Mete I ko V slovenskein slovstvu. 60. Metelko je že v svoji slovnici 1. 1825 nabral in določil dokaj pravih slovenskih b e s e d i, razložil mnogo pomenljivih slovniških o b 1 i k, priobčil nekaj krepkih i z r e k o v, po kterih se loči nemščina od slovenščine, na svetlo dal nekoliko narodnih pregovorov, kterih ni še vseh poznalo slovstvo naše. Pa tudi potem si je marljivo nabiral jezikoslovnega blaga nekaj po učencih ustmeno in pismeno, nekaj pa po bukvah in časnikih, ter si jib je spisoval na posamesne listke in v posebne knjižice. Naj k sklepu po teh njegovib zaznamkih sostavira nektere reči, ki so znamenite, če tudi sedaj že bolj znane. Besede na pr.: Bajin miindig, nebajin, neban-en unmiindig; berižiti ausioichsen prim. briga Sorge; bledenec Phantast; brambež Schild ; brezdnice-breznice Silmpfe v. brezen; buden munter, budilo Motiv; budlja die Fiille. — Cveliti affligere, stsl. razcvelica Qual. — čad Hbhenrauch, čadi se der Hohenrauch steigt; — čil t. j. spočit: Vso živino sem utrudil, dokler ne bo spet čila, ne bom mogel ž njo delati. čili konji lože peljejo, kakor trudni. — Deržaj Anker; doblji-a-e fahig 5 doumeten verstdndig; dreverje kleines Holzwerk zum Verbrennen; dvojljivo ztoeideutig. — Hiba (pobabiti) Fehler p. konj, krava ima hibo, ga, jo boš težko prodal. Konj bije, grize i. t. d., ima hibo. — Južnica icarmer Nebel vom Siidivinde. Na jutrenje jo je vzel ali ga je vzela, d. i. sie oder er hat nur so lange das Recht beini Hause zu bleiben als sein Ehegenosse lebt. — Kalina Temperament; koč (in Oberkrain v. kot) ein abgesonderter Ort filr abgespdnte Kdlber oder fiir das Mastvieh, das etivas Besseres zu fressen bekommt, davon ist iiblich kočljiv und kočljivost; in Untcrlcraiu špurav v. spor proficuus, spor kruh t. j. tečen, sporati se (špurati se) toenig essen; kroglina Sphlire. — Lezečina reptile; ločina Art, ločitno partheiisch. — Mižavo vreme dunkles Wetter; motrin Dichter; mraznica ein kalter Nebel. — Nabore ein Eitler in der Tracht, Stutzer v. nabrati; napčevanje der Missbrauch, vse zanapčeva er missbraucht alles; napla- titi anstechen, den Anfang machcn; nasajenost ilble Laune; navtisljivost Eeizbarkeit; neča Heitzung v. neti, netiti; nemarijivost Gleichgiiltigkeit; nepogumnost Kleinmuth; nestoren imgeftillig; nestrezen unmdssig; nevstoren pliimp; nevtek mož, žena t. j. kočljiv; nuče t. j. vnuče Schuhfetzen. — Obikniti verlulrten; obstransk indircct; občutje Gefiihlsvermdgcn; ognjak Vulkan; ohotnost Liisternheit; opokel gefiihllos, verhdrtet; osebujik Ausgeding: oče ima osebujik; osebujno premoženje Privateigenilium. — Pervinska resnica Princip; piker reizbar; pluti scgcln, kri podpluje das Blut kommt nnter die Haut; pljulo Speitriigel, Spucknapf; pomoli Altan, visoke pomoli Erker, Balkon; ponikniti schicindcn, ponikne taucht untcrj posebiten ncutral; pravota Billigkeit, pravjeten rechthaberisch; pretrup Vielfrass; pretvara ein verstellter Mcnsch, se pretvatja verstellt sich, ga bom že pretvoril umdndern; protati se entgegen auskommen, das Leben fristen. — Radigovati se sicli unterhalten, se radiguje; razprenčati lase; retiti versehren: jabelka z rokami tergati, da bi se ne retile; rilo Russel bei Schweinen; roptela die Ratsdie; rožim, pf. vrožim wahrsagen; rožno gleda verlegen; ružiti turščico losmachen p. die Maiskorner. — Samiten privat; samoiadnost Eigenliebe; samoslišec Ohrenzeuge; samovidec Augenzeuge; skromen bescheiden; skropeti es juckt, brennt v. krop; slepoočen unverschdmt; sočnik Propfreis (cep, scepika, ščepika); spredek Vorspnmg; sterdenje Lebzelt; stranica pagina Seite; stremen p. v tri stretnene dreifach. — Tajba: se je spustil v tajbo leugnen; ten Diinntuch, Schleier; tenčina seichter Grnnd; tepsti strafen, šiba Božja Gottesstrafe; toga Trdgheit: se je v togo podala; toliti otroka t. j. tažiti, tolažiti trosten. — Uhanci Ohrringe, sg. uhauec; umoslovno logisch; umšati nachgruheln, umšavec GrilUer. — Veg: vega planjava planum inclinatum; vjemec Gefangener; vek Kraft, nevečen kraftlos; vmes einschliessUcJi; vnovično abermcdiges; voliti testiren: meni so več volili kot unemu, zato sva se skregala; verljivost TVahrscheinlichkeit; verzlen, i. f. Zaunthor; vezava Syntax: vtikavost Geschaftigkeit; vznikne taucht empor. — Zadegati verschleudcrn; zapestnica Bracelet, Armband; zasek Koder; zatratovati kaj v kaj missbrauchcn; zbila Wirklichkeit; zbočen, zbokast, vbokel concav, convex slok, oblokast, sločen izbokel, izbušen, izbuh Convexitaet; zdražba Streitigkeit; zdražbar Storer der offentlichen Ordnung; zmena Ztvitter; zvlažiti befeuchten: da se usta zvlažijo. —¦ Žarek der Strald: žarki ogenj; ženiven heiratslustig — fdhig; žerek bitter: žerka resnica; žernov Muhlstein, žernovina, žernjevina Miihlsteinbruch; živah Zunder, ZunderscJnoamm itd. Oblike slovniške so mu znamenite bile vzlasti tiste, ktere kratko pa krepko kažejo razliko v izreki, pravopisji, naglaševanji, kterib se muoge na tauko v sedanji pisavi še zaznamvati ne dajo. Posebno rad je zapisoval si razločke po glasu in naglasu, p. počiti bersten, počiti aus- ruhen; stopiti treten, stopfti schmelzen; kopanje das Baden, kopanje das Graben; fgra das Spiel, igra er spielt; dolga lang iveibl., dolga der Schuld Genit.; ravna eben weibl., ravna er ebnet; kot der Winkel, kot so ivie; oblak die Wolke, oblak dcr Kugelstein; oblačiti ansichen, oblačiti mit Wolkenuberziehen; volar der Blerbraner, volar rfer Ochsenhdndler; delež <?er -EV&e, delež o3as .EMe; lasa des Haarcs, lasa er čie&č 6e/ den Haaren; pozna s^fii weibl., pozna erkennt: sladkaanc/isladka smss ivcibl, sladka er nascht; na posodo auf das Geschirr, na posodo auf Borg\ meniti meinen, meniti ivechseln; umiti abrichten, utniti abivaschen; prodati feil bieten, prodati verkaufen; dajo sie geben, dajo sie pflegen zu geben ; tako eine solche, ckvas solches, tako so, auf dicse Art; postal geivorden, postal stchcn geblieben; kaplje, zadeva, zadira subst.; kiiplje, zadeva, zadira Verb.; krilo bedeckt, kiilo Bedcckung i. t. d. Vsa vas vas pozna. Vaš brat ne zna brati. Grem spat, ne morem spati. Ga prime za vrat in verže do vrat. Grein v log urezat lok. Delo vterdi telo. Osa je med. Osa je (ist) med muhami. Osa je (isst) med mubami. Hlapec vodi konja k vodi. Boj se gospoda; gospoda se bojf. Sosed le reži, kadar se mu reče, da naj zastavo reši. Ta kup žita dam boljši kup. Poznati ga hočem, je rekel očem. Sosed, ne bodi jezen, ker sern jeseni tvoj jesen posekal. Moja volja je bila, nekoliko olja in vola prodati, pa vola kupiti. Smert luka, na duri kljuka, kje si Luka? — Ampak — temuČ sondern: Pri igri nisem obogatil, ampak obožal; nistem igral, da bi obogati!, temuč da bi srečo skusil. — Ne gre po vina, ampak po kruha. Je li Terst veči kot Gorica ? Ne le veči, ampak trikrat veči. Dober kristjan ne samo telesno terpljenje, ampak tudi vse britkosti svojega serca radovoljno prenese. — On ne dela, da bi kaj storil, temuč da bi kaj zaslužil. Ni zadosti, dobro delo delati, temuč je potrebno, dobro delo tudi dobro storiti. Nektere reči menimo da se le naključijo, pa se ne naključijo, temuč Bog jih tako oberne k našemu pridu. Tudi svojemu bližnjemu škoduje, ne le sam sebi er schadet nicht nur sich selbst, sondern auch seinem Ndchsten. — Ne da bi ga bilo sram, še le smeja se. Ne da bi bratovo zmoto prikril, še le raznaša ga anstatt i. t. d. Izreki lastni slovenščini, po kterih se loči od nemščine, časih prav krepko, na pr.: Vpirati se z delom harte Arbeit verrichten; povsod oči imeti auf Alles Acht geben; od zora do mraka vom Aufgangc nnd Niedergange; na glavo komu priti zur Last fallcn; pod se ga je spravil er hat ihn von sich ablidngig gcmacht; znositi se nad kom die Galle iiber jemanden ausgiessen; sama dobrota ga je cr ist lauter Gute; plačaj mi in odpravi ga schicke ihn fort; s šetjo prah pobrati biirstcn. Nobena strast mu ni obraza skalila entstdlt; iti po kaj ehcas holen; zmi- rona je pela hiess es inimer; zdaj je vse kakor prav nalašč die beste Gelegenheit; si mero vediti sich massigen; svoje žive dni ne nie und niemals; nihče se ne more z njim meriti ilbertreffen; kako teslo si unartig bist; živo mesto volkreiche Stadt; mu ni upati er ist verddchtig; gotovo vam povern ich versichere cuch; ne mu žolča delati nicht Verdruss machen; to pest žita dieses ivenige Getreidc. — Šiba strahovavka die Zuchtruthe; pravica maščevavka die rdchcnde Gerechtigkeit; ljubezen odpušfcavka nachtsichtsvoTle Licbe. Koinaj sem bila osem dni v vročinski bolezni, sem se bila že zaneraila habe ich niich schon verloren. Žito je poskočilo im Preise gestiegen; otrok je prav obetaven zeigt viele Anlagen; vse prenevreden sem vaše milosti ganz und gar nmvurdig; govorf, da ni nikanior ohne Kopf imd ohne Fuss. — To drevo vse druge drevesa doraste in preraste holt alle mit seinem Wuchse cin und Idsst sie bald icieder zuruck. Mečiniko še poterpite, sej že dodelujem habet nur noch cine klcine Gedidd, ich bin mit meincr Arbeit schon beim Ende. Da bi se skoraj izdal, izgodel dass doch scin Geben, Geigen bald ein Ende hdtte. Bučelica po malem nabira, pa vendar veliko nabere sammelt langsam und kleimveise, und bringt allmdhMch doch viel zusammen. Kozina se inu je prinajela er hat von dem Ziegenfleische so viel gegessen, dass es ihm daran eckelt. Z bratom se izgovarja, da ga je zapeljal er schiebt die Schuld anf den Bruder. S kamnom se izgovarja, da je padel die Ursache seines Falles. Ves je razposajen er ist itn hochsten Grade imruhig. Ta mu je zagrenela das Ding hat ihn aufgebracht. Pretekel ga je er hat ilm im Lanfen zurilck gelassen. Veliko dolgov si je naigral mit dem Spielen hat er viele Schidden gemacht. Sape ga je bilo groza, ki je zvečer po drevji raed perjetn pošumela das Rauschen der Abendluft in den Bldttern der Bdume versetzte ihn in Schrecken. Dušo greh, kaj gobe telo! oskruni in ognjusi die Seele ivird durch die Siinde mehr entstellt und verunreinigt, als der Leib durch den Aussatz. — To sta jo derla, plela, gnala, lila, vila, mahala, cverla, tresla, kadila, cedila, smukala, šverkala, žgala, derčala, prav v pervo sta jo djala itd. sie zvuei sind sehr stark gelaufen. — Navdara, avša, šema, prismoda, bedak, beba, bebec, šamlja, šlapa, tuta, klama, klamuza, gumpec, tepec, trap, trapa, bat, osel, tele, zaletel, štorklež, burklež Dummkopf itd. — Ovca se merče ali merka, kokoš se jarči, koza se perska, krava se poja, kobila se goni, presica se buka, ribe se dreste; ovca se je ojančila, svinja opresetila, kobila ožebila, psica oščenila itd. — Veliko moke bi inogel ioieti, kdor bi hotel vsem opravljivcein usta zlepiti (spopati). Razun krepkih slovenskih izrekov je Metelko nabiral si tudi dobrih pregovorov narodnih in uinetnih ter poskušal jih sim ter tje lepo opisati in prav posloveniti po druzih jezikih ali že znane z boljšimi nadomestiti, n. pr.: Kdor se z mokrira bratom druži, ue bo dolgo suh bose Spomini na Dunaj in okolico. Posml po svojem dnevnikn Joeip I.evičnik, Ijudeki učitelj. (Dalje.) 91o,fe načelo: Iz učne sobe — o kateri sem v zadnjem listu pri sklepu sestavka govoril — podali smo se v drugi oddelek poslopja, namreč v lesni muzej. Kar je bilo ondi vse viditi, ne bi popisal kmalo. Razmverstna doraača in ptujozemska plemena lesovja; leseno orodje in posode; rezana, prešana (stiskana), žagana, strugana, klana, zakrivljena lesenina; umetno sostavljena (Mosaik) in lišpna dela (Luxusarbeit); mnogoverstno orodjice, ki se pri takem izdelovanji rabi; mnogo modelov za lesninske lovarne; kipi, narejeni iz moke, smlete iz lesovja, z eno besedo: viditi je bilo v zadnjič navedenih sobah in tudi v tej reči, ki jih skor ni prešteti. Dostavil pa je g. profesor, da v$e te zbirke so še le v pervotni snovi, ter povabil nas, da, če bo komu prilika, pritizopet čez kake 2 ali 3 leta v te kraje, naj ne zamudi, ogledati si še enkrat vse to, ker bi do takrat vtegnilo še le vse vredjeno biti. *) Zapustivši prostore pri tleh, peljal nas je g. profesor še v dve sobi pervega nadstropja. V pervi vidili smo nakupičenih raznih mineralij, gob, semen, mahov; našopanih gozdu koristnih in škodljivih ptic in laznin; fizikalnih aparatov, gozdno-tehnologičnih modelov, pa tudi mnogoverstnih lesnih vej z listjem, semenom itd. Celo zagrinjala na oknih bila so iz lesenih šibic in viterc (Holzrouletten.) V drugi sobi kazala so se nam zelo umetna in dragocena orodja za mere, horicontalne, višavne, kotove; priprave za niveliranje; npantograph" za povekšanje ali za pomanjšanje, in ranogo enacih priprav. Kdor vse te reči pregleduje, se ne čudi, da višje gozdnarstvo zahteva toliko predštudij; prepriča pa se tudi, kako znamenite uke deli to izobraževališče svojim učencom, ki so poklicani k silno itnenitni nalogi: pomagati namreč neusmiljeno razdjanim gozdom po poti umetnosti k novemu urnemu plodenju. Po poveršnem pregledu ravao opisanih prostorov podali smo se v nekdajni samostanski vert, ki je od 1. 1826., vravnan za praktično drevesnico ali djansko gozdnarsko šolo. V sprednjem oddelku nahaja se 360 plemeu raznih gozdnih dreves; zadnji oddelek pa je drevesnica za mladi zarod. Na tisoče gozdaih rastlik, — se ve, vsih umetno vsejanih in gojenih — se tu vidi; — pa tudi sadnodrevnega in tertnega naraščaja je dokaj. — Poslednjič se nas je mnogo učiteljev podalo tudi še ogledat cerkev, ki v vsem, v stavbi in opravi nosi znamenja samostanskega umetnega okiisa. V obeb oratorijih poleg velikega altarja viditi je zelo veliko spominskih tabel (Votivtafeln) v dokaz, koliko zaupanje ima ljudstvo do Marije, češene na tem kraji, in kako pogostokrat je bila vslišana njegova prošnja. Tudi orgle, ki so bile nedavno ali čisto nove, ali pa vsaj dobro popravljene smo malo poskusili. Mende se slovenskih napevov glasi še niso razlegali po teh svetih prostorih do danes, ko jira je moja slabotna roka navdihnila naše domače Marijne pesmice ponižni odmev. Spominjaje se konečno v begljivem trenutku vsih svojih ljubih, živih in raertvih, kakor tudi daljnega domovja, zapustil sem Mariji posvečeni kraj, želeč, da bi ne bil danes zadnjič ondi. Se bodo mi li kdaj te želje spolnile, Bog vedi! Preden smo se ločili od Marije Brunn-a, združili sido se še enkrat pred vstavom, kjer se je po našemu g. načelniku g. ravnatelju in g. docentu Grossbauerju izrekla lepa zahvala za njuno jako priljudno obnašo, kateri zahvali srao dodali o sklepu vsinazoči gromoviti nhoch!" — *) Zelo zelo sem sukal čas, da bi bil o letošnjem popotvanji na Dunaj prigospodaril toliko ur, da bi bil pogledal v Maria Brunn, kar se mi pa, žalibog, ni sročilo. Škoda! Pisavec. Potem smo se podali pevši prot kolodvoru, katerega poslopja nosijo obliko mičnih planinskih (švicarskih) stavb. Kmalu privihral je zdaj od zapada tudi železnični vlak, ki nas je zopet peljal proti ogromnemu Beču. 28. dan avgusta. (Izlet v Wagram. Zn amenitosti ondotne okolice.) Še ves navzet prijetnih spominov včerajšnega popotvanja v Maria Brunn se vender tudi današnjega izleta nisein nič raanj veselil. (Napovedan nam je bil namreč že več dni poprej.) Nainen našega g. docenta dra. Melichev-ja, ki nam je razlagal čbelarstvo, bil je, pokazati nain djansko, kako na prostranih Aspern-Wagramskih poljib gleštajo čbele o ajdini paši. *) To, in pa hkrati tudi v zgodovini avstrijski neininljivo slavno sloveča okolica me je kot vnetega patriota tudi za ta izlet nedopovedljivo navduševala. Kmalo po poklnevu snidili smo se bili na severnem kolodvoru, ki oziroma stavbine krasote unega Elizabetine železnice še dalječ dalj eč prekosi. To je v pravem pomenu besede in v vsakem oziru palača pervega reda; ne more se človek z lepo nagledati take lepotije. 0 določeni uri razdeljeni so nam bili po g. načelniku vozni listki, in zasedili smo vozove, katerem se je pa poznalo, da že zdavno opravljajo svojo službo. So namreč zelo primitivne oblike, stari, slabotni in za naše dni že dosluženi. (Severna-cesarja Ferdinanda železnica — je bila narejena ena med najpervimi v Avstriji, in so že vozili po nji, ko se je južnim pokrajinam cesarstva še komaj sanjalo o tacih napravah.) Zapustivši kolodvor smo kmalo prevozili en vodotok Donave, ter dospeli na veliki donavski otok, ki se imenuje mende ,,Zwischenbriicken". Med drugimi poslopji je letam viditi velika železninska tovarna »Kronprinz Rudolfs Eisenfabrik"; prazni prostori otoka pa so zaraščeni obilno z verbovjem. Znamenita je vožnja čez glavno strugo reke Donave, ki pač zasluži častni naslov: kraljica rek avstrijskih. Že njene vodene sile same viditi je ptujcu nenavadna prikazen; ako pa se ozre človek *) Slišal sem, da je g. dr. Melicher med tem easom že vmerl Bog mu daj sv. nebesa! Bil je dober, priprost, zraven pa vendar jako učen mož. Knjižica njegova, nSkizze der natiirlichen und sčhadlichen Insekten", — posebno znamenito delce, — ki jo je dal I. 1869 na svitlo, kaže, da je njegovo ime odlikovano bilo z 39 naslovi. Zlasti za čebelaistvo je v pravem pomenu beseda ves gorel, ter poznal bistvo , živIjenje in delovanje teh koristnih živalic tako do pičice natančno, da se ni bilo prečuditi. Škodi, da ga je vnema za njegov predmet gnala pri razlaganji čbclorcje k prenaglem govorjenju, kar je bilo tudi krivo. da poslušalci nisino mogli v vsem tako naglo slediti g svinenikom, kakor bi bili radi, in tako se je zgubilo marskako žlahtno zeinice. Raznnvcrstne čebelne panjove tega ueenega moža viditi — kar mi je bila prilika mende trikrat, — imel je človek zgodovino čbelarstva vsih časov do današnjih dni pred očrai; pa tudi ostalega raznovei-stnega čbelarskega orodja je imel mož toliko nakupičenega, kakor ga mende komaj kje več vidici. Napravil nam je hil prot sklepu malo razstavo vseh teh stvai-i, ker si je blagi mož štel nekako z* vest, uke svoje po vsi moči popolne storiti. Za to pa tudi še enkrat ponovim: škoda, da se učitclji ne poš i I j a j o v e c ii a I) u n aj ; t a m j e li i lu z la ta v r e d n a š o I a za one, ki so 8 c hotli v resnici kaj naučiti. Pisavec. iz mostu proti desni na vzdol, vidi plavati na poveršji reke in naslonjenih ob bregove kakih 130 do 140 ladijnib mlinov;*) pa tudi parniki, ki dobajajo iz Ogerske in sploh iz spodnjih donavskih pokrajin, ob doljni strani železnienega mosta ostajajo. Obadva bregova Donavo sera vidil tedaj napolnjeua z ravno popisaniini stvarmi, kar sein kcrstil v svoji noticni knjičici: nMale Benetke". Pogled na levo kazal mi je ne daljeft gor stari lesen most, ki služi glavni moravski cesti. Unkraj Donave bili smo zdojci na postaji MFlorisdoiP, odkjer gre en oddelek železnice na Stokerau. Na daljni vožnji pa bi bil naj rajše sam v vagonu, da mi nihče ne bil begal mojih globokih niisel in čutil; pa tudi, da bi bil zamogel pregledovati okolico prav po željah svojega očesa in serca. Neizmemo moravino polje (Marchfeld), skoz katerega nas je dervil urni hlapon, klical iui je v sponiin vojskini čas 1. 1809, ko si je dneva'21.in 22. maja ravno letom pribojeval avstrijski nadvojvoda Karol s svojimi hrabrimi kardeli lovorovi venec nerninljive slave. Od železnice k desni stoji vas Aspern; ztnerna nižina jo skriva očem popotnikov. Iz njenega cerkvenega stolpa je vodil Napolcon 1. tista dneva svoje zmage vajene Francoze; vidivši pa, da bledeti je jela zvezda sreče njegovc, proklel je ondi, kakor nam zgodovina pripoveduje, uro svojega rojstva. Pa tudi sponiinki vojskine dobe 1. 1866 s Pnisi so se naiu kazali še letam; kajti mnogi okopi po obeh straneh železnice svedočili so, da Dunaja bi naši ne bili z lepo radi dali nasilnim nemškim bratcom (? sic) v pest. Kolikor bolj smo hiteli naprej, toliko večji prostori razgrinjali so se naobe strani železnice; zlasti k desni dol ni ga bilo najmanjšega grička, in poljana stikala se je s nebesnim obokom. Nekdo v vagonu nam je pripovedoval, da imajo večje kmetije tarn pa 27 do 30 oralov zemljišča; zemlja se mi je vender vidila pešena, ne odveč rodovitna. Kdo bi pa tudi dovoljno gnojiti zamogel take obširne prostore! Prišedši na Wagramsko postajo napotimo se z gosp. docentom dr. Melicher-jem in nekim njegovira čebelnim oskerbnikom koj v polja proti zapadni strani. Kakor dalječ neslo je oko, ni bilo drugega nego njive, obsejane z ajdo. Mislil bi si človek, da odtod bi se zamogla cela Avstrija preskerbeti z žitom te sorte. Tu so pač kraji, vstvarjeni zaparne pluge; ali jih rabijo, ne vera. In po sredi z ajdo obsejanih njiv so stali tu in tam obširni provizorični čebelnjaki (kakih 10 smo jih vidili), do katerih je kar skoz sadež peljala kaka ozka steza. Djal sem, provizorični čebelnjaki, in dostavim še: tudi primitivni, do konca slabotni. Le čudil sem se, da ljudje takim iz dilj revno postavljenim in od kolov na straneh slabo podpiranim kočuram, ki nimajo zoper vremenske sile skor uič varstva, zaupajo svoje čebele. Hudi ia močni vetrovi morajo biti po •) Mlini na ladijah so pr! velikili rekah kaj navadniga; vidil eem jih že poprej večkrat na Dravi, in tudi na Uni, katera poslednja meji Avstrijo in Bosno. Pis. teh krajih neznana prikazen; ako bi prišlo le količkaj naše burje do tje, razmeče jim vse naredbc z čebelami vred po tleb. Pa tudi panjovi (iz slame spleteni peharji) se vsaj meni kot nestrokovnjaku niso čisto nič praktični zdeli. Čebeliea Ijubi mir, ia dela rada nemotljena in neopazovana; vsega tcga pa ji pleten panj — vsaj po rnojih niislih, katerih pa nikomur kot merodajavne ne vsilujetn — nikakor dajati ne morc. Gosp. dr. Melicher nam je več pebarjev odkril, razkazoval in razkladll nam to in uno; 'al čebele daues niso bile za šalo. Nekoliko onirenjeno obnebje in soparno-vroči zrak, zraven pa mende tudi nenavadno veliko in preveč radovednih gledavcev jib je delalo čmerne, ter z želom (bodecom) precej radodarne; opikan pa ravno ni maral nihče biti, toraj smo se ravnali rajše po neinškem pravilu: „Fiinf Schritte vom Leibe". Posebno veselje je delalo g. docentu, ko smo zapazili na nekem nizketu drevescu vsedcni roj, katerega je jaderno ogrebel ia s tein djansko pokazal, kako &e on pri tein delu vede. (Dalje prihodnjič.) Beispiele verderben gute Sitten; v slovnici 1.1825: Po budi tovaršii rada glava boli schlechte Gesellschaft verdirbt gute Sitten. Pleve in pšenico zavreči das Kind mit dem Bade ausgicssen; 1. 1825: Z ljuliko pšenico izruti. Kdor čaka brez truda in v upih živi, Velikrat na zadnjc v obupu znnii Izobrazuj se sam, izobrazuješ svet, Boljšaj se sam, bolji bo svet. V drožini, kjer soglasja ni. Nikdar se delo ne speši. Zakla.il prevelik je v jeziku Rateju kakor plemeniku; Nar viši blagor je Ijadi — Življcnje toraj zanj in kri!