PoStnina v drzavi SHS pavSalirana. Stane: Za celo leto.....K 30— za pol leta......* 15 — za Cetrt leta.....« T 50 za 1 mesec......« 250 Posamezna Stevilka 80 vin. UredniSfvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotoviu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Kaj naj to pomeni ? Kdo izmed nas, ki se je nekoliko zani-mal za nase javno delovanje, se se dobro ne spominja proslulega drustva „Sudinarke." Bilo je ustanovljeno izrecno v ta namen, da napravi iz slovenskih pokrajin eimprej nem-8k o juzno marko. Nemski „Schulverein", ki je lovil bolj otroske duse, je deloval Nemceni prepocasi. Z Siidmarko so segli tudi po od-rastlih ljudih, segli ne samo po nasih ljudeh, nego tudi po nasi slovenski zemlji, da jo do-be eimpreje v svojo oblast. Strasili se niso denarnih zrtev, napeli so vse svoje duSevne sile, da raznarode nas narod in ustvarijo ta-ko preko potujcenih nasih hrbtov svoj zaze-ljeni nemski most do Adrije. Svoje grabez-ljive ostre kremplje so bili zasadili ze v raz-ne kraje po Sloveniji, v mesta, trge, indu-strijske kraje zlasti po nasem KoroSkem in Stajerskem, pa tudi ze po Kranjskem in Pri-morskem. Po obmejnih nekih krajih so se zajeli ze v nase zivo meso. Z avstrijskim polomom bi bilo misliti, mora preneliati tudi Sudmarkino delovanje. Slovenci smo si s Hrvati in Srbi ustvanli svojo drzavo. Malo stevilo Nemcev, ki je na-seljeno na naseaa ozemlju, uziva z nami ena-ke pravice. Nenaseljeni Nemci pa, ki so na naSe ozemlje prisli radi kruha, so se smeli prostovoljno vrniti med svoje brate, pristne Nemce. Kdor pa je pri nas ostal, bi smeli prifiakovati, da se temu primerno tudi vede in ne ruje proti novi drzavi. Ali zmotil bi se bil, kdor je kaj takega pricakoval! Doticnik ne bi prav poznal naSih Nemcev pa nemskutarjev. Oni, ki so pri nas osta-li, so se navidezno sicer udali v nove razmere, a le navidezno. Njihovo srce je ostalo nam sovrazno, njihovo miSljenje se pri veci-ni ni izpremenilo nasi drzavi v prilog. Tez-ka ]e ta obdolzitev! Izrekli smo jo ze tudi v nasem listu veckrat, ne brez tehtnih vzro-kov, in ponoviti jo moramo iznova. Zakaj ? V Gradcu so pri Siidmarki ozivili odsek za spodnjo dezelo (Gau Unterland), ki obse-ga nekdanje podruznice mariborskega, celj-skega in ptujskega okraja, ter koroske in kranjske. V pripravljalnem odboru so med drugimi znani H. Wastian, dr. H. Muhl-bacher, bivsi profesor in nemski vodja v Ma-riboru, visji upravitelj W. Klementschitsch, visji sodni svetnik dr. A. Doleschell itd. Ti so izdali na nemske zene in moze v Sloveniji oklic hujskajoce, veleizdajalske vsebine. Za te Nemce je nasa Slovenija samo „Gau Unterland", ki je iztrgala Nemcem cve-toca mesta in trge, odtrgala stajerski dezeli za zivljenje vazne vinske gorice in rodovitna polja ter nasilno spravila Nemce pod tujo oblast. Zato pozivlja vse Nemce, one v nasi Sloveniji, kakor tudi drugod, naj pristopijo temu odseku, ter pomagajo Nemcem, ki so bili pregnani iz domovine (t. j. Slovenije) ali zive v njej zatirani, v narodno politicnem, kulturnem- in gospodarskem oziru. Ali ni ta oklic viSek nesramnosti, poln lazi in zavijanj ? Po polomu so se zastopni-ki prebivalstva v Sloveniji prostovoljno izja-vili za novo drzavo. Da ni bilo med njimi nemskih zastopnikov, je umevno. Pa naj li odloca o usoii Slovencev peScica Nemcev, malo pravih, ve6 po sili, ki zive med Slovenci in o d Slovencev ? Ali so Nemci mari vprasali nase slovenske rojake v Gradcu in drugod, ali hofiejo ziveti v nemski republiki ? Mislimo, da ne. Se bi pa Nemcem med nami godi kaka krivica v narodno-politicnem, kulturnem ali gospodarskem oziru ? Najboljsi odgovor na to pac je, da bi bili mi Slovenci pod nekda-njim nemskim gospodstvom stokrat veseli, ko bi bili smeli uzivati toliko pravic, kolikor se-daj Nemci pri nas. Dokazov za to imamo vse polno zlasti tudi pri nas v Ptuju in v ptujskem okraju. Kako silo pa delamo neki nasim Nemcem ? Ali jih morda pobijamo, kakor so ptujski Nemci in nemskutarji s svo-jimi bratci 1. 1908 pobijali mime Slovence z vednostjo in odobravanjem mestnega zupanstva? Ali smo mari zahtevali pri nasem vladarju, naj pokaze svojo trdo pest proti Nemcem, kakor je to zahteval ptujski pasa Ornig kot govornik med nami zivecih Nemcev in nemskutarjev 1. 1918 od cesarja Karla proti nam Slovencem ? Ko-ga smo mi izganjali iz njegove domovine Slovenije ? Menda vendar ne raznih uradni-kov, nesposobnih za uradovanje pri nas, ker vecinoma niso znali jezika, pa nas tudi crti-li kot tujci in zagrizeni zatiralci nase narod-nosti ? Ti so prostovoljno od§li, kamer sodi-jo, med svoje nemske brate. Enega pa res poznamo, ki ima pri nas svojo domovino, ki je pristnega slovenskega rodu, pa ne iivi med nami. Ali izgnali ga nismo mi! Moz je ob polomu sam p'obegnil. Zakaj, bo sam najbolje vedel. Pri nas ga vsi poznamo. PtujCani se ga bodo najbrze se dolgo spominjali, predno bodo poravnane milijonske vsote, A jih je Mestna hranilnica ptujska dala na njegovo povelje za vojno posojilo. &irsa slovenska javnost ga je spoznala, ko je pokazal svojo „tevtonsko" kulturo 1. 1908 na udeleznikih Ciril-Metodove skup§cine, prislih iz vse Slovenije. Domacini so zivo cutili njegove srce, ko so jih nedoline kamenjali in pretepali 1. 1914. Tak moz se je s a m pregnal, da nemoteno premisljuje svoj a dela in morda obzaluje, da ni cesar Karel utegnil vencati njegova dela z obcim pokolom Slovencev. Takih in enakih ljudi je §e med odiSlimi Nemci, pa tudi med onimi, ki so tu doma ali Zive pri nas. Vajeni so bili v prejSnjih casih neomejenega goSpodstva. Dasi v veliki manjsini, so uzivali vse predpravice gospo-dujofiega haroda. Sedaj so jim te predpravice odvzete, zenaSeni so z drugimi sodrzavljani, ktere so preje zanicevali in zatirali. Odtod njihova nevolja, Ali ne bo jim drugo preostalo, kakor da se preuce in prilagodijo razraeram. Pametni njihovi rojaki so to ze storili in vi-dijo, da jim ni nikake krivice. Kdor pa misli, da se morajo vrniti stari casi krivifinega nemSkega gospodstva, in ruje proti nasi drzavi, se ne bo smel pritozevati, ako mu dejanoko pokazemo, da imamo tudi mi toliko mo5i, da napravimo red in 6e tudi s silo. Kdor sebi lasti pravice. da sme sebi v prid po svoje urejevati javne razmere, mora tudi javni oblasti priznati isto pravico, da po svoje ureja svoje razmere in jih brani z vso mocjo. Kdor je v svojem delu proti drzavi brezobziren, ne zasluzi drugega, da ravna tudi drzava z njim enako, torej brezobzirno. V nasem listu smo ze veckrat javno ozigosali neposteno in krivicno podenjanje nezadovoljnih krogov med nami. Ker moramo po omenjenem graskem oklicu sklepati, da so ti krogi v tesni zvezi z njimi, moramo iznova javno pribiti, da je tako pocenjanje protidrzavno, veleizda-jalsko. Cudimo so, kako more trpeti av-strijska republika, ki hoce ziveti z naso drzavo v dobrih razmerah, da se v njeni sredi po njenih nastavljencih organizuje javna propaganda proti naSi drzavi. Prepricani pa smo, da bodo nase oblasti in naSa drzava posve-tile temu protidriavnemu gibanju vso pozor-nost ter je zatrle ze v kali. Sicer pa ne kli-cimo samo drzavnih oblasti na pomo6, nego poskrbimo saini s svojim srnotrnim delom, da se ne povrnejo vec 6asi septemberskih pobitij 1. 1908 ali brezpravnosti v vojskinih letih, ker tretji izbruh nemske besnosti bi bil hujsi od prvih dveh in bi po odkritem pri-znanju pred Karlom koncal z nasim unicenjem. Gospodarstvo. ; Konjerejski odsek slovenske kmetijske druibe. V podrocju konjerejskega odseka 2 vrSijo se letos ogledovanja in premovanja konjev 12. julija, v Brezicah za okraje Brezice in Sev-nico, 14. julija v Grobelnu za okraj Smarje in Sv. Jurski okolis, 15. julija Zalec za okraje Gornji Grad, Vransko, Laski trg in Celje. 19. julija Sredi§6e za okraj Ormoz. 20. julija Ptuj za okraj Ptuj. 21. julija Spodnja Pols-kava za okraj Slovenska Bistrica, 22. julija Konjice za okraj Konjice, 26. julija Lendava, 27. julija Murska Sobota za Prekmurje, 28. julija Radenci za okraj Gornja Radgona, 29. julija Ljutomer za Ljutomer, 2. avgusta Sv. Lenart za Sv. Lenart, 3. avgusta Maribor za okraj Maribor, 4. avgusta Sincevas, 5. avgusta GrabStajh za okraj no glavarstvo Veli-kovec, 6. avgusta Slovenjgradec za okraje Slovenjgradec, Marenberg, Sostanj in Koroske obcine, katere spadajo pod okrajno glavarstvo Slovenjgradec. Premovali se bodo letos tudi eno- in dveletni zrebci. Naredbo za promet z usnjem je izdal hr-vatski ban sporazumno z dezelno vlado za Slovenijo. Ustanovi se centrala z imenom „Derma, zavod za promet sa surovim i goto-vim kozama kao zadruga" s sede^em v Zagrebu. Clani te druzbe, ki se osnuje po dolocilih trgovinskega zakona, bodo vsa podjetja, ki se pecajo s predelovanjem in strojenjem koz v svrho nadaljne prodaje. Kdor se ne prijavi, ne dobi surovih koz. Izvoz koz in usnja iz Hrvatske, Slavonije in Medmurja je prepo-vedan. IzSla je hkratku naredba, ki prinasa maksimalne cene. Maksimalna cena za koze (goveje) znasa 26 do 36 K. Suhe koze dobe 2.4 visjo ceno. Telecje koze (sveze) 38 do 42 K, suhe 2.4 ve6. Svinjske koze 12 do 18 K za 1 kg, suhe dvakrat vec. Skupo-valci, v to oblasceni, smejo za prevzemanje, soljenje in predajo na postaji raSunati 7% od kg surove koze. Dolocene so tu cene za — 2 — usnje. Navajamo samo glavne : erna teletina 270, rjava290 K za kg, kravine 23B do 250 K, podplati 160 K, kruponi 205, vratovi 130 K, notranjki (tabanice) 180 K, usnje za opanke 150 do 170 K, konjsko usnje 190 K, svinjine 210 K. Trgovci na debelo smejo racunati 6% viSje cene, na drobno 20%, v kosih 10% ve6. — Pri nas nimamo ze dolgo rnaksimalne cene. Zalibog ni nikjer dobiti usnja. Uredba je tu pri nas in na Hrvatskem. Dandanes pa Cujemo pritozbe cevljarjev in konsumentov, da ni nikjer usnja. Trgovine so prazne. Le-gitirnna trgovina ne dobi blaga. Pod famozno „roko" po dom. pri veriznikih se pa pla6ujejo vnebopijoce cene. Pri vstem tem navadnemu drzavljanu ni jasno, kdo ima prav. Ali minister, ki je vpeljal popolnoma svobodno trgovino, ali podrejene pokrajinske vlade, ki na svoj na6in osreSujejo potrpezljivo prebivalstvo v druzbi s sosvetniki. Proti painetni uredbi ni pomislekov, ali, kar navdaja prebi-valstvo z obuporn, je okolnost, da vidi samo vedno nove kancelije, blaga po zmagljivi ceni pa ne dobi ne Konsument ne rokodelec. Kjer se oblast loti kake stvari, treba da tudi res pri-pravi razmere do izboljSanja. Skrb za prebivalstvo, ki je na jeziku in papirju, nam kon-sumentom ne zadostuje. :..........................................................! Dopisi. Porobil se je z gco. Marico CeriS, indu-strijalcevo hfierko v Framu nas mestni tajnik g. Rudolf Mate. Izrekamo narodni dvojici naj-prisrcnejSe cestitke, ter jima zelhno v zivlje-nju popolno sreco. UredniStvo. Iz dav&ne sluibe. ZaCasno upokojen jo davcni oficijal Josip Breznik v Ptuju. Deska mescanska Sola v Ptuju. Uccnci za I. razred naj se prijavijo pri ravnatoljstvu 30. junija t. 1., zadostuje tudi pisinena pri-java. Predlozi naj se kretni list in Solsko iz-priSevalo. Sprejemni izpiti za vstop v I. razred deSko meScanske Sole v Ptuju se vrSe dne 1. in 2. julija 1920 v poslopju nemske manj&inske Sole pri okrajnem glavarstvu. Tudi v zacetku Solskega leta 1920/21, to je 16. in 17. septembra se Se lahko napravijo sprejemni izpiti. Po naredbi viS. Sol. sveta z dne 17. julija odnosno 21. noveinbra 1919 Stev. 3737 se sprejemajo v meScansko Solo ucenci, ki so najmanj dovrSili 5. Solsko leto na javni ljudski Soli, ali na zasobni ljudski Soli, ki ima pravico javnosti. Sprejemni izpit se napravlja samo iz najosnovnejSih naukov iz slovenS6ine in ra6unstva. Ufienci, ki so dovrSili 6. Solsko leto ljudske Sole s povolj-nim uspehom, so prosti sprejeinnega izpita. Ker je meScanska Sola V3em, ki se hocejo posvetiti obrti, trgovini inpoljedelstvu, najvecje vaznosti, se obcinstvo opozarja na ta oglas. Ravnateljstvo. Na Vidov dan dne 28. t. m. priredi, ka-kor smo ze porocali, Pevsko druStvo v Ptuju koncert, ki obeta v vsakem oziru doseci vi-Sino najboljSih ptujskih koncertov iz dobe pred vojno. Izbrane umetne pesmi, najpri-ljubljenejSe narodne pesmi, moSki in meSani zbor, tudi s spremljevanjem orkestra, bodo ne samo poseben uzitek vsem posluSalcem, ampak tudi dokaz kulturnega napredka ptujskih Slovencev na polju glasbe. Pevsko druStvo, ki je moralo tekom vojne iz razumlji-vih razlogov omejiti svoj delokrog, je zaeolo zopet najzivahnejSe delovati in bo s koncer-tom na Vidov dan dokazalo, da je kos svoji nalogi. Pricakovati pa je tudi od obcinstva, da se s Stevilno udelezbo odzove vabilu ter na ta na6in moralno in ginotno pripomore k nadaljnemu delovanju druStva. Cvetliini dan. V nedeljo dne 6. junija 1920 je bil v Ptuju cvetlicni dan v prid voj-nim invalidom, vdovam in sirotarn. Nabfi*alo se je 781 K. Zato iskrena hvala vsem gg. uciteljem in n&iteljicam, ter clanorn ia Cla-nicam, kakor tudi vsem drugim, kateri so v ta namen cvetlic? nabirali, ozir. darovali. Dan je bil kot nala5& neprieakovano lep, zato se je obSinstvo napram prodajalkaua cvetlic prav prijazno in darezljivo izkazalo. NajtoplejSa hvala! Isto izrokamo tudi gd6. Zamuda J., Furbas R, Kolaric 0., Beranic M., Segula MM ZajSek M., Nekola M., Petek I., Kroinjc E., Kolari6 I., Just J. in Jan&ekovic M., ka-tere so neumorno in z veseljem sodelovale. Neimenovani je izven tega Se 100 K daro-val. Cisti dobi6ek ostane tukaj in se bode razdelil na najrevnejSe clane in clanico iz Ptuja in okolice po odobrenju naSe centrale. Odbor. Pojasnilo. Zveza jugoslovanskih zelozni-carjev, podruznica v Ptuju, nam poroca: Dne 17. maja t. 1. je povozil jutranji osebni vlak voz, nalozen s 3 polovnjaki vina, ker so bile zatvornice odprte. Posestnik vina bo dobil popolno odSkodnino, zelezniSki uslu^benec pa pride pred kazensko sodnijo. Dopisnik iz TurniSa dola usiu&beucu, katerega je zadela ta nesrefia, veliko krivico. Sluzbuje ze 29 let. ne da bi bil predkaznovan in ne da bi bil le eno uro stavkal. Tudi pri zadnji stav-ki je delal za dva, torej nepretrgaao sluibo. Da se je ta nesreca pripetiLa, je v prvi vrsti kriv voznik sam, ki vsled „makopolne sluL-be" pri pretakanju vina ni imel 6asa pogle-dati na progo, kakor se ze vsak peSec preje preprica, kot pa prestopi zelezniSki tir. Na tem mostu se vidi, na vsaki stran proge najmanj 2 km. dalefi in bi lahko pri najmanjSi voznikovi pazljivosti ta nesroca izostala. V drugi vrsti je kriva aelezni^ka uprava vsled slabe slufcbene razpredelbe. ZalezniSka uprava daje 6uvajem v naj em njivice in travnike ob progi, kar se jim pri placi upoSteva. Cu-vaji si morajo poleg sluzbe Se obdelati zem-ljo, ce se hofiejo prezivljaii. Tudi je zelezni-Ska uprava vsled prevelike varcnosti ukinila po cuvajnicah nocne sluzbe in posledice so ze vidne. Da zadnja zelezni&arska stavka ni bila mezdna, ampak politicna, ve ze vsak otrok. Narodui zeleznifiarji niso stavkali in torej tudi niso zahtevali vecjih pla6, komu-nisti6ni zeleznicarji pa so stavkali, da prida-jo potom prevrata do moei in veljave. Ne \ai\! „Strazi" v album. Ze parkrat smo citali v mariborski „Strazi" med dopisi iz Ptuja, tako tudi proSli teden, napade na tukajSno postajno osobje, zlasti pa na doma-cina, postajenaeelnika g. Tiirina. Ker dopisnik ne navaja ni6 konkretnega in le splosno obdolzuje nemSkutarjenja, pozivljamo ga tem potom, naj navede posamezne konkretne slu-caje in imena, ter ta svoj dopis tudi podpiSe. V nasprotnem slu6aju ga bodemo smatrali kot javnega obrekovalca, kajti ravno v po-staji Ptuj ni v sluzbi nikaksnega nemSkega uradnika ve6, dasiravno jih je bilo 13. Iz6i-stilo se je vse, kar ni naSega. Pripomnimo Se, da je bil primoran ravno g. Turin med onimi mnloStevilnimi zeleznicarji, pi*eganjan vsled narodnosti, iti na bojno polje. Po pre-vratu je prevzel vodstvo tukajSne postaje ter z vnemo posvetil vse svoje moci reorganiza-ciji postajne sluzbe, tako da lahko danes priStevamo naSo postajo med one maloSte-vilne, ki poslujejo v najlepSem redu. Oast komur cast. Nadzornik mestne hranilnice v Ptuju je vod-ja okrajnega glavarstva v Ptuju, ki je stran-kam v zadevah dviganja vlog ali dajanja po-sojil na razpolago vsako sredo in petek od 11. do 12. ure na okrajnem glavarstvu I. nadstropju levo. „Pomladanski izlet." V nedeljo, 13. junija priredi glasbena Sola velik „pomladanski izlet" gojencev k Bracicu, s petjem in godbo. Darila za pogoSSenje siromaSnih otrok in za srecolov se hvalezno sprejmejo. Oddaja v glasbeni Soli. Ptuj in okolica. Neznani uzmovifii pridno poslujejo v mestu in okolici. Nedavno so vlo-mili v mestno skladi66e in odnesli vee vrefi moke. Tudi iz skladiSca nakupovalne in pro-dajalne zadruge v Ptuju so odnesli za kakih 23000 K blaga. Na mestnem trgu je pri ku-povanju gospodinjskihpotrebScinbila ukradena denarnica s 6000 K denarja in raznimi listi-nami neki gospej milijonerki z Brega — in tudi vec kmetgkim i&enskam izkupicki za pro-dano blago. Pred kratkim je bilo utrgano v mesnioo Franca Piaterica in ukradenih kakih 300 K denarja — za meso — tatu ni bilo. Isto noc je bilo ob jedem utrgano v tobacne trafike invalidov Leben in Hotko v Ptuju, ker pa nobenega tobaka in smodk v trafikah ni bilo, so se zadovoljili s kolesom v trafiki Hotko. Med voZnjo blizu TurniS je izgubila go spa Marija Heller, gostilnicarka na Bregu, ro6no torbico, v katerej je bilo kakih 8000 K denarja, zlata ura in razne listine. Iz pi-same okrajnega zastopa je bil ukraden zavi-tek z okoli 800 K denarja — nedavno poprej pa uradniku okr. zastopa kolo. Cudno, da se storilec ne izsledi. Policija in orozniStvo za-sleduje po dolgoprstnezih. Prebivalstvo se pa opozarja na enake slufiaje, da pazi na svoje imetje. Isti pa, ki znajo povedati, naj izpo-vedo v Ja8tnem in javnem varstvenem inte-resu, sicer bi se smatrali za sokrivce. Razni tovariSi vodje komunistov, g. Rozeta, se ka-zejo zelo potrti ali zato, ker je Reze pobegnil z nabranim denarjem, zapustivSi prazne ob-ljube, ali ker jih je menda sram, da jim je ta gospodic zasukal mozgane, ali oboje. Pozor! Opozarjamo citatelje Ptujskega lista na jdanaSnji inzerat stavbene druzbe, ki je zafiela svojo obrt na OrmoSki cesti, na-sproti mestnega sejmiSca. Ptujski Sokol naznanja, da se vrSi telo-vadba Zenske starejSe vrste vsako sredo od 17.—19. ure v „Mladiki." Napad. Dne 5. junija okoli 22. ure je bil napaden na okrajni cesti blizu TurniS veleposestnik Ivan VindiS z Brega vracajoc se iz Haloz domov, od treh pobreSkih poba-linov, ki so ga boteli oropati. VindiS je na eno oko oslopljen. Storilci so pritekli s Po-bre&ja za vozovi VindiSa ter ga napadli. Dejstvo napada svedoei, hote6 ga oslepiti, oropati in zbezati kot nepoznani, a dosegla jih je pravoeaano roka pravice , ker je bilo v sluzbi se nahajajoce orozniStvo z Brega ta-koj na lieu mesta, ter prijelo znana nevarna roparja Ivana Vegana in Antona Tementa s Pobrezja, ter preprecila nadaljni pobqj ; tret-ji pa je zbezal. Cast vrlemu orozniStvu. Po-nesrefieucu, kafceri se jo moral takoj odpelja-ti v bolnisnico v Ljubijaao, _ pa zelimo, ia skoraj okreva, sicer je malo upanja. Zopet nov dokaz, kaj povzro6ijo hujskajo6e pridige generalnega koinnnista Rozeta. Podrazltev tobaka in toba6nih izdelkov. Uprava drzavnib monop olov je s 6. junijem zopet zviSala cene tobacnim izdelkom. Tako stane sedaj 1 kg fiuega turSkega tobaka 360 K, finega hercegovskega 260 K itd; cigarete 100 dam 42 K, 100 Sportk 32 K, 100 ogrskih 14 K; smodk 100 trabuk 400 K, 100 kub 240 K, 100 portorik 200 K, 100 virzink celo 280 K, 100 meSanih inozemk 80 K in 100 kratkih dornacih 60 K. Po zad-njih porocilih so zaCele cene zivilom padati, naSa fiaanfina uprava pa cene svojim izdelkom zviSuje. Bojimo se, da bodo tudi privatai producenti posnemidi drzavno upravo ter za-celi zopet zviSevati cene pridelkom. Saj smo enakopravni! Ubogi konsumeut pa placaj ali pa stradaj ! Poiar. Dne 19. maja t. 1. je izbruhnil v GoriSnici pozar, ki je posestnikom Francu Prejacu, JoZefu Trunku, Mariji Ojnik in Mi-haelu RoZmarin unicil vsa gospodarska po-slopja, slednjemu tudi stanovanjsko poslopje, mnogo zivljenskih potrebScin, skoro vsa gospodarska orodja in skupaj 23 svinj. Da se pogorelcem pomaga, se je osnoval pomozni odbor za pogoreloe v Q-oriSnici pri okrajnem glavarstvu v Ptuju, kateri se tem potom ob-raca na milosrCno prebivalstvo, da daruje prostovoljne prispevke za one nesrecnike, ki so vsled sedan je draginje in gospodarskih tezko6 res v hudi stiski. Breg pri Ptuju. Za pogorelce v Skorbi so nabrali v obcini Breg oziroma darovali : Anton Kos, gostilnicar 64 K, UrSa Kiseljak, nataka-rica pri Pogacniku 99 K, Avgust Stanitz, gostilnicar, 92 K in 300 kg apna, Ignac EmorSic, gostilnicar 81 K, Treza Kocmut, gostilnicarka 56 K, Alojzija Velio, gostilnicarka 53 K, Josip Sorko, trgovec 46 K, Ama-lijaZajdela, tobac'ma trafikantinja, 25 K, Miha Tomanic, gostilnicar, 21 K, Franc Iglic, trgovec, 20 K, Josipina StraSil, gostilnicarka 50 K. Gvidon Hogenwart, trgovec20K. Skupaj 727 K. Smrtna nesreta v Jurovcih. Dne 23 p. m. sta se otroka posestnika Stefana Cafuta v Jurovcih z desko nad debelimi hrastovimi drvami zibala, nakar so se drva zrufiile in padle na hcerko omenjenega posestnika, ki je bila 6ez nekaj minut mrtva. Politicne vesti. Iz narodnega predstavniStva v Belgradu. Ob kolkovanju avstrijskih vecjih novcanicje ob-drzala pred dobriin pol letom takratna de-mokratska vlada 20°/0. Hotela pa jib. je 6im-preje vrniti v novih dinarskik novcanicah. To je ze razglasila v odredbi, po kteri se naj najprej zainenjajo avstrijske vecje nov-canice, po njih pa odtegnjeni 20% zneski. Nova radikalna vlada pa, ki je priSla za de-mokrati, je izpremenila oni 20% odtegljaj v petletno posojilo po 1%. Ko so sedaj priSli demokrati zopet v vlado, je ena prva njiho-vih skrbi, da bi ljudem cimpreje vrnili od-legnjene zneske, hotefi s tern izpolniti svojo obljubo. Plebiscitna komisija na KoroSkem. Za pred-sednika naSe plebiscitne komisije na Koro-Skem, ki ima voditi glasovanje o pripadno-ati, je imenovan dr. Jovan Cviji6, rektor bel-gradskega vseucilisSa. Moz je znamenit u6e-njak geograf in etnograf, znan pri ucenein svetu. Odpotoval je ze v Celoveo, kjer ima glasovalna komisija svoj sedez. Za neodre&ene Nemce v Jugoslaviji so usta-novili v Gradcu podruznico Sviduiarke. Izda-li so poziv na vse Nemce in nemSkutarje v Sloveniji, v ktevein jim obetajo reSitev izpod tujega jarma. Na pozivu so podpisani tudi znani Wastian iz Maribora in bivsi sodai predstojnik v Ptuju Dolezel. Kako dobro je, da smo se iznebili teh „prijateljev" naSega naroda, ki nas Se sedaj ne morejo pozabiti, ter si zele s svojimi prazninii zelodci zopet nazaj k naSi polni skledi paSovat po zgledu bivSega ptujskega paSe Orniga. Zakaj §e raste Italijanom greben ? Iznova se cuje, da so se dogovori radi Jadranskega vpraSanja zopet odgodili. Italijani nocojo po-pustiti, popustiti bi morali mi, si uiislijo. Italijani so prevec razvajeni. Ko so Italijani za-seli Trst, ni bilo dolgo in moral je oditi tr-zaSki Skof dr. Andrei Karlin. Bil je sicer sposoben za svojo sluzbo, ali bil je Slovenec in takega Italijani niso marali. Dobili so za Skofa moza manj sposobnega od Karlina, z refiino prebivalstva se niti sporazumeti ne more, ker zna sarao italijanski, a je nacijo-nalen Lah. Protesti slovanske dukovScino proti tej ociti krivicnosti niso zalegli ni6. Nekaj podobnega se je zgodilo pred kratkim na Reki. Reka spada cerkveno k senjslri, to-rej slovanski Skofiji. Tega nofiejo razvajeni Italijani. In res so dobili posebnega papezevega vikarja, ki je v prvi vrsti hud italijanski na-cijonalist. Slovanski protesti tudi tu ne bodo nic izdali. Vidi se, da tudi cerkveni vladajo-Li krogi v Rimu merijo pravice nam Slova-noni z drugim merilom nego Italijanom. In be se uklanja pristranskim italijanskim za-htevam tudi cerkev, ki hoce biti vsem naro-dom enako pravicna, kako naj zahtevamo pravi6nosti proti nam od posvetne italijanske vlade, ki se ozira le na lastne koristi ? Madzarska podpisala mir. Pisali smo ze, da Madzari niso nic kaj zadovoljni z mirov-nimi pogoji, ki so napravih konec njihovemu brezobzirnemu gospodstyu nad raznimi tla-cenimi narodi. Ustili so se sicer, da takega niiru ne podpiSejo. Pa bile so to le prazne omame. Dne 4. junija so madzar.ski poobla-Scenci podpisali mir, kar so doina v Budim-peSti primerno proslavili v znarnenju zalo-sti. Tolazijo se sicer, da njihova sedaj raz-kosana Madzarska zopet ozivi v prejSnji ve-likosti, ali tej tolazbi gotovo niti saini prav ne verjamejo. Velik polom na beograjski borzi. Padanje tujih valut. Milijonske izgube Spekulantov. Be-ograd, 2. jun. Na danasnji borzi je priSlo do ogromnega poloma. Tuje valute so eilno padle. Izgube po3ameznikov, ki so Bpekulirali, znaSajo milijone. Vzroki dobra zetev in dober notranji politifini polofcaj. His je na prodaj, kolikor se hoce. Tudi mnogo nepremicnin. Krvavi izgredi v Gradcu. Draginja v Avstrij-ski republiki postaja neznosna. Jajca v Gradcu stanejo do 4 E, za 1 kg cresenj zahtevajo 15 K. To mora razburiti Se tako potrpezljive duhove. Tako so se tudi graSke zenske v pondeljek radi pretiranih cen tako razburile, da so zacele pretepati trgovce in branjevke. Strazniki so jih komaj nekoliko pomirili. Proti vefieru pa so se iznova zbirale, hote6 dalje dati duSka svoj emu ogoreenju. S silo in z brizgalnicami gasilnega druStva so sicer pregnali demonstrante iz notranjega mesta in zaprli s policijskim in vojaSkim kordonom dohod. Ali razburjena mnozica se ni hotela raziti. Zmerjala je redarje, navaljivala nanje, razbijala okolu sebe. V sili je ob pol 8 zvecer oddala straza 2 salvi, pri katerih je bilo 8 ubitih in 45 ranjenih. Protizidovslce demonstracije na Dunaju. Iste-ga dne ko v Gradcu so bile na Dunaju velike protizidovske demonstracije. Na Dunaj je priSlo med vojsko vse polno zidov iz Galicije. Sedaj po vojski pa nocejo z Dunaja domov. Vsesali so se med duuajsko prebivalstvo, kteremu ne samo da odjeinajo vsakdanjo hrano, nego jo s svojim znanirn kup6e?anjem in verizniStvom umetno in neprimerno drazijo. Domace prebivalstvo pa mora pri tern stradati. Beda in sila je ljudi prighala, da so z javno demonstracijo zahtevali, naj oblasti priseljen-ce domov natirajo ter reSijo domace prebivalstvo tuje nadlege. lega meseca do ljutega spopada med finan6-no strazo in 100 moz brojeco tihotapsko tolpo, ki je hotela preko meje prenesti tobak. Fi-nancna straza je pozvala tihotapce, naj od-loze orozje in tobak, toda ti so v odgovor priceli streljati. Financna straza je bila zato prisiljena, da je posegla po orozju. Policijska lira je z razglasom poverjenika za notranje zadeve z dne 21. maja za Slo-venijo dolocena za'gostilne ob 22, za kavarne ob 23. uri. To velja od 1. junija naprej do konca poletnega Casa. Za mesto Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj so drugi predpisi. Povratek jugoslovanskih ujetnikov iz Sibirije. Jugoslovanske cete, nahajajoce se v Sibiriji, so prispele v Vladivostok in Cakajo na pre-voz v domovino. Silen vihar in to5a sta razsajala v petek zvecer v smeri od Vitanja cez Novocerkev, Vojnik, Konjsko, Prekorje in Smarjeto. Me-stoma je vse uniceno ; pozamezne vasi so straSno trpele. Vas Prekorje je popolnoma unicena, Skoda je ogromna. Ljudje ne pomnijo Se tako hudega neurja v doticnih krajih. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Ker se peronospora zopet ka/e, priporoca se dobro skropiti. • GALICA SE DOBAVLJA V i Anton TirsekfPllljl v Luttenbergerjevi lii^i. I Razno. I ¦..........................................................j Subskribente 4°]0 posojila na drzavne bone Kraljestva SHS vabimo, da si pri-dejo po denar ob uradnih urah v naso pisarno. Ptuj, dne 8. junija 1920. Posojilnica Narodni dom. Povisanje pristojbin za druStvene stvari. Odborova seja druStva jugosl. novinarjev je skieniia povisati pristojbine za uvrstitev dru-Stvenih vesti v liste na ta naoin, da se za-ra6una za vsako besedo 20 vin., izvzemSi one, ki imajo po eno ali dve crki. Delni zneski se zaokrozijo na 2 K navzgor. — DruStva se opozarjajo, da stopi ta sklep z dnem 1. junija t. 1. v veljavo in bodo pre-malo kolekovane obvestiia brezpogojno iz-ostala. Za kolke se lahko prilozi tudi denar. To na znanje vsem druStvom ! 2elezni§ka nesreba se jo zgodila v noci od 1. na 2. v Trzicu na GoriSkem. Vlak iz Trsta se je s silo zaletel v osebni vlak iz Pulja, ki je stal na tiru. 4 osebe so mrtve, 13 tezko ranjenih. Legar na Poljskem. Kakor poroftajo listi, je zbolelo na Poljskem na legarju nad 250000 prebivalcev. Na^ vsakega zdravnika pride nad 1500 boinikov. Poljska prosi sosedue drzave pomoci. Boj med 1inan6no straio in tihotapci. Pri Makarski v Dalmaciji je priSlo koncem pretek- 1 Crnilo z ; S 1 o toaletna mila t» 1 •» pecatni vosek 1 1 g barvo za obleko PI- ' 2 - kremo za cevlje - S' 1 w .'. vsakovrstne krtace .*. ?¦ razno galanterijo in drobnerijo S-n i ae potne koSare — pleteno pohiStvo o Iprvovrstnega je dosio ve6 vagonov. Razno- j vrstna naro5ila nagrobniii spomenikov, plo§5 ! I--------------za pehiStvo sprejema-------------- 1 Ifamnoseska dru2ba GELJE. ¦ — 4 Misi - podgane - stenice - scurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljale moja naj-bolie preizkuSena in spIoSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSim K 10'—, za podgane in mi§i K 10'—, za §Lurke 10 K; posebno moCna vrsta K 20'— posebno moLna linktura za sienice 10 K ; uniCevalec rnoljev 10 K: praSek proti uSem v obleki in perilu, proti u§em pri perutnini 6 in 10 K; pra§ek proti mrCesom 6 in 12 K; mazilo proti u§em pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za u5i pri iivini 6 in 10 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (uniCevalec rastlin) K 10'—, praSek proti &}&% miavljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. ess as PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. J anker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. je iskuSano ubran-ljivo sredstvo proti svinjskim boleznim. 1 steklgHica stane 8 H. Dobi se pri Magdalenshl lekarni v Mariboru. Citajte in razSirjajte 9? Ptujski list." Mevfi inlji in sulill iflgP* dobro in lifcno izdelani, Cevljarske potrebSCine, raznovrstno drobno ali galan-terijsko biago, razlicni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajo6i predmeti, dobe se .'. vedno po primerni ceni v trgovini .*. J. N. PeterSiL v Ptuju. na prodaj v Mariboru, Tomanova ul. St. 7. Ponudbe oz. vpraSanje s prilozeno poStnino na J. F. K. sv. Barbara v Halozah. Mariborska eskomptna banka. Maribor, junija 1920. Vabilo na supskripcijo delnic Redni obLni zbor dne 31. majnika je sklenil zvisati delnisko glavnico od 6 na 10 miljonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400*— nominale pod sle-detfmi pogoji: 1. Starim delnicarjem se zagotovi opcijska pravica na ta nafin, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700*— Za izvrsevanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podruznicah v Murski soboti in Velikovcu. 2. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850*— novim delnicarjem. 3. Delnice participirajo na cistern dobicku banke od 1. julija 1920. 4. Kurzni dobtfek po odbitku stroskov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. 5. Kupnino je pri prijavi polno vplacati. Od tega zneska se povrnejo 5°|0 obresti do 30. junija 1920. 6. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podruznicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pisraeno s prilozeno tiskovino v Lasu od 1. do vStetega 30. ju* ija 1920. 7. Dodelitev delnic si pridrfl upravni svet. Upravni svet Mariborske eskomptne banke Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.