za razpošiljatev se stroški zaračunijo mali. Naročila s }K>štnim povzet- zapustil državnega zbora, se vendar nikdar niso mogle jem sprejema Fr. Solmajer, udati žalostni misli, da bi bil gosp. Cerne postal iz- oskrbnik družbenega vrta. dajica naroda slovenskega, ki je v državnem zboru že Naročila na slamo řeznice po 70, 80 do 108 gld. prejšnja leta in v lan siv i delegaciji v Peštu tako krepko zagovarjal narodne naše pravice in federalistično sta prejema P. Skalè. tucli na vrtu družbinein. {Banka „Slovenija u 9 ktera je imela toliko na- 1 • v v iisce. ^ JL^ KAJ IV i V KAj )yKJV\J VJJIV1J \Aj J y XV L Cl JU HUBICÍ Kl \J L LIV \J JLXl* "«VV» J-ii ut« sprotnikov, tujih in domaćih , da jo je vsakdo napadal, na pesek zidano in da naše zaupanje v gosp. Černeta ni bilo 9 to kdor Je imel cas 9 prekam izvrstno. napreduje vkljub vsem niče vim za- vega pisma 9 ki smo ga ravnokar omenili, nam zadnje vrstice njego- v kterih Iz dnevnega izkaza oddelka za na naše in vseh rodoljubov veselje — moremo gotovo erne bode še pred glasovanjem o dne ogenj namreč razvidimo , da je bilo do izdanih 2)90 polic. Neposrednja zavarovanja so segala 4 milijone in 740.074 gold., retrocedirana u. m. brati to ob-mi- 9 da go s in tako „direktnih volitvah" zapustil zbornico zopet ves stopi! v tabor naš, v kterem tako veljavnega lijone in 774.839 gold., gold. skupaj Premija v gotovini znaša 36.987 gold. 35 kr., milijonov in 514.113 moža nismo nikoli radi pogreŠalL v skupaj 93.043 gld. 56 kr. vati Kar je po izgledu na Ceskem bilo pričako-zgodilo se je tudi na Kranjskem. C. k. deželno menjicah 56.056 gld. 21 kr., Pozavarovalna premija znaša 21.549 gold. 75 kr. ; storno predsedstvo je 4. dne t. m. oklicalo gold. 86 kraje. 9 tedaj tovini in menjicah 68.276 gld. 95 kr. S tacim vspehom ostaja čiste premije v go- oštro prepoved, da se od društva „Slovenije* v „Laib. Zeitg. a na svitlega pre- cesarja sklenjena prošnja ne sme raznašati sme vsakdo biti zadovoljen; nobeno društvo ni imelo in za nabiro podpisov ne razpolagativ javnih pro- tako veselega začetka v kratkem času mesecev in samo v enem oddelku zavarovanja vanji proti škodi ognja zdaj tudi zavarovanje na življenje začela storijah: v krčmah, kavarnah, štacunah, šolah itd. ; pre-stopek te prepovedi se bode kot demonstrativno djanje, Ker je banka „Slovenija" s kterim se hoče kazati zamrza do vlade, kaznoval po Skoro ob namrec v zavaro- ^■ÍBÉMMÉ « nadejati nizacija V se V ze boljše Cf o vspeha ili to temveč ker sme se je orga- 11. ces. ukaza od 20. aprila 1854. leta. en^m je bil prepovedan tudi neki tabor v čitalnicni dovršena in samo na Slovenskem nastav- gostilnici, ki so ga hoteli napraviti gospodje dr. Zarnik, Ijenih 250 obče čislanih in jako delalnih zastopnikov, dr. Vošnjak in Jurcič v razgovor o direktnih volitvah. ki je te dve prepovedi pretresal, je bil v 1J V ilill \JkJ\J\s V> 1 O JL Cl» ill il X U. U^iaililli /iCiO tv^jjunivv^ v y ki vsaki v svojem krogu pomagajo širiti ta narodni „Slov. Nar.", zavod. — Na mnoga vprašanja o delnicah (akcijah'i prepoved djan. banke „Slovenije" nam je danes prijetna prilika postreci na Ceskem. Po takem vse do picice tako kakor in navesti dotične številke. De lnic je dosedaj podpi- sanih 3451 , vplačanih pa 3269. Ker se je s početka Ko smo v bodno Giskrovega ministerstva svo- nameravalo. izdati 9 3000 dělnic 9 se Je kurs kakor „Tagblattu" tabore napravljali, so se nemškutarji naši v in 99 Pressah" strašansko norca dělali iz hitro je bilo omenjeno število doseženo, povzdignil na naših taborov ces da 100"/ 0 (al pari) in se dobivajo delnice sedaj V se li cio J 11 LCV UUÍ v/ » , Vv v- O J „OOii-Ll^ udeležujejo taborov. Ce je to res samo babe in pa otroci" se in se ve da kar a pravi, to je zmirom čista resnica î kako to y po 80 gold, in 40% vplačilu. Vverjeni smo pa, da bodo „Tagbl. ^ je ^mnuuu ui^ia iC te delnice v kratkem še višo ceno dobile. Po takem se da si. deželno predsedstvo ni dovolilo tacega po „Tag- morejo vâacemu, kdor hoče svoje denarje dobro naložiti, blattovih" besedah „otročjega" veselja sedaj pod mini pnporočati delnice banke „Slovenije a (.Katoličko društvo) ima svoj letni obeni zbor sterstvom Auerspergovim? Kar pa se tiče pre- marca ob govor predsednikov. uri zvečer. Dnevni red je: Sporocilo tajnikovo. povedi raznašanja in razpolaganja prošnje do Vvodni presvitlega cesarja za odvrnitev direktnih volitev, Sporo- je to resnica, da ona ne prepoveduje podpisov po druzih čilo tajnika dobrodelnega odseka. 4. Nasveti ali govori potib, ki niso očitni in da se po takem brez ovire lahko posamesnih udov, ki pa se morajo skrajni čas předšed- na tisoče nabere podpisov in Njegovemu Veličanstvu 5. Volitev odbora pošlje, kar se že tudi godi, al vendar ne moremo si kaj, da ne bi vprašali: ali pač v ustavni državi, za ktero niku naznaniti do dne svečana. in pregledovalcev računa. Konečni govor Dunajském časniku „Wanderer" je nedavno se v eno mer proglaša naša ljuba Avstrija že od leta Gorišk dopisnik poslanca gosp. Cerne-ta oštro přijel, 1860. in v kteri imamo cesarsko postavo svobodnega zakaj da še zdaj ni se poslovil od državnega zbora. združevanja in svobodo prošinj, se sklada z istem listu dne 26. januarija mu odgovarja gosp. Cerne vsem tem ona aprilska ordonanca iz tako-le: „Slavno vredništvo! Vaš velecenjeni časnik od 22. t. m. je razglasil dopis iz Gorice, kteri žali moje poštenje ter, oprt na neko pretirano nezaupnico, hoče s psovkami in grozitvami primorati moj izstop iz dr- časov Bachovega absolutizma od leta 1854.?! In volilna reforma ni V se kedaj pred dandanes postava, in vprašanje je še ali bo y a vendar se že žuga s kaznijo, kdor ne poklekne kakor da bi v ustavni državi ne snovo njeno, «mel nibče druzi h misel biti nego je vlada? sedanji ministri hodijo do Njegovega Veličanstva 7 Će da (Devetnajsta slovenska predstava dram, društva) v deželnem gledališči bo v pondeljek 17. februarija. Predstavljali se bodete dve novi igri, namreč: „Doktor in frizér", burka s petjem v 2 dejanji h , in opereta bi jim dovolil prinesti volilno reformo v državni zbor, zakaj ne bi smela ljudstva svojega Gospoda prositi, da ne žele te reforme? Po celem svetu pomeni ustavna „Dokler ni pravega" , od znanega skladatelja priljub vlada (konstitucijonalizem) tudi so vladanje ljudstva, ~ to je nepostavno, dokler 7 operete „Skrivnost ljubezni kritiko in kontrolo od strani ljudstva, ktero ni igri je poslovenil g. Alešovec. n G u m b e r t Obe se giblje v postavnih mejah. Da je si. predsedstvo prepovedalo javno podpisovanje peticije, je s tem prav kazalo, daje prepričano, da dobi ona prošnja povsod podpisov obilo, in prav v tej prepovedi leži glasnejŠi dokaz mišlenja naroda našega, kakor v celih 8kem kupih podpisanih prošinj. In če na posled vzamemo zbora. Tagblattove" liste iz časa Hobenwartovega minister- (Vabilo družbenikom })Slovenij da 7 se ne in 303.053 gold 7 poieg jih smejo v te zadev ne v šolah podpisi ne po hišah, ne gostilnicah in plačo 432.700 gold. Po vladni předlo 1379 praktikanto 3 se ima drugih javnih sobah nabirati. Za tega uradnikov povikšati za m i 1 i j plača voljo zapovem občinskimu glavarji pod kaznijo 98. pripomočkov (adjutov) pa za 184.700 gld in 224.234 gold 7 za uunu r ^»uj \a.iv * / j/c. £jcm J. vt. » vv glUt , S k U p cv J icuc milij one in 403.934 gold. Zraven tega povikšanj tedaj obcinskiga reda ojstro paziti, da se omenjeni podpisi 8talne plače pa znaša še opravilnina (Funktionszulagen) nikjer ne bodo nabirali in da he listi za podpise po občini ne bodo prenašali, katere ima glavar ako jih za prve 4 vrste uradnikov 82.500 gold, več kakor do ---------- „--- £-----------7 ------------ o-----J-- zdaj, p^uutii&vv^ ^ uumjvuv T ill Ut/i;. »UV ^UiU • - KJK. zasledi brez vsiga^ pregovara preč vzeti m men poslati sarskih služabnikov je 15.507, kteri skupaj dobivaj "'""mû in 40(3.382 gold. Na 25 odstotkov petlet pa milij in 859.750 gold Ce naznanilam, kedo da jih je okrog nosil izdal da se zamore kaznovati. Upam od vdanosti obcinskiga s 5 milij povikšana plač znasa glavar ja do c. k. Veličanstva in njihove deržavne vlade, pa stanovní na uradniko 1 1 • ^ • 1 t . I 1 & . 1 milij na da bo pri tem nepristransko ojstro in vestno se obna- Dunaj in 351.595 gold ; šal kaz 7 in mu ukažem, mi berš poročiti 7 ako o te zadev kraj přiklade po novi uredbi odpadej Ker Trstu in drug 7 znasa celi nozve. znesek uradnikom in služabnikom povikšane plače Kočevji 4. svečana 1873. C. k. okrajni glavar: Fladung r. a milijonov in 601.941 gold Tudi Tirolski državni poslane Zgornje Avstrije so poslali predsedatvu državneg in poslanec tega Na stran pustivši vse drugo ne moremo razumeti zbora pisma, v kterih razlagajo, zakaj da ne gredó v kako da se prepoved ta vjerna s Ci u o b čin- t držav zbor skegareda in kako da se posvećena oseba Njegovega Veličanstva pritikuje opominu, ker v celi prošnji od konca do kraja veje tako čisti duh zveste udanosti do presvitlega cesarja? na D Na Českem in Moravském kakor po S lorn škem K'>roškeui (in celó kem pa tudi po P (Naši državni poslanci) so skupaj podpisali in nikoli zoper nobeno nameravano postas poslali predsedniku državnega zbora pismo, v kterem na kratko pa temeljito izrekajo, zakaj da ne gredó v ta državni zbor. demokratična društva) podpisujejo prošnjo volilno reformo. Toliko nasprotja pač ni bilo še živ dokaz da se ogromna večina ljudstev Avstrijskih boji škode po i ; jih (Gospod Luka Svetec), tudi prepričan ; da 71 ni LÍ8tnica vredništva. Gosp. M. K. v O. Dopis smo položili dobro, Če je člověk samec", se je přetekli pondeljek na stran, ker bi sicer aa Vašem dopisu přišel drug, in tako ne bi bilo niti konca ne kraja. Vsak je enkrat govoril ; bralci imajo pri oženil z mlado deklico svojega notarskega okraja v Litiji. (Cas reklamacij ali pritozeb) je le še do sobotě, to je 15. dne t. m., Če je kdo izpuščen ali ni v pravo vrsto vpisan v imeniku volilcev za mestni odbor. Naj tedaj nihče ne zanemari ogledati imenik pri magistratu. liko, da sodijo sami, èigavo je prav. Povsod je nekaj resnice. ▼ Žitna cena (,,jLumpati- Vagabund1 ') predstava dramatič- ▼ Ljubljani 8. februarija 1873. Yagán (Metzen) v novem denár ji: pšenice domače 6 fl. 20. nega društva v nedeljo — je napolnil gledališče čez in banaške 7 fl. 10. — tursice a fl. 60. sorsice 7 smeha je bilo brez konca in kraja, za kojega sta 3 fl.90 čez posebno skrbela gospoda Kaj zel in Nolli. ječmena 2 fl. 90 prosa 3 fl. 4 fl. 20. ajde 3 fl. 10. rii ovsa 1 fl. 90 Krompir 1 fl. 90. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Založnik: Jožeí Blazilikovi dědici Ljublj