fteu. 272. v Lloblloni, g ponedeljek, dne 21 novembra 1905. Leto mm. Velja po poŠti: ti telo leto naprej K 261— ti pol leta „ „ 13'— ji ietrt leta „ „ 6 50 j» en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: ji celo leto naprej K 201— ji pol leta „ „ 18 — ti Ietrt leta „ „ 5 — m «n mesec „ „ 170 Zm polil], na dom 20 h ns mesec. Posamezne štev. 10 h. LOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h ■ * ■ • • • • »» za dvakrat za trikrat za ve* ko trikrat . 8 , V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 31 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod l!ez ...__dvorlS?e nad tiskarno). — Rokopisi se tie vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. --- Vsprejcma naročnino, inserati reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. e In Jimmto ljudska Ttranha. Iz vseh krajev Baše kranjske dežele so se danes zbrali najboljši možje, ki jih po vsej pravici lahko nazovemo zastopnike vsega slovenskega ljudstva kranjske dežele. Velika dvorana hotela »Uaion* je bila danes napolnjena zaupnikov našega vodstva, ki so se sešli, da se resno razgovore o najvažnejših vprašanjih, ki sedaj pretresajo našo državo in našo ožjo domovino. Izpod snežnega Triglava in iz solnčne Vipavske, s kršnega Krasa in iz vinorodne Bele Krajine — iz vseh delov kranjske dežele so se kot bratje r borbi za pravici slovenskega naroda sešli možje, ki so pravi, neomajni stebri naše domovine. Bili so zastopani vsi stanovi v teh možeh, ki se niso strašili daljnega pota, da poslušajo poročil« vodstva katoliškonarodne stranke, da se svobodno razgovore o naših najnujnejših potrebah in da izvolijo vodstvo, ki mu za tri leta polože v roke odgovornost in truda polne posle političnega vodstva naSe dežele. To je bil zbor, ki zasluži v resnici ime najodličnejšega zastopstva naše dežele Poročila so obsegala velevaina državaopravna in politična vprašanja, in kdor je pogledal na ta odlični zbor, se je moral zavedati, da je slovenski narod politično dozorel, da sam sklepa • najvažnejših zadevah svojega političnega življenja. D«godki v deželnem zboru, ki je v zadnjem zasedanju tako jasno dokazal, da imajo zastopniki ljudstva po svojih zmožnostih in po svoji odločnosti danes edino pravico odločevati o usodi kranjske dežele, so se zrcalili pri tem zborovanju v velikanskem navdušenju za delovanje katoliškonarodnih poslancev. Odločni nastop za pravice ljudstva je žel najviharnejše odobravanje, in danes se je videlo bolj neg« kdaj prej, da stoji cela dežela za možmi, ki so s toliko odločnostjo dvignili prapor slovenskega ljudstva in ga •hranili na višku vkljub nizkotnemu na-sprotstvu ljudskih sovražnikov in njihovih poslancev. — Dr. Susteršič je videl na tem shodu potrjeno sv«je delo in je dobil sijajno zadoščenje za vse, kar je pretrpel v zadnjem desetletju. Iznova ga je dvignilo slovensko ljudstvo na ščit in ga z burnim navdušenjem izvolil« za načelnika in voditelja v bodočih borbah. In ko so zberevavci gledali svoje vrste, se jim je morala roditi misel, da mi nisme več ona majhna stranka, ki je iz malih pe-četkov dvignila prapor za vero in pravice, v viharju navdušenja so pritrdili, da danes ta zbor zastopa vse slovensko ljudstvo kranjske dežele. Ideali, za katere je šla v boj kat. narodna stranka, danes zmagujejo in zbirajo okoli sebe vse, kar je poštenega in slovenskega v naši deželi. Zato pa ni bila nobena izprememba, ampak le izraz dejanj skih razmer, da se je ta zbor smatral kot najpopolnejši izraz našega ljudstva, in da je dal stranki, ki jo je na novo ustanovil in organiziral, ime slovenske ljudske stranke. »Slovenec* je že pred letom pepraševal, ali je mogoča slovenska ljudska stranka. V naši enketi smo popraševali najodličnejše može, ali pride do take stranke in kakš majoB, mora tega že šk< f kriv biti, ter natolcuje, da so preč. škef meni zapovedali glaseTtti Tako natolcevanje pa zavrnem z vso ogorčenostje. Prečast. škof bi morali veliko opraviti imeti, ako bi se hoteli še v občinske volitve mešati. Meni pa tudi ni treba v tej reči ne opomina ne migljaja, ker že sam vem, kaj je moja dolžnost. — Res je, da se popred teh volitev nisem udeleževal, pa popred tudi ni bilo tega strankarstva: opustite to, pa tudi mene k volitvam več ne bo — Peter Režea, župnik. — Dogodbica slovenskega dekleta ob prihodu v Trst. Bilo je letos, nedavno — neka Kranjica je pisala svoji sestri, da jo pride obiskat v Trst, kjer je ta služila. V pismu je povedala tudi, s katerim vlakom pride. Ob tej uri je čakala služkinja na postaji na svoje sestro iz Ljubljane. Zastonj, sestre le ni bilo. Mesto po peti uri je prišla z vlakom okoli desete zvečer. Ko je izstopila na južnem kolodvoru, se je plašno ozirala okoli po sestri. Sestre ni bilo več, ker ni vedela, da pride njena sestra s tem vlakom. Zadrego slovenskega dekleta je precej opazil nek Tržačan, ki se je z istim vlakom pripeljal od zunaj in kateri je videl lepo slovenske mladenko že v kupeju. — Takoj se ji je ponudil, da ji poskrbi vse in da ji pekaže pot — do njene sestre. Slovenka se je v začetku obotavljala, ker se ji je zdel strasten pogled tega moža zelo sumljiv Toda ob tej uri, kam naj gre v svetovnem mestu, kakoršno je Trst? Naposled se je vdala, ker ji je nad-ležnež iztrgal iz rok njeno culico in šla za ni m v neko bližnjo krčmo, da se — tam odpočije (?) in okrepča (?), predno gre k ___ gvoji sestri. V krčmi je hotel pehotnež j dekle upijaniti, toda Slovenka je že bila tako : pametna, da se ni dala. Na enkrat je vstal £d mize ta nepridiprav in rekel, naj ga malce počaka, da se bo kmalu vrnil, da gre paln pozvedovat po njeni sestri (?) Šel je. Slovenka ni hotela biti sama v krčmi in je šla ven pred krčmo, kjer je čakala na sve-jega »rešiloa" (!) »Varhinje deklet" (imajo pr pete na prsih belo rumene trakove Pisarna v Trstu, Via Giacinto Gallina N. 6 I. p , tdprta v torek in p tek od 5—6 popoldan) Sv. Vincenca, ki so že od začetka vse zasledovale in opazovale, ne da bi se jim bilo posrečilo, dobiti dekleta na svojo straa — ker se je oni mož delal, kakor da jo pozna in ima do nje pravico — so pristopile sedaj k dekletu in natanko popraševale po tem človeku Zraven je prišel tudi neki finančni stražnik. I* kmalu v« se vsi prepričali, da je bila mladenka v veliki nevarnosti. — Ni trajalo dolgo, ko se je vračal prejšnji po-hotnež k .svojemu* dekletu. Seboj je imel „pomagačau, z namenom, da bi čvrsto Slovenko po sili odpeljal — kam k sestri — ne, temveč — v zloglasni brleic. Ko so »var-binje* spoznale, s kom imajo opraviti, sta satanova pomagalca pobegnila. Neko dekle, ki je iskalo službe, je dobilo kar naslov zloglasne hiše. „Varh'nje deklet" so spravile obe te d«e dekleti, kakor mnogo dru-dib, v poštene službe, krščanske družine, in zavede. Neka .varhinja" je od meseca marca letos do sedaj rešila že 112 deklet. ,Vin-ceneova družba" je s tem odborom za varstvo deklet že mnogo storila. Ta odbor se je ustanovil po vplivu tržaškega škofi dr. Nagla, ki se zelo trudi za vsako krščansko podjetje, posebno za vartvo deklet, za re-šenje mlad ne, za mornarje (Mornarski dom), z veseljem je odobril tudi pravila slovenskega Marijinega Doma" in dodal k temu svoj nad pastirski blagoslov. — I. vinski sejm v Črnomlju. Povodom I. vinskega sejma v Craomlju v nedeljo, dna 3 decembra, bode predaval c. kr. vinarski nadzornik B. S k a 1 i c k y ob 10. uri dopoldne v šoli : „0 umnem kletarstvu in o pomenu vinskih sejmov1. Želeti je obilne udeležbe od strani vinogradnikov. — Zveza primorskih voja ških veteranoev je izvolila za načelnika g stutaika O r e s t a vit. B i -schoffa, za podpredsednika g. J o ž e f a Podočnika iz Pulja, za blsgajničirja g. Franca Grudna, za tajnika gosp. Alojzija Wetzlerja in za pregledovale* g. vit. de Zambellija iz Opatije. — Mornariška vest. Avstrijska križarka „Kaiser Franc T«sef Itt je dospela v Nagasaki na japonskem, kjer se ustavi za 47 dni. — Poizkušen samoumor mornariškega častnika. 22 t m. se je poizkusil v Trstu zastrupiti na last nem stanovanju v ulici della Cattedrale mornariški častaik, nadporečnik Cezar Parenzan. Prenesli so ga v bolnišnice, kjer bo najbrž kmalu okreval. O vzroku zastrupljenja se ne vč ničesar.f — Iz okna je padel štiriletni otrok rodbine Michel, stanujoče v ulici P a r i n i št 4 v Trstu in se tako pobil, da je kmalu zatem v bolnišnici umrl. — Iz zadnje seje goriškega dež. zbora. fijmbig je interpeliral zaradi .zatiranja italijanščine" na učiteljišču. Naglo zahteva priznanje študij na italijanskih univerzah. Gregorčič je za to pod pogojem, da se priznajo v Avstriji študiji na zagrebškem vseučilišču. Deželai zbor js rešil 74 zadev in 15 zakonov. — Za družbo sv. Cirila in Metoda v korist otroškemu vrtcu na Savi je daroval gospod prof. dr JakobŽmavc6K namesto venca na krsto učiteljice gdč. Viktorije Praprot n i k. — Stavka v Borštu. Pišejo nam: V Borštu, v kamnolomu g. Karola Trobca dela 6 Hrvatov in okole 30 Slovencev do mačinov. Lastnik kamnoloma je bil naročil iz Italije 30 kamnosekov, od katerih je prišlo dne 20. t. m. prvih 10. Naši se, čim so zagledali tujce, stopili v stavko Ker so na-šinci pretili s posledicami, so Lahi v strahu pobrali šila in kopita ter odšli zopet tja, ed koder so bili prišli. Po odhodu laških kru-mirev so domačini in Hrvatje takoj zopet nastopili dele. Mir se ni kalil in L<*h«m (iz-vzemši strah) se ni dogodilo nič hudega. — Bohinjska železnica. Bu-kovski predor se je usedel. Ker poprave le počasi napredujejo, namerava zgraditi uprava državnih železnic zasilno progo, da se ne zavleče preveč otvoritev proge Jesenice-Gorica. — Za predsednika deželne pridobninske komisije in pri-zivne komisije e osebni« doboJnin-sktm davku je imenovan dvorni svetnik g. L u b e c , za njegovega namestnika pa višji finančni svetnik D o b i d a. — Štiri prenosne brizgalne proda c. kr. tobačna tovarna v Liubljani — Koledar za kmetovalea 1906. Dobili smo nove prepotrebno slovensko gospodarske knjigo I Tvrdka Iv. Bonač izdala je jako pripravno rečno knjižico z naslovom: Koledar za kmetovalca, katerega je sestavil gospod mlekarski nadzornik Legvart. Vsi drugi narodi imajo take žepne kmetijske zapisnike, le slovenski narod je bil brez njega, tako so se morali naprednejši posestniki posluževati nemških koledarjev, kateri se pa ne le dragi ampak tudi po-manjklivi in ne za naše razmere pisani. — Naš koledar je izborno sestavljen in bode gotovo svetovalec v vseh gospodarskih zadevah in obsega: Koledar, poštne določbe, živinoreja, mlekarstvo, vinoreja. kletarstvo, sadjereja, živinozdravništve, različne za kmetovalca važne postave, različne tabele za merjenje lesa itd. poseben zapisnik za knjigovodstvo, vpisovanje delavcev, zapisnik za beležke itd. Upamo da bode ta knjižica veliko pripomogla v povzdigo našega kmetijstva in jo vsakemu toplo priporočamo. Cena koledarja je samo K 1.80 in opozarjamo na današnji insTat. — Žrtev poklica. Nedavno se je pomorščak II. razreda, Vincenc Skerlj v Pulju, odet v opravo petopljača v fazanski ožini spustil na morsko dn6, ko je tam opravil naročeno mu službo, so ga dvignili na krov; toda komaj mu odvzamejo iz glave potapljaški šlem, se Škerlj zgrudi in izdihne. — Za splošno in enako volivno pravico se je soglasno izrekel obč. svet Moravske Ostreve. — V Orlecu na etoku Cre<*u namerava zgraditi creitka italijanska občina šele. V svoji modrosti je odločila, da sicer bedi učni jezik v prvih treh razredih hrvaški, toda italijanščina naj be za trdo hrvatsko deco obvezna, vrh tega pa bodi italijanščina že v četrtem razredu izključno učni jezik. — Iz ječe v Grsdiški je odpuščen neki Franc Tomšič, po rodu Kranjec. Prepeljejo ga v prisilno delavnice v Ljubljane. — Zaradi nepoštena konku renče s > v Gorici zaprli Ludovika P c -t r o v č i č a , po redu Ljubljančana. — Mezg oda Kranjca. Brezposelni natakar Ivan K o b e , dom£ iz L a z na Kranjskem, je pred tedaom iskal v Gorici sližbe. Ker je ni mogel dobiti, je šel v K a m n j e , da se odtod odpelje proti Ajdovščini. V Kamaju j« zamudil vlak in šel v neke gostilno, kjer so ga trije neznani mladeniči napajali. Ko je pe noči iskal precej opajen, po Kamnju stanovanja, so ga tisti trije vinski bratci, ki so mu poprej v gostilni pridno nalivali napadli, mu odvzeli vse, kar je imel pri in na sebi in ga povrh še z noži ranili. Kobsta so morali prepe ljati v goriško bolnišnice, zločince pa, ki se vsi iz Kamnja dom d, so zaprli. — Slaba zvijača. Pretekli četrtek je prihitela na policijsko stražnico v Gorici služkinja baronke Barbo ia javila, da so ukradli v njeni sobi njej in kuharici Mariji Vodnik 160 K. Policijski nadzornik se je podal v hi*o B«rboto*e v ulici deli' Usina, pa je kmalu po spretnem izpraševanju dognal, da je bila služkinja Marija Šarabon, doma iz Tržiča na Kranjskem, ki je stvar javila policiji, sama tatica. Šarabon se je kmalu udala in priznala, da je kuharici Vodnik ukradla 160 K in potem po sobi napravila strašen nered, kar naj bi odvrnilo sumnjo od nje. Seve so nespretno tatico zaprli. — Usoda težaka. 24. novembra zvečer se delali v skladišču tovorne ladje »Balkan« v Trstu težaki Geriup, Trbu-sson, Trampuš in Ivan Zaro. Ivaa Zare je bil na krovu in pristavil dolge lestev doli do skladišča, ki se nahsja na dnu ladje. Komaj pride nekako 4 metre nad skladišče pade iz lestve in zadeae z glavo ob rob nekega zaboja. Bil je na licu mesta mrtev. Težaki trdijo, da je bila lestev slaba in deloma mesto z železom, zvezana z jermeni. — O splošni volivni pravici predava to nedeljo v Poreču v Istri znani bartm L a z z a r i n i, najdelavnejši med istrskimi socialna-demokraškimi voditelji. — Olajšanje za poštne uslužbence Načelnik trgovinskega ministrstva je določil, da v prihodnje ne bo treba pred lagati kolkovanih izpričeval obolelim prometnim poštnim uradnikom, poštnim in brzojavnim manipulantom in slugtm, kadar obole, če traja bolezen nad osem dni. Do zdaj je veljalo, da so morali predložiti zdravniško izpričevalo, če je trajala bolezen nad tri dni. — Starostno zavarovanjeza-sebnih nastavljencev. Tozadevno poročilo socialne političnega odseka državnega zbora je že izdano ter predlaga, naj zbornica predlogu pritrdi v istem obsegu, kakršnega je določil odsek. — Poroka. Poročil se je v Kamniku gospod Josip C i z e 1, c. kr. pro-fjsor na ženskem učiteljišču v Gorici, z gospodično Minko Prašnikerjevo. Vse najbolje ! — Mleko v Zagrebu velja sedaj 24 vin. liter. Mesto prouCava kako bi mleke pocenilo — Češko učiteljstvo je 19 t m. manifestiralo za splošno in enako volivno pravico. Ljubljanske nouice. li Kako bo v drugih mestih jutri 28. novembra? V Trstu bodo jutri zaprte vse šele in celo kavarne do 5. ure po-poludne. Gostilne bodo celi dan zaprte. V Gradcu bo promet elekrične cestne želez-■ i c e jutri ustavljen. Mesarji v Gradcu jutri ne bodo prodajali mesa Dunajski žup»>n dr. Lueger je v občinskem svetu izjavil, da bodo mestna podjetja 28. t. m. delala in da šolskim otrokom ne bo dal proste. Nam se zdi, da iz dr. Lurgerja to pot goveri le nemški strankar. Prodajalci sadja so skle nili, da jutri ne bodo prodajali sadja. — Na Duaaju se je sestavil odbor trgovcev, ki poziva svoje tovariše, naj zapro vse trgovine. — Vojništvo je po vseh mestih pripravljeno, kakor bi stali pred revolucijo, a delavstvo bo z dostojnim nastopom pokazalo, da je zrelo za volivne pravico, ne pa za bajonete. — Dunajsko dijaštvo zahteva, da bodi jutri univerza zaprta. Rektor je izjavil, da univerza kot taka ne mere demonstrirati. Dijaki se bodo zbrali pri menzi akademiki ter bedo odkorakali na Karlov trg, kjer se pridruž jo manifestantom. — Mesarski pomočniki na Dunaju so izjavili, da ne pridejo na delo, radi tega je mesarska zadruga sklenila, da jim da prosto. — V Pragi bodo v plinarni delali le tisti delavci, ki so neobhodno potrebni. Tistim, ki bedo delali, se plača dvojni dan. Električna železnica v Pragi ne bo vozila. Tudi tržnica v Pragi bo zaprta. Vse gostilne in kavarne v Pragi bode zaprte do 3 ure popoldne. V oklicu natakarjev je čitati, naj si oni gostilničarji, ki svoje gostilne ne zapro, pesledice sami sebi pripišejo. lj Zaprte trgovine. Število trgovcev, ki bodo jutri zaprli se množi Ve like trgovine kakor I. C. M a y e r, S o u -v a n itd. so že sklenile, da jutri prodajalnic« zapro. Temu vzgledu bede pač sledili tudi drugi trgovci. lj Ljubljanska predilnioa se udeleži jutri shod* in manifcstaci« za splošno in enako volivno pravico. G. ravnatelj je dovolil zato delavstvu presto »d 9. dopoldne do 1 popoldne. li Slikarski in pleskarski pomočniki lutri Me bodo delali. lj Vzajemna zavarovalnica naznanja, da bo jutri svoje uradne prostore zaprla. lj Smrtna nevarnost. Ravnateljstvo II. državne gimnazije je danes dale prebrati v razredih naznanilo, naj se dijaki .demonstracij" ogibljejo in se ne podajajo v smrtno nevarnost. G. ravnatelj je vsekakor storil svojo dolžnost, s »smrtno nevarnostjo" je pa celo „Narod" prekosil. lj Predavanje g. dr. Novaka o splošni in enaki volilni pravici v ,,Mestnem domu". Preteklo soboto ob 8. zv*(Jer je predaval v veliki dvorani »Mestnega doma" g. dr. Novak o „ ugovorih meščanstva proti splošni in enaki volilni pravici". G. doktor je govoril izborno, s prepričanjem in spretno pobijal ugovore buržoazije proti koreniti demokraški reformi volilnega sistema. Večkrat so pre kinili govor odobravajoči medklici poslušalcev, katerih se je obilo zbralo. Na koncu govora je g. dr. N e v a k žel viharne pohvalo navdušenega občinstva. G. doktor je izvajal sledeče misli: Do sedaj se je o iz premembi volilnega reda le akademično razpravljalo, a zadnji čas se je razmotrivalo to vprašanje med priprostim ljudstvom. Zlasti srednji sloji so se z vse odločnostjo upirali reformi volilne pravice, a ko se je odobrila splošna volilna pravica celo od zgoraj, so se navidezno uklonili; seveda le zunanje. Da je temu tako, kažejo njihove besede: 1. „ N a š e simpatije so za splošno v o 1 i 1 n o p r a v i c o " , ali 2. „ Vi i jo odobru jemo", pristavijo pa koj svoj ,»ali(c itd. Nekateri pobijajo splošno volilno pravico s tem, da nismo vsi enake ▼rednosti, da nimamo vsi potrebne omike in zrelosti zanjo. Toda ta ugovor pade, kakor hitro nimamo merila za te lepe lastnosti, ki bi nam kazale, kdo je sposeben voliti, kdo pa ne. Vsaj analfabeti, katerih je v Avstriji 8 milijonov, bi ne smeli voliti, pravijo. To bi pa bila največja krivica od strani vlade napram podložnikom; ona je zakrivila, da mnogo ljudstva ne zna ne brati ne pisati, in sedaj jih naj še s tem kaznuje, da jim odvzame pravico, udeleževati se zakonodajstva. Ce so zmožni in če morajo zakone upoštevati, bodo zmožni tudi voliti ljudi, ki ji m bodo dajali zakone. V obče so pa to prav dobri in upo- rabni možje. Nekdo iz občinstva se oglasi: Saj tudi v občinskem svetu ne znajo vsi pisati in brati. Drugi zopet pravijo: Kdor davka ne plača, ne bo volil v parlament. Avstrija potrebuje nad eno milijarde kron in ed tega plačamo direktnega da«ka samo 300 milijonov kron, tako da odpade na in-direktni davek nad 800 milijonov, od katerega pride na posameznika povprečne 40 kron in to tudi na najslabšega berača, In na nižje sloje odpade šd največ tega in-direktnega davka, ker ga največ pride od stvari, ki se jih porabi v delavskih krogih. Delavci torej ne smejo v parlament, ker ne plačujejo direktnega davka, veleposestvo pa ima v parlamentu večino, dasi plačuje same 73 del direktnega davka. Ali je to dosledno? Ce bode masa volila nas bode kmalu terorizirala, pravijo zopet drugi. Jaz ne vem, kaj razumejo ti ljudje pod maso. Ali terorizira v Nemčiji spi. vol pravica srednje sloje, ali ni v splošni prid in blagor? Zdrava ideja pride na površje, če se ti sloji še tako upirajo in oni se . bodejo morali ideji, ki jo bode kedo drug izprežil, priklopiti, če bode zdrava in v občni blagor koristna. Ali smatrajo to za terorizem mase? Parlamentarni nivo bode slabši ket je sedaj, trdijo drugi. Jaz pa mislim, da bode boljši in da sedanti prihodnemu niti za vzor služiti ne sme. Dosti jih je, katerim je žal za historične pravice, ki se jih baje ne sme kar na enkrat odpraviti. Historične pravice pa se morajo umakniti splošnim človeškim pravicam. Zakaj bi pripuščali te historične pravice, ki se vrbu tega še nahajajo večinoma v rokah nemških plemičev. Splošna volivna pravica j« še vedno boljša kakor drugi sistemi, n. pr. pluralni v Belgiji Dr. A. Mencil, profesor praveslovja odobruje spi. volilni sistem ne radi njegovih vrlin ampak radi napak, ki jih imajo drugi. It če bi ne imela spi. vol. pravica druzega vspeha, je že to nekaj, da bi s tem sistemom prišli ljudje na površje, ki so doslej tičali nizko doli po krivdi drugih. lj Slovensko trgovsko društvo jjMerkur" je obhajalo včeraj svojo petletnico na jako skromen, toda izredno fi) način. V imenu predsednika društva ces svetnika M u r n i k a je pozdravil prvi podpredsednik g. Al Lilleg drštvene člane, kateri so se udeležili v tako častaem številu zborovanja, da se bili vsi društveni prostori polni. Med udeleženci smo opazili tudi predsednika trgovske in obrtne zbornice g. Lenarčiča, kakor tudi zastopnike vsth večjih ljubljanskih trgovin. Ko se je gospod podpredsednik zahvalil tudi zastopnikom časopisja, je oddal besedo gospodu dr. Windischer-j u, ki se je v svojem izbornem govoru »Ob petletnici" oziral najprvo na preteklost društva, omenjal njega skromnih prvib početkov ter se spominjal vseh koristnih naprav, katere je oži votvorilo društvo v prospeh svojih članov. Med te koristne, za vsakega trgovskega sotrudnika posebno priporočljive naprave, prištevamo lepo ure jeno društveno čitalnico, dobro posečano kniižnico, pevski zbor in akviiranje učnih kurzev, kakor kuiz za knjigovodstvo, ko-respodesco, tesnopisje, laščino in podučeva-nju pisanja na stroju. Društvo izdaje že drugo leto svoje glasilo »Slovenski Trgovski Vestnik" in je izdajale poprej dve leti »Narodno gospodarski vestnik". Društvo pa skrbi tudi za blažilno zabave svojih članov, iz katerih sestoji društveni pevski zbor; dalje prireja društvo svojim članom veselice in izlete in sodeluje pri vseh večjih družabnih priredbah v Ljubljani. Glavno zaslugo pa si je pridobilo društvo gotovo s tem, da je vzbudilo slovenske trgovstvo iz nekega mrtvila, v katerem se je isto nahajalo Zvezale je samostojne trgovce in trgovske se-trudnike v močni stanovski zavesti in zate tudi v prihodnje nobene stagnacije, nobenega nazadovanja, temveč krepko naprej, kajti mnogo je še dela. Polje trgovskega šolstva je še neizorano; važno vprašanje je prosta obrt in trgovina; lastni trgovski denarni zavod je krasna misel, ki naj se v kratkem realizuje in še mnoge je drugih načrtov, še mnogo dela. Eio pa je danes gotovo za bodočnost, in to je, da se v prihodnje na Slovenskem nebede in sme zgoditi nobena važna prememba, tičeča se trgovskega stanu, ne da bi se ne upoštevalo pri tem slovenskega trgovskega društva »Merkur". — Pri drugi točki dnevnega reda je poročal gosp. dr. Viktor M u r -nik o osnovi zaklada za društven i dom, katerega kličejo v življenja vedno naraščajoče potrebe, izbirajoče i iz vedno bolj razvi|ajočega delovanja društva. Najeti prostori postajajo pretesni, društveni delokrog pa se vedno bolj in bolj širi in tako postaja lastni društveni dem vedno bolj in bolj živa potreba. Idejo k ustanovitvi društvenega doma je izrazil v edberu .Merkurjevem" njega član gospod J. J e b a č i n , kateri je daroval takoj v osnovni zaklad 200 K. Ako bedo slovenski trgovci kaj marljiv* prispevali k temu zakladu, smemo upati, da se dvigne kmalu v Ljubljani ponosna stavba, ki bode nosila napis »Slovenski trgovski dom* in ki bode vidni znak neumornega delava nja slovenskega trgovskega društva »Merkur« — O potrebi slovenske višjetrgovskešoleje poročal gospod Karti Meglii, ki je v svojem, z neovrgljivimi dokazi o potrebi trgovske šole podprtem govoru, pozival vse mero-dajne faktorje, da store vse potrebno, dase čimpreje otvori v Ljubljani ta prepotrebni kulturni zavod Ko je bil končno na predlog trgovca g. Dečmana izvoljen častnim društvenim članom prezaslužni gospod predsednik ces. svetnik Murnik, je gospod L i 11 e g zaključil lepo zborovanje. lj Javno predavanje. Jutri točno ob pol 8. uri zvečer v „Sleven. kršč- soc. zvezi". lj Slovensko gledališče. Jutri, v torek sta dve predstavi: popoldne ob 3. uri izredna predstava za slovensko delavstvo ob znižanih cenah delavske žaloigre »Jernej Turazer". Naslovno ulogo igra g. L. Dragutinovic, njegovo ženo g. D a n i 1 o v a , malega Jer-nejčka ga. K r e i s o v a , delavko Jarniho-vo gdč. S p u r n a , delavca Dolfeta g. V e-r o v š e k in Maksima g. N u č i č. Za to predstavo abonirani sedeži in lože niso veljavni. — Zvečer ob pol 8. gostuje gosp. E r n e s t e vitez Cammarota iz Zagreba v veliki vlogi Radamesa v operi „ A i d a *, ki se poje zadnjič v tej sezoni. lj Nesreča. V soboto popoldne je podiral 17lttni delavec Ivan Samoto č a r pri neki stavbi v Koleziji oder. Pri tem je stopil po neprevidnost na konec neke oboke, ki se je vsled njegove teže vzdignila in Samotočar je padel iz visočine kakih 4 metrov na tla. Poškodoval se je tako, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v dež. bolnišnico. lj Porotne obravnave v Ljubljani so se danes začele. Radi poizkufiane tatvine v cerkvi na Visokem je bil obsojen FrancKotnik na 5 in pol leta težke ječe. lj Poročil se je včeraj g. Karol G o v e k a r, knjigovodja delniške stav binske družbe »Union*. z gdč A t r e 1 i j o S ta u d in g e r iz Gradca. Iskrene čestitke! lj Ustavljen promet tovorov v tržaško prosto pristanišče. Ljubljansko postajenačelništvo južne železnice nas obvešča, da se do preklica ne sprejema blago namenjeno na postajo Trst, prosto pristanišče (Triest Freihafen). Izvzete so le pošiljatve špirita v rezervoarnih vo-zeh. Da ne bo nesporazumljenj, pripomnimo da se blago lahko oddaja v Trst na južni kolodvor ali sv. Andrej. lj Zvezino predavanje. Opozarjamo na velezanimivo predavanje, ki se vrši jutri ob pol 8 uri v prostorih kršč. soc. zveze". .Slov. Reški „Novi list" o Sukljeju in o belokranjski železnici. Dvorni svetnik g. državni poslanec Fr Suklje je pred kratkim bival na Reki zaradi zgradbe nove železniške proge. Ta železnica bi šla od Straže preko Gorjancev nad Semičem v Belokrajino. Tu bi se pri Gradacu razdelila v dve progi Eno krilo bi šlo preko Metlike ob Kolpi do K a r 1 o v c a , drugo pa od Gradaca preko Črnomlja do Kolpe, da pri Vinici preide K.lpo in da se križa (najbrže pri Tonuji) s progo Karlovac - Reka in da gre potem pri Plitviških jeztr.h skozi Liko na Knin in spoji Dalmacijo z ostalim cesarstvom. 0 tem bivanju poslanca Sukljeta na Reki in o novi železnici govori reški Novi List" v postbnem članku in pravi med drugimi, da bi bila ta železnica silne važosti za Reko in njeno trgovino, vsled če sar se bodo reški trgovski činitelji v Budimpešti živo zavzeli za to prrgo. No»i List* piše nadalje: Leta 1883. je Suklje zagovarjal v dež. zboru, a 1. 1885 v državnem zboru zgradbo te proge. L. 1890. je uspel kot riferent v železniškem odseku na Dunaju s predlogom o zgradbi dolenjske železnice, a nadaljni nastavek te proge tedaj zaradi zaprek ki jih je stav-ljalo ogrsko ministrstvo, ni bil mogoč. Danes pa ta proga ne pride več z dnevnega reda. Takoj po otvoritvi drž. zbora se snide železniški odsek, ki bo o tem vprašanju razpravljal, a ni dvojbe, da ne bi ga popolnoma odobril. Avstrijska vlada bo stopila » p^gaiania z Ogrsko, a bati se je, da bo ta tudi sedaj delala težkoče. Ker je ta železniška zveza velike važnosti ne samo za Dalmacijo, am pak za vso Hrvaško in posebno za jadno našo r.ianc., je blo od strani gospoda s vetnika Sukljeta popolnoma umestno in opravičeno, da je v tej stvari stopil v direktno dotiko z uglednimi člani naše opozicije, z nekaterimi člani narodne stranke, načelnikom mesta Karlovca, tajnikov trg. komore v Zagrebu ter z več osebami in kapitalisti, ki so na temelju dob ljenih koncesij že napravili dTa elaborata o trasiranju proge iz Karlovca in Ogulina na Knin. Gosp. Š u k 1 j e je posetil radi te železnice tudi bana in podbana, ki sta obljubila, da se bodeta na kompetentnem mestu odločno zavzela za to progo V Zagrebu se že tvori konsorcij, ki bo prosil dovoljenja za potrebna preddela. Slednjič poživlja „Novi List* za to železniiko zvezo vlado, trgovske zbornice, javne časopisje in razne korporacije, naj se zavzamejo skupno za zadevo, da zopet ne ostanemo praznih rok. .Kujmo dok je gvoždje vruce". Ta članek »Novega lista", ki je očiten pri jatelj »Narodov*, kaže, koliko vere zaslužijo »Narodove* laži o Sukljeju in kaj sodijo o Sukljejevem delovanju celo „Narodoviu prijatelji. Telefonsko In Drzolovno poročila. Dunaj) 27. novembra. Danes so priredili tu nemški nacionalci demonstracijo proti vseučiliškemu ravnateljstvu. Dunaj, 27. novembra. Včeraj so priredili tu krščanski socialci velikansko demonstracijo za splošno volivno pravico. Udeležencev je bilo 50.00 0. Govoril je zbrani množici dr. L u e g e r in drugi krščanski socialci. Zažgali so tudi rdečo zastavo. Po demonstraciji so zapeli cesarsko pesem, nakar so se razšli. Budimpešta, 27. nov. Opozicija je izvolila danes v budimpeštanskem munici-piju podžupana. Zdaj sta v Budimpešti dva podžupana, eden, ki ga je imenovala vlada, in drugi, ki ga je izvolila opozicija. Spor j med vlado in opozicijo je vsled tega poostren. Budimpešta, 27 novembra. V mnogih provincialnih mestih so priredili včeraj socialisti shode, ki so se izvršili precej mimo. Samo v Kyskumsyhazu je tekla kri ker so motili shod pristaši koalicije Pristaši koalicije so napadli socialiste in jih mnogo ranili. Vladni zastopnik je razpustil shod. Baroelona, 27. novembra. Častniki so tu vdili v uredništvo nekega tednika, ki jih je napadel. Zažgali so v uredništvu vso opravo. Sevastopol, 27. nov. Tu so se uprli mornarji. Več upornikov je bile težko ranjenih. Uporniki so prijeli in zaprli poveljnika trdnjave in pet častnikov. Neapolj, 27. novembra. T u i n v okolici je bil velikanski potre s. Podrlo se je več cerkva in drugih poslopij. Rim, 27. nov. V Beneventu in v lreh drugih mestih je bil včeraj potres. |QQ€M3€3Q«£3QIEiQQDQQi Dpo L. Farber, štabni zdravnik v Gorici, zapisoval je vselej z najboljšim uspehom osebam, katere so že dlje bolehale na živcih železnato vino G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta. Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja naročila z obratno 2371 pošto izvršujejo. II 2 QQQO£M3«€H3«OQQ£H3Q» SODI veliKI in majhni so naprodal pri j IVAN-u BUGGENIG, sodarskem mojstru cesta na Rudolfovo železnico iU 5, Ljubljana. 241& 3-1 Zahvala. Za tolažbo in mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom dolgotrajne bolezni in ob smrti naše predrage sestre, tete in svakinje, gospodične Viktorije Praprotnik mostne učiteljice v Kranju nadalje za številno spremstvo k večnemu počitku in za prelepe vence in šop^e na krsto izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preblag. gospe K e n da, g. okr. šol. nadzorniku K a 1 i n gerj u, koleginjam iz Kranja, Ljubljane in drugod, ljubljanskim kolegom, učenkam pokojnice, gospem in gospodom iz Kranja, društvu slovenskih učiteljic itd. itd. Prav srčna hvala vsakemu posamezniku in vsem skupaj. V LJubljani, 26. nov. 1905. Žalujoči ostali. Vzgojiteljica s in učiteljica glasovira želi vstopiti v službo k boIJSi družini. Ponudbe na upravništvo »Slovenca*. h Učenca sptrejme za sodarski obft IVAN BOGGEfllG, eesta na dolfovo železnico 5, Ltjubljana. ki je mnogo let preživela v 'Ameriki in perfektno govori angleško, otvori zasebni delavni tečaj za mlade dame z angleiko konverzoeljo. Podučuje tudi angleščino in daje konverzacijske ure. Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". 2418 3—1 FRAN ŠUSTERŠIČ mehanična mizarska tovarna Vidmarje nad Zjubljano se priporoča velecenjenemu občinstvu, ter naročevalcem ja izdelovanje vseh v stavbinsKP ter pohiftvuno mijarj/^o obrt spadajočih predmetov v najsolidneji izdelavi in po najnijjih cenah. Obenem priporoča svojo velijo zalogo ra^ev ter vseh 30 mrtvaf^i oder potrebnih predmetov, ter prevzema naročila na popolno oprmmljenja mrivaf^ih odrov in sob. 2380 U obilna naročila s• vljudno prlporočujoč biljtjim velespoštovanjem 3-1 7ran $u;ter$ič. A I 705/5 10 Prostovoljna sodna dražba premičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek I. so v zapuščinski zadevi, deč 3. oktobra 1905. zamrlega odvetnika dr. Antona Pfeffererja v Ljubliani po prr šnji dedičev naprodaj po javni dražbi nekatere premičnine, kakor hišna oprava, knjige Itd. Dražba se bo vršila Hf dne 30 novembra 1905 THS v zapustnikovem stanovanju v Dalmatinovih ulicah št. 10. Ako se ne bo doseglo višjih ponudkov, se bo prodajalo tudi pod izklicno ceno. Izdražbene predmete je takoj odstraniti ;z stanovanja in kupnino plačati v roke sod sega odposlanca. O. kr. okrajna sodnija v Ljubljani oddelek I. 2421 1-1 dnč 25. novembra 1905. Žepne rute zadnje novosti pr* po nizki ceni. flHTON lm «- Sv. Petra ccsta 8. — Kako S© predrzneš prinesti mi kaj drugega, kot preizkušeno dobri 2265 52-4 IV »Offoman"- papir za svalčice ali cevke. f Zasebni uslužbenci. V soboto zvečer ob 8. uri se je vršil v mali dvorani .Uniona", ki je bila natlačeno polna, shod zasebnih uslužbencev. Gospod Orehek otrori shod, naznanja, da sklicuje shod „Bolniško društvo zasebnih uradnikov" in pozdravlja vse. Na dnevnem redu so važne stvari: zavarovanje zasebnih na-stavljencev, ki se ima rešiti sedaj v državnem zboru. Predlaga za predsednika današnjemu shodu g. Kesslerja, za podpredsednika g. P e 11 a n a , za zapisnikarja g. M a r t i n c a. Gospod K e s s 1 e r se zahvali za izvolitev in da besede gospodu Orehku, ki prebere brzojavni pozdrav dunajskega društva zasebnih uradnikov in pismo iz Brda. Nato poroča g. S k r b i n c o gibanju zasebnih uradnikov za starostno zavarovanje in o sedanjem zakonskem načrtu. Ko podjetniki vsled vedno naraščajočega prometa niso več mogli opravljati svojih del sami, so dobili zato tega opravila vešče pomožne moči, iz katerih je postal polagoma cel stan — privatnih uradnikov. Tem se sedaj ni mogoče etablirati, ker so se razmere izpremenile. Včasih je bil položaj zasebnih nastavljencev res žalostnejši, imeli so dela 12 do 16 ur na dan, nedeljskega počitka nič, a vendar so vse to lahko prenašali, ker je vsak lahko upal, da se mu bo enkrat mogoče etablirati. Sedaj tega upanja ni več. Slabejše ko pri trgovinah se godi nastav-Ijencem v odvetniških pisarnah, pri bankah itd. Danes je v Avstriji okrog 350000 privatnih uslužbencev. Kako naj si zasigurajo svojo prihodnjost in starost? S hranjenjem pri sedanjih dragih razmerah to ne gre. Mogoče je, ako se uradnik zavaruje pri kaki zavarovalnici na rente ali za slučaj smrti, da vdova, ako je oženjen, dobi zavarovalnino. Toda težko je plačevati visoke premije pri nizkih dohodkih. Drugače se godi uslužbencem pri zavodih, ki imajo dobrodelne naprave, a kaj, ko je vsa uprava v rokah delodajalca! Druga napaka pri tem pa je, da je uslužbenec priklenjen na službo. Lahko se zgodi, da pride vse podjetje v konkurz in dostikrat izgine tudi reservni in penzijski fond. L. 1880. so na Dunaju nekateri uradniki začeli razmišljati o tem, kako bi si zasigurali starost. Prišli so na misel medsebojne podpore, a to ni šlo dolgo. Vsak je bil prepričan, da mora poseči vmes država. Ravno ob istem času pa je začel Bismarck na Nemškem s soc. zakonodaj-stvom. Zato so se začeli gibati tudi avstrijski zasebni uslužbenci in prirejati shode. Prvi se je vršil v Dun. Novem mestu. Bili so zraven tudi delodajalci in odobrili celo akcijo. Začele so romati peticije na drž. zbor. L. 1895. se je začela za stvar zanimati skupina državnih uradnikov. Začela so se ustanavljati društva po raznih kronovi-nah. Sedaj so se začeli zanimati za stvar tudi drž. poslanci, ki so zadevo sprožili v parlamentu. Potrebo so priznavali delodajalci in vse vlade. Leta 1896. je vlada sklicala enketo v tej zadevi. V ti enketi se je določilo, da trg. pomočniki ne spadajo v zavarovanje. Brez trgovskih pomočnikov je bilo vseh zasebnih uslužbencev 96.000. Medtem je sklicalo ministrstvo še dve enketi, h kateri so bili povabljeni načelniki organizacij in tudi delodajalci. Tudi g. govornik je bil zraven. Ob tej priliki so všteli med zasebne nastavljence tudi trg. pomočnike. Prišel je čas nemške obstrukcije in 1.1901. dne 21. maja je vlada predložila zbornici zakonski načrt, ki je bil pa ponesrečen; § 1 je namreč določal, da se zavaruj le tisti, ki ima mesečno plačo. Takoj nato so pa kapitalisti v Libercah začeli plačevati svojim uslužbencem na 14 dni in tako so začeli delati tudi drugod. Vsi tisti uslužbenci so bili potem izključeni od zavarovanja. Premije so bile tudi zelo visoke, največja hiba pa je bil sistem pokritja. Zeper ta načrt so pa zagnali velik hrup pred vsem delodajalci po svojih listih, vse trgovske in obrtne zbornice, razun tržažke, razne zavarovalnice, ki bi s tem izgubile mastne dohodke in pa soc. demokratje iz principa enakosti, ki zahteva, naj se zavaruje vse skupno, tudi delavstvo. Tudi so nasprotovali ti zaradi tega, češ da trg. pomočnikov ni notri. Potem pa je prišla češka obstrukcija in delo se je vedno zavlačevalo. Poslanec Kink je posebno zavlačeval v odseku. Mladočeh dr. Fort je napravil drugi načrt, ki pa je žallbog bil mi tvorojeno dete. Stvar se je vlekla dolgo, a na delu so bila vsa društva. Dne 4. okt. t. 1. pa je bil sprejet v soc. polit, odseku nov načrt, ki je kompromisni načrt. Proti temu načrtu so potihnili ugovori in je tudi za nas sprejemljiv, akoravno ima mnogo hib in je ispuščena brezposelnost. Med poslanci se je,v odseku posebno trudil navzoči g. dr. Ž i t n i k , ki se mu zahvaljuje. Nato preide govornik k zakonskemu načrtu samemu in obširneje govori o njem. Avstrija je torej prva, ki dela v tem oziru. Drugod se šele bore za to. To vprašanje se bo gotovo rešilo prej ali slej in s tem bo rešeno veliko novo soc. vprašanje. (Živahno odobravanje.) Navprošnjo g. Rožmana se dvigne g. dr. Z i t n i k , ki je prišel na zborovanje naravnost iz dolenjskega vlaka, s katerim se je bil pripeljal iz po povodnji ponesrečenih krajev. G. poslanec je opisa-val velike težave, katere je imela premagati misel zavarovanj v drž. zbornici. Prosi udeležence, naj mu povedo svoje želje, da jih bo sporočil zbornici vvuvaževanje. Zavarovanje je obligatno. Želi, da bi bil zakon, predno preteče leto, od cesarja potrjen. Besedam g. poslanca je sledilo burno odobravanje. G. Orehek želi, naj bi bil zakon poprej sprejemljiv ko v 20 letih, kakor se glasi v načrtu. Nato se sprejme od gsopoda Orehka nasvetovana z nekaterimi opombami g. Kamenčana in g. S t e -f e t a izpremenjena resolucija, ki se glasi: Dne 25. novembra na shodu v hotelu „Union" zbrani zasebni uslužbenci vseh kategorij, najprijazneje pozdravljajo dne 4. oktobra t. 1. od socialno-političnega odseka poslanske zbornice sprejeti zakon o njihovem zavarovanju za starost, onemoglost, vdove in sirote ter z gotovostjo pričakujejo, da bo plenum poslanske zbornice to predloge kot izredno važno ljudsko potrebo pri zopetnem sestanku državnega zbora sprejel v prvi vrsti in prosijo vse jugoslovanske in posebno vse kranjske poslance v poslanski zbornici, naj brezpogojno glasujejo za zakon. Odboru tega shoda se naroča, naj to resolucijo sporoči vsem poslancem, ki pridejo v peštev. Tudi Orehkov dodatek je bil sprejet. G. S k r b i n c se izvoli za poverjenika, ki naj bo v zvezi z dr. Žitnikom. G. S t e f e je izjavil, da je pooblaščen od načelnika »Slovanske zveze" dr. S u s t e r -š i č a izjaviti, da se g. dr. S u s t e r š i č radi neodložljivih opravkov ne more udeležiti sestanka, da se pa zasebni nastavljenci na njegovo pomoč in na „Slovansko zvezo" lahko zanesejo. .Slovansko zvezo" zastopa na zborovanju itak gosp. dr. Z i t n i k in mnenje, ki g. dr. Z i t n i k izraža na tem zborovanju je mnenje tudi „S1ov. zveze*. G. Drčar se zahvaljuje dr. Žitniku za njegov trud in želi; da bi nas še nadalje podpiral. Bog ga živi! Dr. Žitnik še enkrat zagotavlja, da bo ves klub glasoval za to predlogo. G Kamničanse spominja umrlega posl. Z i č k a r j a , ki je zelo veliko storil v tem oziru. Zborovalci se dvignejo s sedežev. Graja pa govornik ,Boln. društvo«, ki je samo sklicalo shod, pa ne obvestilo o tem drugih društev. G. S k r b i n c pojasni zadevo in pravi, da je on pravzaprav dai inicijativo za ta shod in je naprosil nekaj gospodov od zgoraj imenovanega društva, naj skličejo shod. To je prvi korak k strokovni organizaciji slovesskih zasebnih uslužbencev. Sicer že imamo dve društvi, a ne delujeta v tej smeri ko drugod. Strokovna organizacija ne sme biti politična. Odbor se naj peča z vsemi nas tikajočimi zadevami. Slednjič pride še načrt zbornic zasebnih uslužbencev, ki bi zastopale nas tako, kako zastopajo trgovske zbornice trgovce, notarske notarje, zdravniške zdravnike itd. To je predlagal posl. B e r g e r. Tu bi razpravljali naše zadeve. Nočemo nobene kolizije, združeni bomo dosegli uspehe. G. Orehek je toplo priporočal „ Bolniško podporno društvo". Gosp. R o ž m a n želi, da bi se taki shodi večkrat prirejali. G. Kessler se slednjič zahvali g. Skrbincu in upa, da zopet kmalu priredi kaj takega in nam poroča o čem veselem Iz slovanskega sveta. sl Obramba poljske zemlje na Poznanjskem. Dvanajst poljskih plemenitaških veleposestnikov, ki so se zbrali v Peznauju, je sklenilo izdati sledeči razglas: Ker se v zadnjem času večkrat prodaja poljska zemlja Nemcem, proglašamo, da nobenemu prebivalcu, ki svoje posestvo proda Nemcu, ne sežemo v roko niti ga ne sprejmemo v našo hišo niti ga ne bodemo smatrali za častnega moža. Proglašamo nadalje, da odkupljenje zemlje iz rok nemških ne izbriše te krivde. — Ta razglas se bode poslal vsem poljskim posestnikom, da bi ga podpisali. sl Nov pozdrav. Dr. Parma je nedavno predlagal v svojem govoru pri mani-festacijskem zborovanju češkega ljudstva okraja pifborskega in novojiekega na Mo-ravskem, da bi se namestu dozdaj običajnih pozdravov vpeljal nov pozdrav: „Sveji k svojim !" — z odgovorom: „In zmirom po resnici!" Ta pozdrav se zdaj veliko rabi v Ffiboru in celi okolici. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka'v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 27. novembra 1905. Zoloibenl papirji. Denir Bl»«o 4°/„ msgeva renta...... 99-90 100-10 4"/„ srebrna renta..... 99-90 100-10 4°/0 avstrijska kronska renta . 99 85 100-05 4"/o „ zlata renta . . . 118-20 11840 4°/0 ogrska kronska „ ... 9545 95-65 47„ , zlata „ . . . 113-85 11405 4 /o posojilo dežele Kranjske . 9950 101 — 4V/o posojila mesta Spljet . . 100-60 101-60 4V.7o „ „ Zader . . 100— 4'/j7o bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 145-65 101-45 4"/o češka dež. banka k. o. . . 99-75 9995 f/o . , „ ž. 0. . . 99 75 100— 4 /j /o zast. pisma gal. d. hip. b. . 10055 I0l'5b 4'/,7o pešt. kom. k. o. z lo°/0 pr. 106 20 107-20 41 /a°/a zast. pisma Innerst. hr. . 100 50 10150 4V/« n t ogr. cen. dež. hr. 100 — 10010 4'/i°/g „ „ „ hip. banke. 100— 100-30 4l/,°/„ obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 99-50 100-50 4'/,7o obl. češke ind. banke . . 100-25 101-25 i°u prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 4°/0 prior. dol. žel...... 9950 100— n, „ juž. žel. kup. >/,'/, • • 316-80 318-80 4 h L avstr. pos. za žel. p. o. 100-70 — Srečke. Srečke od 1. 18601/,..... 190-20 192 20 » „ „ 1864 ...... 29850 300-50 „ tizske....... 159— 161— „ zem. kreditne I. emisije . 396 50 302 50 n ji » 11* n 296— 303-70 „ ogr. hip. banke .... 261— 270— n srbske & frs. 100 — . . 101— 108"— „ turške...... . 14675 147-75 Basilika srečke . . . 24-80 26-80 Kreditne „ ... 472— 482— Inomoške „ ... 79-- 84— Krakovske „ ... 91 — 98— Ljubljanske „ ... 64— 70— Avstr. rud. križa „ ... 5250 54-50 °8r- » „ • • • 33— 35— Rudolfove „ ... 60— 64— Salcburške „ ... 72— 78— Dunajske kom. „ ... 529— 540*— Delnice. Južne železnice....... 119-75 12075 Državne železnice..... 664-75 66575 Avstr. ogrske bančne delnice . 1636— 1646— Avstr. kreditne banke .... 66875 669-75 Ogrske „ „ .... 781— 781-50 Zivnostenske ..... 247 - 248— Premogokop v Mostu (Briix) . 679— 680— Alpinske montan...... 530-75 531-75 Praške žel. indr. družbe . . . 2610— 2622— Rima-Murt. 502. Nikelnas ta anker remont. Št. 505. Prava srebrna cilinder .Roskopf'" trpež no kolesje gld. Moško ure '/ naravne velikost! remont, trpežno kolesje in z 2-43 enaka Iz pravega srfkra U1D /» ual"uc močnimi pokrovi gld. 4-85, ista gld. 3-95, ista z dvojnatim,3 sre- n n O z dobrimi anker - kolesjem brnim pokrovom gld. 6-50. w gld. 5-95. sesa Pariška svetovna razstava 190O: »GRAflD PRI?<". Najvišja odlika,! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. Pristno, če na podplatu 1860. / 'T.P.A.P.M. N CtiEPfiyprti ustanovno leto 1860. f^rn ** t*"" M Specialist za opreme nevest. Veliko znižanje cen! Radi zmanjšanja svoje velike zaloge se popolno razprodajo naslednji predmeti: suknene in svilnene jopice, vse vrste vezenin, bluze, moderci, posamni namizni prti in servijeti, brisače in platnene premete, kakor tudi ženske srajce, hlače in korzeti, tudi posamni modelski predmeti, perila za dame. 22ss (7) Prav priporočljiv nakup. ■ ■ Prosim porabite to priliko! 2291 1« „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsskemii žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000'- Zamenjam in ekskomptaje Duje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčujc Zavaruje srečke proti kurjeni zapale kupone. izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. JUT Eshompt in lnkasso menlo. '»jj, JW Borzna naroSMa. 'i:ii Podružnica v SPLJETU. Denarno vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. •Mr ta prodaja srn vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pr; žrebanjih pri ir,žrebanju najmanjšega dobitka. — Pyo7»e«e za vnako žrebanje. Kulantna « v r š 11 u v naročil na borzi. Menjarična delniška družba „MEU C UR" L, Wo!lze!le 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. Pojasnila "<55Hi v vseh gospodarskih in flnandnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogočo visocega obrestovala pri popolni varnosti naloienih gl&vnlo. 18 160—127