\ jL55TiT:HotbiWiothek, St. 15. Wen V Gk>rici,^9. aprila 1880. „SoLa" izbaja vsak potek s in velja t poSto prejemana ali v Gorici na dom poSHjana: Vse leto ..... f. 4.50 Pol leta ....... 2.30 6etn-t leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-ilanicah" se placuje za navadno tristop-uo Trsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat « " " " " 3 " Zavece crka po prostoru. Posamezne gtcvilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarniei v ga-spvSki ulici blizo „treh kran". in na starem trgu.— V Trstu v tobakarnici „Via della caserma 3". Dopisi liaj se blagovoljno poSiljajo ureduiStvu „8oce" v Gorici v Hilarijanski tiskarni, njiroCmna pa opcavniitvu„SoiS»" na Korenji v Sticsa-vi hiii St. 8gg II. nadstr. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj is blagovoljno frankujojo, — Delalcem in drugim nepramoinira ae narocuina znila, akoif oglais pri uridnifttvu, Namestiiikovo potovauje po Fui'Ianiji. V Gorici 7. aprila. NaSa i'urlanija je te doi zopet sijajno pokazala, da Se ni zaeVJa zoreti za „ie§itevfi vsifii svojih otrok, naj velja tudlzupanomin obc\ zastopiti-kom ena beseda. Tudi oni si ne morejo svojih rok umiti nad razvajenostjo mladine. Oni znajo prav prid-no dajati doToljenja m plese, padabi ob enem tudi skrbeli za lep red in spodobno obna§anje pri plesu, da ne bi bilo pretepov, razsajauja in kletvine, za to se pm? malo zraene. — Ho&te tedaj potem, da bode mladina boljSa, kakor je, ako jejjepripusceno delati, kar hoce? Tu bi bilo neobhodno potrebno strogo in vzajerano postopanje, fie ne stariSev, vsaj duhovnov, u&teljev in zupanov proti vsakovrstnemu slabemu in nedostojnemu obnasanju mladine; leto bi znalo kak sad obroditi. Dckler pa se od ene strani zida, a od druge kakor ex offo zidano podira, ni se nam kaj boljega nadejati, ie tudi mladina mesto 8t celih 1G let v Solo hodi. Glede petja bi bilo oponmiti, da bi se mladina gotovo prav rada poprijcla narodmh, seveda fantovskih in no drugih pesmi, ako bi jej le bili znani tekst in napevi. Ker pa tega ne zna, zato godi, kar bodi. Za oboje bi najlaze poskrbeli gg. uiitclji; naj Jim boto-tej to prav toplo priporoceno. Veselilo me je, ko sem pred kratkem sliSal fan-te iz Sempetra ali Vrtojbe, ne vem, koji so parkrat akozi mesto prav izvrstno peli narodne fantovske in z&sluftjo za to res pobvaljeni biti. Fantje, lc tako naprej 1 ___________ Iz tolminskih hribov, 4. apriia. (Izv. dop.)— Zadnj« dni meseca marcija in perve dm tek. meseca bila jevTolminu nabira novincev. Pri taci prilo^nosti pride v „Mali Paris" prav veliko ljudi iz vseh kotov, celo iz daljne Trtnte. Letos mislim, je bila Bovcanom proinja usHSana, da jim ni bilo treba prekora&ti dajjne poti ed Predela do Tolmiaa, ker bila je tudi v Bovcu nabira. A druga je za Cerkljansko. Od tarn so moral! priti mladenci in starSi iu kdor je imel kaj pri nabiri opraviti,v daljni Tolmin, kar jim je priza-delo veliko zamude in stroskov. Ali bi se tej nepri-liinosti ne dalo v okom priti, saj so Cerkljani v ena-kcin pobtfaji, kakor Bovcani, ter imajo enake dolzno-Bti in piavicc. Pri tej prilo2nosti moram se ostro iz-raziti zoper vedenje nekaterih mladencev, kiprihajajo k nabiri iz onih krajev. Uze od nekdaj je znano ro-govilenje tacih novincev. Ob poti, karkoli udobe, vse prevrtejo, in; glede na skodo, ki jo temu ali onemu napravijo. A letos so v svoji surovosti presegali vse meje. Mirno iz sejma pri sv. Luciji domov vrnivsa se deklela so napadali, ja na svoje vozove tlacili, izver-hi;ijo obleko & njih tergali in se prav divje spakovali. Kako lehko bi se bila kaka posebna nesreca pripetila? Za take suroveze, menim, bi ne bilo preved, ko bi se jim za nekoliko dni „kajbaa v stanovanje odkazala, ker so silno potrebni mirnega, treznega premi§ljevanja, da sprevidijo svojo slepo surovost. Naj pride tern in enakim neprikcnostim, ki se od leta do leta pri ena-kih priloznostih ponavljajo, v okom, kdor Yt in zna, ali bolje, kedor je za to poklican. Iz skrajne meje goriskih Brd 7. apr. (izv. dop.) Dne 4. t. je dozivela vas Golobrdo nenavad-no Cast. Spremljanod odlidne gospode, deielnega gla-•varja viteza Pajerja, okrajuega glavarja gradiSkega viteza Vintscbgan-a in druge odlicne gospode prisel je gosp. baron De Pretis, cesarski namestnik trzaSki, ogledat ta slovenski kraj na skrajni meii avstrijski. — Prosili so tukajsnji zvesti sinovi Avstrije in strazarji slovenski ze mnogokrat za neko cesto, ki jim je tako pctrebna, kakor zrak, kterega dihajo, ali dozdaj brez vspeha. Shas*ansk© trpe, ako imajo kaj izvazati. Laska vlada jim dela sitnosti in stroskov pri izvazanji, da j je groza, ker nimajo na avstrijskih tleh nobene ceste, i po kteri r zamogli se svojimi pridelki oMevati, in j i zarad tega so prisiljeui laskemu molohu v 2relo 1 pasti. I j Zato jib je prihod g. namestnika neizreceno raz- | I veselil, ker jim je oiivela nada, da se slednjic* njihova j I iskrena 2elja vendar vresnifi,toj.% da dobe skoroza- i I p.oSeno pomo5 za izdolanje tako silno potrebne I 1 c«»ste. Nj. E. g. baron se je z lastnimi oLmi preprical J j to potrebe in obljubil poroagati. i Pfi te| priMnosti je ^fudstvo pokazalo svojo J j neomajeoo vdanost in zvestobo do cesarja in presvitle j I cesarske rodovine s tastjo, s ktero je sprejelo cesar- l I skega namestnika. Yse je bilo na nogab, mo^narji so j I pokali, zvonovi so pcti, /iviokliei go se lazbgali, ta- | I ko da so osnpnjeni in pobiti bili sosedje in podlozniki t I preblazenega kraljestva. j j G, namestnik se je nekoliko nstavil v hi§i po- | I sestnika Kav#i6a ˇ Golol»rd« in potem obdan od svo- j jega spremstva in od «e§t«*vi!nc mnolice vrnil proti j Korminu. Ta dau bo nepozabljiv nam in iulajsim. Iz Trsta 5. apriia. (Izv. dop.) VeSkrat sem se J u2e sli§al prito^evati, da slovenske novine preob§irno j popisujejo 6italniCne besode in drog« zabave, ki jib I narodna drn§tva prirejajo v na§ih nsesfcih in manjiih ! krajib, in te pritoibe niso 2»sto neopraviSene, ker se | s takinu malova^nimi in mnogokrat cpW sme^nimi, z J livioklici, slavavskliki in rokoploski gosto piepleteni- i mi poro&Ii prostor krati va^nejemu gradivu. Vse se 1 bvalisa, naj je slabo, srednje all dobro, vse se povzdt- J guje v deveto nebo zaslu^eno ali ne, tako da se bo I moral slovensk metnik ali marljiv. dobro izarjen di- j letant kmalo sramovati take pobvale, ker na§i dopis- j niki ne najdojo za-nj bolj§iht njegovo spretnost viSe I ceneSib izrazov, nego jib rabijo za priprosto kmpfcko | dekle, katero prvikrat rmstopi na oder, ter stori. kar- j more, ali za kacega kaziigralca in deklamatorja-sa- j mouka, 6e stori tudi manj, kakor bi mogel, ako bi | se marljiveje piipravljal. V poroftiih 0 na§ib bese- | dab nahajamo le redko kedaj kaj kritike, jaz rnenim j objektivne, praviCne kritike in ker se vse le povzdi- j guje v superlativn in n!6 ne graja, ntt ne poducuje, priSli smo zares u2e tako daled, da noben diletant— I 0 rahloSutnih diletantinjab niti ne govorim—ne prenala [ vefi resne, odkritosrfine kritike. Treba izpodbujati, l pravijo, vnemati, da dobi na§a mladina pravo veselje [ in ne plaSiti je in odvracati. Vse prav in dobro — a j kaj koristi to stvari? Jaz mentm, da ni5 — marivefi j trdira, da Skoduje, ker zavira napredek. 6e \ pi§e§ 0 slabej predstavi, da je povoljna, 0 povoljnej, I da je izvrstna, izborna ali §e kaj veC — kdo se ti | bo se vi§e vadil? Nekoliko kritike (ie biti, pa ne I preostre in pri nasnefiistobrezobzirne—ampak do- I brohotna, poducljiva spodbudljiva naj bo- I de.—-Ne zamerite, zagazil sem v razpravo, katere se | danes zares nisem mislil Iotiti; kajti stvar bi morala | resno premi§ljena biti in na vse strani in potem lepo j razlozena; moje misli so pa danes se vse pri veli- [ kanskem koncertu, ki ste ga napravili na§a verla j BEdinostK in Sitalnica pret. saboto v tukajsnjom | glediSCi „Fenice.B To vam je bil pravi nmonstre-con- | cert" bodi kar se tice oblirnega, jako zanimivega pro- I grama in mnozlce sodelovalcev, bodi gled6 ogromnega I §tevila od vseh strani privrelib poslu§aIeev. I 0 tem koncertu bral sem do zdaj 4 popise,dva I v slovenskih, dva v drugih Iistih (V „AdrijaB in wTr. I Blyricom in Italijo. Ta meja je vodila gotovo blizo Bodika. Morda je bila omenjena cesta izpeljana najpo-preje iz Ob5ine Cez Trebce, Gropado, Lipico, Lokvo in dalje tez uterjeni kraj Rundictes v Materijo. Ali zaradi stermine pri Rodiku so popustili to certo in izpeyab* novo iz Trebc; Cez Bazovico in Kozino v Ma-terijo. Tako je morda gora MaCek, sedanji trifinium med GoriSkim, Terstom in Istro, ze v starem veku delila Karne, Japode in Istre, ali vsaj Karne in Ja-pode. Na ta nacm bi se ujemalo tudi Plinijevo poro-Bilo z drugimi geografi, da so Japodi segali blizu do morja. Eateri manjSi rodovi da so stanovali po Erasu itt blizu Tersta, to je te^ko doloSiti. Terzaski zgodo-vinar Randier jih naSteje sicer celo versto in jim ob-meji njih bivali^a (Geographia antica). Toda vse to je samo zasobno mnenje. Samo to vemo za gotovo, da je c. Avgust pridrnzil Terstu tudi „Carnos et Ca-talos, ut reditu pecuniario essent.* Kami so bivali proti severu in vzhodu od Tersta, a Katali berflcone proti jugu in jugovzhodu do Risana. Plioij imenuje dalje (H. n. 3, 20, 133) BFecusses, Menocaleni in Subocrini". Czdrnig (Ethnographie des oest. Kaiser-staates I.) meni, da so Catali in Menocaleni stanovali na Krasu, a Subocrini in Fecusses v Istri. Verjetnej§e je, da so tudi Subocrini stanovali na Krasu pod Ga-berkom, okoli Povira in DivaCe. Strabon pripovedoje namre5 (7, 5, 2), da je der-fala i» tersta c?sta tez tOkroK, ki je najnili del Alp, do luge j skega mofivirja (paludus Lugeae). Naj ra-zumevamo pod tem imenom cerkni§ko jezero, ali pa Jjubljansko mofivirje pri Verhniki, na vsak naCin je mogla omenjena cesta peljati Ie 6ez Bazovico, Lokvo in Divaeo ter Cez Gaberk v Seno2ece. Nekoje dele te ceste imenuje ljudstvo Se dandanes „rimska cesta*. Ocra je tore nas Gaberk in Subocrini neso mogli da* lee od njega prebivati. Kras sploh, kakor viiavlje, imenovali so Rim-ljani Carusadins. Slovenska beseda BKrasu pa se vjema s6 serbohrovagkim kr§ =» kamen, skala; kr§iti «» lomiti; kr§an -• loman «¦» kamenit. Perva, vainejga naselba na Krasu bila je brez dvombe ob Timavi, ker onde sega morje najdalje v celino in ker je Timavin izliv kakor navlaS ustvarjena luka. Vsi stari pisatelji nam pripovedujo, da je bila Timava Sumeca, morju podobna reka. Ze Posidonij je skuSal njeno velikoststem razMiti, da se 130 stadij (24 kilometrov) proti severu izliva neka reka v kra§ke jame in tu zopet na dan pribaja. In res sta se v starem easu Soca in Vipava zgubljali pri Gabrijah v kra§kc jame in tekli pod Dolom v Titnavo, tako da je ta izvirala iz sedmib ali celo devetih jam. Ob nfeni desni strani (proti TerSiCu) le^alo je obmorsko jezero lacus Timavi, sedaj moSvirje. Med tem jezerom in morjem bila sta dva majhna otoka, i n s u 1 a e clarae, (sedaj Mte S. Antonio), ki sta imela mineralne studence, v kojih se je voda s plimo vzdigala ter z oseko padala. V Timavinem izlivu bila je luka za rimsko brodovje. Na ju2ne» ertu stal je rimski 8?e- Ztg.a) Vsi Stirje hvalijo soglasno izvrstno vredbo in zares sijajin vspeh — in pohvala je to pot posteno zas!uLni proseSki kvartet se je sponesel, kakor vselej, in orkester Hessovega pe§pol-ka je s6 svojimi produkejjami ta vefier le Se povekSal svoje slutstvo v Trstu, Saloigra „Visoki G" je dopa-dala, pa bi se bila morda lahko Se dastnejSc pred-stavljula. A molfiimo, ko sti celo „Adi*ija" in „Trie-sterica" jako laskavo poro6ali 0 predstavi. Venec spre-lepej zabavi ie pa pokladala obfie znana in cislana pevska dvojica, goap. teuorist Fran Grbec in njt-gova Ijtibeznjiva soproga. Tri toCke, ki sta nam jih ona • podarila, smo zamaknjeni u^ivali, in u^iivalo jih je z navduseno radostjo ofiarano obftinstvo. 0 gromovitcj j pohvali hocem. molC-ati, da ne zabredem v stari do-I pisniSki greh, i Koncert v gledi§& je Icon^al 0 polunoci — po I poIunoCi pa je nadaljevala §e glasnejia in ftvahniSa zabava v jako prostorni gledi§6ni restavraciji, kdor se je vse trio okoli treh mogkih zborov in vojaskega or- kestra. Glasbeni komad za koinndom, zdaj pctj«», zdaj ! godba so se vrstili neprenehoma skoro do petcliuove- | ga klica. Ko so verli vMeIilstnub«rji * (tako se ime- f nujejo Saljivo Hussovci) zasviraii „Hoj Slovani" iu k I sklepu Radecki-jev stopaj pa cesarsko himno, gromeli I so iivio — in slavaklici, da se je v svojih tcmeljih treslo krasno poslopje. To je bil zopct enkrafc nas dan, na§ vecer v slovanskem Trstu. Vivat se- quens I _______ Politifini pregled. Z DUKAJA. V torek je zafiel zborovati drzavni zbor. Podpredsednik Gddel Lannoy je porocal zbornici, kako gaje sprejel cesarjevid Rudolf, ko mu je iel v imenu zbornice §e en-krat osebno cestitat zaradi zaro5itve s prince-sinjo Stefanijo. Cesarjevid da se mu je prav toplo zahvalil in mu dejal, da ga je mocno ga-nilo soGutje zbornice. — Prestopivsi na dnevni red, porocal je poslanee Smarcewski o dr-^avnem proracunu. Na to je zafiela sploina raz- tilnik na klefii, ki je zdaj pod morsko gladino. Na Peutingerjevi rimski karti vidi se pri Timavi veliko poslopje, ki pomenja toplice. Tudi Plinij omenja (II. 103; III; 3. 26) „calides fontes Timavi". Pod imenom Bteriiske toplice" ohranile so se do danasujega dne. Blizu Timave, na kra§kem svetu, stalo je ve6 lepih gajev. Enega so bili posvetili trojanskemu ju-nakii Dijomedu in njemu na cast so redili onde bele konje. Sledi Dijomedovega kulta se nahajajo povsodi, kjer so bivala nekdaj illyrska ljudstva, tako zlasti po Dalmaciji. Tu nahajamo „promontorio Dio-medes* na ertu Planka (med Sibenikom in Trogi»*om), Dijo»edov grob ka^ejo pri cerkvi D. M. na Visa (Lissa). Dijomed je bil nekdaj kralj Etolije in Argo-lide. Ali ko se je vernii od trojanske vojske, pregnal ga je Ijubimec njegove pregestne 2ene Agialije. Tako je moral Dijomed po svetu bloditi in priSel je tudi v na§e kraje. Kakor 0 Dijomedu, tako nam pripovedujo stare price tudi 0 Antenoru (Virgilij, Aeneis i, 244). Taje baje pripeljal Venete ali Heuete po razpadu Troje 5ez Fimavo v njih novo domovino Venete. Pripoved 0 Antenoru je podobna onej 0 Aeueju. Tudi 0 tem junaku nahajamo sledove povsodi med illyrskimi plemeni. Xewij ali yevve pomeui v alban§cmi Bluao" in poto-vanja Aeneja neso iiic druzega, nego potovauje me-sefinega boga. Zato je Aene* v tako tesni zvezi z A-pluodito. (Flieger, Anthropologische Mit(heilungen VII, 258;. Dalje.) prava, za katoro se je oglasilo 18 govornikov od avtononiistiske in 24 od ustavoverne stranke. Oba centralisticna kluba, — to je klub liberal-cev in klub naprednjakov — sta sklenila glaso-vati zoper dovoljenje dispozicijskega zaloga — to pomenja nezaupnico Taaffejevej vladi. — Bud-getna bitka bo torej viharna in avtonomistom ni ni6 vise priporocati, nego slo2nost, da jim ne postane bitka osodepolna. IZ PRAGE. Cesarjevic Rudolf se nze nekoliko dni mudi v zlatnej Pragi, kder mu pre-bivaistvo na vse mogofie nadine izkazuje svojo ljubezen in naklonjenost; dne 2. t. in. je sprejel dezelni odbor, ki mu je destital k njegovi za-rofibi, Cesarjevic" se je iskreno zahvalil. Pretek. nedeljo zvefier je bil v dezelnem Le§kem gle-daliSSi, kjer ga je gnjetece se obeinstvo navdu-Scno pozdravljalo. V LJUBLJANI je pri volitvah za mestni zastop zmagala narodna stranka samo v III. raz-redu, v katerem sta Be" znamenito vecmo izvo-Ijena postavljena kandidata J. Re gal i in dr. J. Dor6; v II. in I. razredu so narodni kan-didatje ^alibog tudi letos propali. Odhajajoei dez. predsednik vitez Kallina je §e o zadnji uri svojega poslovanja v Ljubljani pokazal, da ni zasluzil zaupanja, katero so stavili Slovene? v njegovo pravienost oziroma „objektivnosttf. Ko se je namreL, kakor od drugih uradnljskih naCclnikov, poslavJjal tudi od mestnega &upana, nem§kega penzijonista Lasckan-a — rekel je temu: „Jaz 2elim slisati, da ostane ob&ina §e dalje pod VaSim previdnim vodstvom". — Te besede izgovorjene v vaznem trenntku od zaup-nika Taaffejeve vlade, so se koj raznesle po vseh uradnisYih krogih in so gotovo mo-no uplivale na nougodui izid volitve. Tako jo Kallina z eno prcmiSljeno ali ncpraniSljeno besedo tikoma pred svojini odhodom oskrunil si castni spomin, ko-jega bi mu bili sieer ohranili v svojih sreih krai ski Slovenei. RUSKA carinja je nekda tako oslabcla, da lahko dan na dan ugasne. — General L o r i s-Melikov, kateri je zaeel tako uspeSno svoje poslovauje kot neomejeni poveljnik ruski, naredil si je v visih krogih mnogo nasprotnikov, kateri ga strastno izpodrivajo. Ize je podil glas, da namerava, all da bo moral v kratkem odstopiti. BOLGARSKO ministerstvo je dalo svojo ostavko, ker imajo po zadnjih volitvah takozvani liberalci zopet veliko veSino v narodni skupseini, katera sijeizvolila vodjo liberalcem, Karave-lova, za svojega predsednika. Bolgarski liberalci zahtevajo zdruzenje Bolgarije z vzhodno Bumclijo. Knez Aleksander se je zacel liberalcem udajati ter ho6e poklicati Karavelova v ministerstvo. BISMARK ho6e na stare dnivmiru zlveti; prosil je cesarja prav nujno, naj sprejme njegovo ostavko. A stari Wiljem bi se Se dalje rad na-slanjal na starega Bismarka in se tako dolgo pomisljuje, da je zeld dvoiniti, ali vstreze nujni prosnji. NA ANGLE&KEM zmagujejo pri volitvah liberalci. Do zdaj je izvoljenih 283 libcral-cev, 163 konservativcev in 35 „home rules*. Liberalci so pridobili 67 sedezev. TodaangleSki liberalci niso taki, kakor naSi in tamosnji kon-servativci naj se tudi ne sodijo po naSih. Libe-ralna stranka, katerej je voditelj Gladstone, zove se "Wighs-stranka, to je ljudska stranka. katera zeli staro vladno saro odstraniti; njej nasproti stoji Beaconsfieldova (poprej Disraeli) konservativna Tory-stranka, to je stranka plemenitaiev in privrzencev starega vladnega ko-pita na Angleskem. Gladstonova svobodomiselna stranka hofie, ,da se brz ko brz dozene popolna resitev Slovanov iz turSkega jarma; zato jej ni bilo nic po volji Beaconsiieldovo intrigovanje v orijentalnem vprasanji. — Zmaga angleSkih li-beralcev je torej velepomenljiva; ona pomenja veliko predrugacenje splosne evropske politike. Vsled te zmage so u2e prinesle nekatere novine porocilo, da se je zacela Rusija zopet bligati Avstriji in Nemciji in da skoro dolivimo drugo Ttrjeno trocarsko zvezo. Domade stvari. Na de& kmetjski goli v Gorlci so se vr-Sile'—v slovenskem oddelku pret. saboto, v italijan-skem pa pretek. torek — javne semestralne pre-skuSnje. Navzoeni so bili zastopniki deSelnega odbora in nekateri posestaiki; itaiijanski oddelek je pociastil tudi biv§i minister vitez Chlumecky. Ob uspehu na enem in drugem oddelku smo sliSali prav pohvalno govoriti. V obce se pripoznava in prepricali smo se tudi sami, da je dobila naSa kmetijska sola po od-hodu gosp. dr. Mo n a vsedrugafinolice in da zdaj ocividco napreduje. Ob^alovati morarao samo to, da je kmetija slov, oddelka Se vedno tako slabo oskrb-ljena z gospodarskimi poslopji. Javne dobrodela© zabave. V RabatiSai v Coroninijevi hiSi Stev. 19 bodo 14. 15. in 17. t. n*. javne vecerne zabave. Prva dva veCera se bodo pred-stavljale plasticue podobo in bo svirala godba; vstop-nina 60 novcev; zadnji vecer bodo earobne roCne i-gre in godba, a plafiati bo 1 gld. za vstop. — Vstop-nice se dobivajo v imenovani lnSi. Dohodek je odloCcu dobiodelnemu nameuu. De^elni predsednik g. Winkler se je nedeljo zjutraj pripeljal v LjubJjano. 0 tern pohodu pi-Se „Siov. Narod": Ob 10. nri [dopoludne je g. name-stnik Kalina novemu prudsedniku predstavil c. kr. v-ladne svetovalce. G. Winkler je v kratkem nagovom izrekel upanje, da bodo tudi njega, kakor so njego-vega prednika podpirali v uradnem poslovanji. G. v-ladni svetovalec Schopplje v imenu uradnikov|po-zdravljal novega predsednika ter naglaSal, da prvo jim je postava, katere He zmirom drge, neglede na desno ni na levo. Potem se je g. predsednik z na-mestnikom g. Kali no peljal h gg. knezoSkofu dr. Poga6arju, k ^upanu Laschanu, k de^elncmu glavarju, voja§kemu poveljmku Mihali6u itd. Popoludne je g. Winkler obiskal dr. Bleiweisa in slovenske dr-2avne poslancc. Zvei5er je yvlk g. Winkler k slo-venskej predstavi v glediSfie, kjer je bil v druSbi z g. dr. VoSnjakom v jednej partfimej Ml Prav dopadla mu je boj« predstava, a po prvem aktti je odSel h g. Kalini, kjer je njomu na cast bilo voc go-apodov povabljenih. V ponedoljck §e tukaj ostane, potem gre spot na Dunaj, odkoder se pa kmalu vrne, da prevzamo vodstvo nrada. Kdor je imel priliko z novhn predsednikom obCevati, ne more prehvaliti njc-gove uljudnosti in ljubeznjivega obnaSanja. Upati smemo, da m z njegovim prihodom v de2elo vrne to-liko potrebna sloga in mir, in da bodo vse moci zbra-r« v en cilj, puvek§ati blagor dcMe in naroda. Za trdno pa upamo, da enkrat poneha tista mrinja ene-gadela uradnikov proti narodu, ki je le utnet-no bila provocirana po prejSnjih vladnih sistemih. Kako hofiejo uradniki uspeSno delati, 6e ne v slogi z narodom, mej katcrim obCujejo? Take nenaravne si-tuacije, kakor pri Slovencih.da je uradniStvo kot poseben politifien faktor nasproti stal ljudstvu, ni-kjer ne nahajarao. Naj vendar tudi uze pri nas c. kr. uradniki nehajo proti ljudstvu politi-zirati in glasovati! Tat naprednjak. Preteklo sredo ob 10. uri predp. pride neki mo2 v prodajalnico urarja K. v tu-kajSnji gosposki ulici in si veil pokazati vefi ur, mej katerimi zbera. Ko se mu zdi vgoden trenutfik, segne v Sep in kakor bi trenil, zafcme poluo pest moke u-rarju v obraz, popado uro, (ne vemo eno ali ve6), in jo pobri§e brzili pet skozi urata. Neki fant, ki je vse to videl, tecezanjim in upije: dajtegatatu; akerse ga nihee ne loti, udari jo dolgoprstaeS zkozi neko vezo v ulico sv. Ivana in zgine. Zdaj pa naj Se kdo rece, da ne zlvimo y do-bi vsestranskega napredka, ko se cel6 rokovnjaitvo tako zenijalno razvija! — Ker smo uze pri tatvini, naj povemo Se en po-sebno zanimiv slufiaj, ki se jc pripetil nedavno v Grad-cu. Neki elegantno oblecen, mlad gospod pride v kavarno „AU' Europe* in ker ravno ni bilo nobeuega markerja, povabi kavarnarja, naj igra I njim nekoliko partij na biljardu. Kavarnar vstreze radovoljno. Go-spodie je spreten igravec, a v svojem vedenji je videti jako soliden. Naenkrat, na videz eisto slucajno, odleti mu krogla vsled uesreancga sjunka v veliko srealo, ki je viselo na nasprotni steni in je razbije. Prvemu o-supnenju sled6 ostre besede. Mladi gospod trdi, da v biljaruui sobi ne gre obesati sreal, ker se lahko vsa-kemu pripeti taka nesreca, in pravi, do on ne pkca §kode. Gospodar se pa nikakor ne vjema s tem me-nenjem in zahteva 100 gld. placlla in sicer hitro, ker drugaCe ne spusti gospoda iz rok. — Slednjid je ta primoran vdati se; a ker nema, kakor pravi, svojega denara pri sebi, ampak denar trgovske firme, pri kateri je v aluSbi, 2eli imeti pobotnico za to, kar bo placal, da se lahko opraviCi pri svojih gospodarjih z nesrefio, ki se mu je zgodila in da bo potem mogel po; sodnijski poti tirjati povrnitev denara. Kavar-narju je to prav; on spise pobotnico, mladenec pa potegne iz svoje listnice tisofiak in ga da kavarnarju, kateri ga polozi v svojo Wertheimerico ter prmese gospodu 9 stotakov nazaj. — Mladi poStenjak se do-Blovi menslo pa dostojno, pre v Btrwsko sow, kder ima poverSno suknjo in klobul; in od tarn —- naravnost na ulico. — Za nekoliko casa pride marker in po-spravljaje po kavarni, najde v stranski sobi na tleh le2ati krivo brado in baroko;, prihi(;i h gospodu in mu poka^e najdene stvari. Ta spoznavgi brado in lase za one mladega gospoda, skojim je igral, preblediin ;-— tefe odpiratiWertheimerico. In kaj najde?— po-narejen tisoCak za po§tenih 900 gld., ki mujih je odhesel rafinirani lump. Umor. Ves Trst govori o umoru, ki se je tukaj pripetil minoli teden. O^enjeni Lloydov uradnik Dalcol jfr 21 letno lepo vdovo Pellizari prerad imel, in naravno je, da to ni bilo po volji njegovej ieni, katera je vdovi ocitala nepoStenost ter jej pretila, da se jej kaj hudega pripeti, ako se bo le dalje pecala z njenim modern, Vdova svaritve ni sluSalainSla zadnji cetrtek z Dalcolom iz Trsta. Dalcolova 2ena, zvedevfii to, cakala je domu gredofia ter vdovi 19, vefiidel smrtnih ran, z bodalom v 2ivot zabodla ter jo tako na moatu umorila. Dalcol pa je vdovo branil ter svojo zeno tako pretepei, da jo je skoraj usmrtil Zdvav-niki so jej uie smrt proiokovali, pa v nedeljo je prlila zopet k zaveBtl in naglo okreva. S prvo besedo je od-pustila hudo 2alitev Bvojemu mozu ter proiila, naj se njemu ne stori niC 2alega. — 0 svojem caeu porofii-ino, kako bodo sodili posvetni sodnikl to UHiniljcnja vradno morilko. Umorjeno so v nedeljo pokupali, v ponedeljek pa je iel Dalcol na nje grob ter se je ustrelil „Ed.« Popravek o pretepu na Banjgicah. In fant, ki je imel povabilo k vojakom iti, iskal je uzroka, da bi smel ostati doma, ter se je opil in drugim zabav-Ijal. Vsled tega je prejel klofuto za uho, ktera je kr6po vlibnila. Komisija je le to edno rano naSla, in fie ta nima smertne nevaniosti. Bolnik je vedno do-ma in se zdravi pri svojih bratih zincrzlimi oklad-ki. Skoda za sercnega vojaka! Nikomur drugib ne ni nie zgodilo. mmmmmmm^mmmm Razne vesti. Vboj. V nodi od 19, do 20. pr. m. ubili so MiSka Atigu§tana iz Repna na HrvaSkom pri njegovej klcti, kamor je navadno spat liodil, da bi mu tatovi ne pokradli vina, ki je tarn imel shranjeno. AuguStan ni bil ha§ premoLon, Imel je pa vsega dosta, kar je kmetu treba. SpoStovalo ga je vvse. Ni eudo, da je osupnil vsakdo, kdor je sliSal, da so ga nasli ubitcga pri kleti, a klet je bila zaprta in vino nedotaknjeno. Samo se 2eno je * vel v prepiru, menda zarad ljubo-sumnosti, in se sinom, ker je ta hotel gospodariti. 2eua in sin se dogovorita ?. bratom zene, ki je na slabem glasu in je nie tudi v zaporu bil. Pri pogre-bu so se vsi trije jako sumljivo obnaSali, da so lju* dje jeli trdlti: „Nitko van dni." — Gosposka je vsled tega zapre, in pri preiskavi priznal je brat zene ubi-tega MiSka, da je na prigovarjanje MiSkovega sina ubil iz zasede svojega svaka, ker mu je oni obetal dva junca in 12 veder vina. In sin Mi§kov je prista-vii Se, da je pomagal strijeu nesti ubitega o6eta v klet, kjer je navadno spaval. Kot nameCek popila sta §e v kleti polifi vina. — Tako dalec privede cloveka strast in pohlepnostt StariSl pazite! aSloboda.8 Dobro doSla prememba. Na gimnaziju in realki v Spljetu bode s poCotkom bodoSega Solskega leta hrvatski jezik ucnim jeaikom. To je tembolj audno, ker je Spljet (Spalato) gnjezdo dal-matinskih lahonov. Dr. Benedikt, prof. dunajskegavseufiiliS^a, mu-dil se je te dni v kazuiluiei v Lepoglavi na Hrvat-skem in je opazoval obraze kaznjencey, posebao Cela njihova. tonjaki trd6, da se mnogim Ijudem na obra-zu here, kakoSna jim je duSa. Spisalo se je o tem predmetu u2e mnogo knjig. Pravijo, da je dr. Benedikt precej zaaimivega naSel in da ho5e to v kujigi vporabiti, ki jo misli spisati. Kdo znaP Iz Bosne se pise: Neki kmet* ka-toU6an, pade v vodo in se potaplja. Turek, nesgeui-ka opazivSi, skoci za njim v vodo in ga reSi. Prasa se: Je-li storil Torek to iz ljubeztti do Wlzitjega, ah zavoljo nagrade 25. goldinarjev? Pomod hrvaSkim stradovcem. Hrvatska vlada razdelila je stradajofiim v Krajini 117.857 gld. nekaj za nakup semenskega iita, nekaj pa v gotovij denarjih. Zazidanje cestv Krajini dovolila je 859.319 gold. -*...¦' Trdi P. Neki PetriC dal je zidati hiSo. Ko je bila ht§a gotova, dal je tudi svoje ime nad vrateza-pisati. tClovek, ki je ta posel oskrboval, JH je Svab, in kakor Svabi na§a slovenska imena teZko izgovar; iajo, zapi§e mesto crke P drko B. — In nad vrati je stalo Betric mesto Petric. HiSni gospodar, opazivSi to, pozove delavca k sebi iu mu rece: „To ni prav. Mesto mehkecrke B mora stati trda P," Svab pa mu odgovori: »E, gospod Betrie, to ne dc mji. Bedaj je Se sveza (MSno); poCakajte, da seposuSl, bode fotott'todfti* - I,, Kmetijstvo. PoroSiloodelovanji c. k. kmetijskega drnStva goriSkega v letu 1879 in posebao o porabi driavnih podpor. (Dalje.) O 8adjerejskem predayanji v Kobaridu in Se_a-DV koje je imel g. docent Zepie, ni znano druzega, neg© da se je istega deMilo 7 nagradjenik kraetoval-cev; druitvo ni prejelo o uspehu tega predavaoja Se nobenega poro.ila. - Dalje je priskrbelonase droitvo, da so poduCe-*ati gg. decent! del kmet. Sole iu g, voditeij tukaj-Snjega gfilorejskega poskuievaliSca v raznib vinorej-skih krajib nafie deiele o trtoi nii (81oxeri) in kako j© apomavati, Taka predavaoja idraiena a praktic-nim razkaiovanjem so bila do zdaj v Korminu, Gra-ditfii, friicl, &mnjan«f Ogleji, Caiupoloogu, Ajelu, Kojskem in Kanalu; v kratkeiu bodotudi v Doinbcr-p, Koawa in Ajdovliini. Po pwoeilib, katera sta podala gg. Ivan Bollo in Josip Velicogna, delelili so se v rovani poaestniki in koloni povaod v mnogobrajnem Stevilu teh preda-ftnj; v Campolongu je bilo 130 posluialcev. — Ob uspehu poduka ? Kojskem in Kanalu ni g. _-epi_ Se nicesar porofial. Da se pa znanje o tern stra.nem mriesu §e bolj dopolni in tazSiri, sklenilo je druStvo prirediti v Go-fid ja?en brezplacen podnk (4 predavanja) o filokseri in podeliti ˇ ta namen 16 ueiteljeai in 8 voditeljeiu svilorejskih postaj v deieli primerne nagrade, da sc bodo tega poduka lahko delelili.— Glede poduka © sviloreji je poroSati, da je nase druStvo podelilo ? preteklera letu trem mladen.em podpore, da so mogli obiskovati svilorejski tecaj in predavanja o rabi mikroskopa v c, k. svilorejskem po-skuSe^aliSfii. Svilorejskih postaj je zdaj 8 vdezeli; dve izmed njih sti ustanovljeni v najnovejSi dobi v Ajelu in 0-pacjeselu. Vse so se pecale, kakor vselej, s tem, da so sirile znanost, kako se prireja svilodno seme po celicncm sistemu. Zalibog so bile podnebne razmere za tosa zadoje reje ze!6 nevgodoe, tako da ni bilo mogoLe napraviti toliko semena, kolikorso ga napra-tile iste postaje v poprejSnjih letih, Leta 1878. je bilo npr. mikroskopi.no preiskovanih 284.172 parov oaamljeuih metuljev. Kakor kaiejo poro.ila, ki so jih prcdlozili posaraezni voditelji, preiskovali so vendar tudi lansko leto lepoitevilo 182.268 parov metuljev. Z drzavno podporo in se zneskom, ki ga je do-tolil slav. dezelni odbor, je bilo mogoce obrauiti Po-Ijubinski mlekarnici Svicarskega zvedeoca, gosp. Hitza za nadaljoib 6 mesecev, in on je zopet izdatno pri-pomogel, da se je na raznih krajih vidno zboljsalo pridelovauje siva in masla in da se je izu&ilo §e ne-koliko mladencev v sirarstva. Mnogo kraetovalcev, kateri se peCajo s tem obrtom, ravna s^ uze dejansko po Hitzovem koristnem poduku; avsi ne, ker je mnogo taeih, kateri ne marajo vedeti za nobeno novota-rijo, naj je dobra in hasljiva, kolikor bofie. Kakor je delal moj o5e in stari oLe, tako bom tudi jaz; s tem zagovarjajo ti taki svojo trmo. Gospod Hitz ostaae med nrmi se celo tekoCe leto, ker je visoko ministerstvo ravno z ozirom na dosedanje lepe nspehe dovolilo 1000 gld. podpore. Kedar odide gospod Hitz, je mogoSe, da stvar neko-liko zastaoe in da se ne ohraui vse to, kar je on z vehkim, vstrajnim trudom dobrega zatrosil mej Ijud-stvo glede razumnega mlekarstva in sirarstva. ___________(Dalje prih.) Dunajska borza. 4 aprila. Enotni di2. dolg V bankovcih .... Zlata rente-.......... 1860 &i. posojilo ........ Kreditne akcije........-. U gl. — kr. 74 » 45 „ 90 „ 05 „ 130 ,. 50 „ 842 ,; -288 ,, 10 ' 118 65 5 » 58 „ 58 „ 35 , Sltoro v . JTarocbe pvoti porzetii ali predpla«ilu naj se posiljajo pod nasloFom: Vereinigte Britanniasilber-Fabriks-Depot Wien, 11. TJntere Donauatrasae 43. Spomiui na sv. obiiajilo z izreki v sioven-skem jezika, 100 Crnih podob 1 gold, bairane podobe pa vsaka 4 novce, dalje velika zbirka svetniskih podob in molitvenili kujizic, dobiYa se vedno v bogato zalozeni knjigarai F. WMU fajpci v Gorici. Xoveje sodbe nrjlrav. veljakoT o FRANZ JOSEF' [itlTTEBQUEUll uajui>pL'HUfjai grenki voui: grenkih »oJ, ki ne pruuiroci u.»!>cuiti ztib nmlcrfkoT, t*
  • hi. l>unaj, 1077.______________________________________ ProlTdi*. C. pi. Hrauii-Fernwaltl, Biinaj. l'r»v mnof.»k»'ttt sen* so uic preprical o xn»uem nagtem in zauca-myem ucinku te grenke txIo; *«(» pripurociim najtoplejtt to vodo bolaim (foaporo. I>unaj 1S>7!>.___________________________________ To voiio ral»ij» pr»r radi, fcjjti uzb 7. roaj-tutitih boic^cih v »Iu-zruk botezn:. l)un»j !»*¦>. Prof. dr. Aleynert, Dunaj. bnimt dozami se duaoze raMi ucink, f iajih paych. k^n'ke ovaja piitfoatom* Ravnat. c. k.bulniec dr. Loriiiser, Dun it j. Wio#l»t« Ta vo,,» i* P^tala znamcnita pa svoji prijctni I»st-'» Itul.ll. niisti, i"»aj jHTJ.__________________ C. kr. bolnica kutldirstif'tun^, Dunaj, Letno pornSilo 1S7S. Muz z organicno napaka mi sreu jo pit ukozi en mesec nako jutro pul kozan-a, v.ida je vt-.Ino cnaka robtu »ci-Hjala iu njemu ju l»ilu prmf ilpbro._________________________________ C7~kr.7>bcna bolniea, Dunaj. J_d*,lu__Jki"^ ache-ja. ,1'ri /.elotlcciiem in crcve.inem hatam, habit zaprtjj, br.ztec- Ulaviwi zaloga za Oorico in dez»to samo pri t>. CUIAroi'l>-LETTI t Ifikamici „pri ornem mflvrdu" na Travniku, kamor naj «p poSllJAjn naroi-ba za vn«c m»ozi.re. lmbiva no tu.ii v Seppenbofcr-jevi «lroj;eriji unstran Skofiju. J|^"J>JoTt>ciia slopar'fja! Pri ccs. kr. zastavlj-iviiici -, na Duuaji resene /kiwi: iiu: po TiezaaliSano nizkih izjemnitt cenah namrcu 70 odstotkov pod kupno ceno Raznc zalogo zepnih ur, ki so bilo za prodaj snmkaj po-slane iz najznanienitcj$in HVicarshih tovaren, so bile poloieno T c. k. zastavljavnico, der so zapadle ter so po drozbencm potu p o I zastonj priSle ˇ naSe roke. Zato smo v polozaji, da lahko prodamo prave zlate, sreberne in nikelnove nre, najboljsc svicarske izdelke, vse proti Sletni garanciji, da le nas denar nazaj dobimo, 7(1 percentov pod navadno tovarnisko ceno, tako da so nre skoro $j_F* zastonj. "Vg Vaaki clovek, ubogi ali bogat, potrebaje ure, fiat em je mno-gokrat najzvostejsa pryateljica in 8prcmtje»_lfca skozi celo zivljenje Zdaj pa ae ponuja ugodna prilika, ki se morda. nikdar vec ne po-vrne, omisliti si skoro za nic solidno, fino, garantiraao, do minute natancno uro; kajti uase tovarnicno osebje prcgleda TSe Ure Se enkrat. Sa vsaki uri je Sricarsko toTorni.no znamenje. Garancija je tako zanesljiva, da se s tem javno zaTeznjemo, povrniti vsakemn narocnikn nemudoma in brez vsake oveve njegov denar. Kdorhoce imeti izvrstno, ueverjetuo ceno, za5 let garantirano zepno uro skoro gpjr* zastonj -^p_j naj posljo nemudoma naroiSbo, saj render ysakdo labo razume, da so ure Btraino Litro razprodajo. Eazkaz zepnih. ur: Zepna Cilindrica iz tezkega srebro-nikelja, prav flna, na sokunda pregledana, gravitana, guilochirana, z 8 rubini, plitvim ate :Iom, emuilirunim kazalom in posebnim pokrivatom, » prav flno zlata faso-verizico; poprej je gtala 12 gl^ zdaj samo gl 5.M. — Ista prav fino v ognju pozlacena, krasna, kakor vsaka,zlata gl. 6.50. Zepna ankorca iz tezkega srebro-nikelja, prar fina na minuto pregledana, grarirana, guilochirana, a 15 rubini, pUtvim steklom, email, azalom in aekundnim h azavcem, z jako fino Teri-zioo iz talmi-zlata, poprej 20 g!, zdaj gamo 1 gtd. - Ena najbolj- »ib in izvrstnisiii ur. — Ista tezko v ogttji pozlacena, krasno izdelana, popoln.zlati euaka samo gl. 8.50. RemOUtoir-Ura iz najflnejega double-zlata, se navija pri rineici brez kjjuca, ohrani pod garancijo vedno zlato barvo, iz-vrstno na. minuto vredjena, z drojnim pokroTom, okincanim email, kazalom m priTileg. kolesjem, odliko»ana kapitalna ura s talmi re-rizico, poprej 24 gl. zdaj samo gl. 8.50. — Tea ur je male. Sreberna remontoir-ura izprarega is lot. «,rebn,, od c. kr. punc. urada preskusena, se navija brez ktjuSa, s proti-za-porom in kazaino napravo. najfineja s privilegyem, nadrobno pregledana, s pUtvim steklom, email, kazalom in seknndnim kazalcem. znotraj s kristalnim pekrovom in nikeinjim kolesfjem, za Macegftpre-zurno najboljsa, najceneja in elegantnejSa ur» na gretu: DODrejSnfa cena 30 gl., *da,j samib. 14 gld. * * J * . Sreberna ankorea Is pra^ga, od 0. k. pane. nrad« preskusenega 13 lot. srebra s 15 rubini prar fino na sekunde pregledana, s plitTim ateklem. email, kazalom in sekundnim kazalcem; zra-«n tega po norem elektro-galranicnem naninu pozIaSena, da je noben zlatar na sTetu ne razlodi od prare zlate ure, katera se na-radno kupi za tako dragi denar; poprej je stala brez pozla.enj»24 g!„ zdaj s pozlacenjem vred samo gl. VIM. Sreberna cilindrica i_ p,awg. n lot. 2m„t odc.k. pnnc. urada preskusena, z 3 rubini, natancno na minute pregledana po norem elektro-gairaniLne_ naSinu pozlaJena,—tako daseurete baie ne razlogujejo od prarib zlatih, poprej 15 gl. zdaj samo gl.6.50. Ura Za gOSpe iz prarega 14 karatnega zlata, preskusena od c. k. punc. urada, neizmerno fina, eiegantna ura z n»j__ejo be-nesko zlato okolirratno faaon-verizico in najfinejo zametasto skat-Uico, poprej 30 gl. zdaj samo gl. 19.50. se nikdar kaj tacega. Prara 14 karat. Zlata remontoir-nra 40, 50 gl. najfl-neje Saronette-ure, katere so stale nek__.i do- 100 ei Uhren-Ausverkauf vua L hmi, Mhtifom\:m 9, parterre, gegenuber dem erzbiachofi. Palais. Wien. VALENTIN CAPPELLAM v Gorici MANUFAKTUR ZA M02KE INt __ENSKE S KKOJACNICO ZA M02KE. BHZARSKA IN TAPECIRSKiV DELAVNICA se zalogo inobilij, srcal, podob, okvirjcv in pozhiionih li_t, ur z majalcem, postelj na znicteh, volneuih in _iitinatih §tramacev, stolov razne sorte. -ilVALKI STKOJi HA/\i: BAiE. Yse zgorej nav6dene stvari se prodajejo po ceni, da se koj denar poSteje ali pa v meseCnih ali tcdenskih odplafiilih. RAZFRODAJA fL drvi za kurjavo v Gorici. ^ V erarskem raagaeinu drvi v Gorici s© bodo od 26. t. m. naprej dobivala drva za kurjavo po slede.ih eenah na prodaj: I Prostorui sets? Mml pales dotes sorte po gl, 3:201 1 „ . „ gftitili W , „ 2i » M jw poles ,. „ _:S0 Kdor bi hotel vzeti 1000 ali vec metrov drvi prvoimeuovtmc sorte, temu | je pripravljeno c. k. vodstvo kaj na do- j Meni ceni odbiti. ! Ponudbe za nakup drvi po olajSani eeni naj se podajejo podpisanemu vod-stvu, prodajo na drobno pa oskrbujc tu- i kajgnja c. k. gozdnarska denarnica. C. K. G02DN0 IN DOMENSKO VODSTVO v Gorici 25. marcija 1680. Podpisani po&istuje se naznaniti si. ob5instvuf da je svojo lekarnieo v Gorici k I zamorcema v Ra§telu na voglu nunske uliee, katero je imel do zd.y gosp. lekarnicar Anton Franzoni v zakupu, dne 1. aprila t. 1. zopet v svoje gospodarstvo vzel ter jej postavil za provizorja gospoda pharmacije magistra Ivana Fermeglia. Ob enem seprav uljudno priporofia , p. u. gospodora obiskovalcem zagotov-ljaje, da hofie vedno skrbeti za to6no in vestno postrezbo. Ivan Krst. Pontoni lekami.ar. Temu oznanilu oprostuje se vdano podpisani _ostaviti. da si bo skrbno pri-zadeval, zadostiti v vsakem oziru zahte-vam slav. obcinstva glede vestnega pre-skrbovanja dobriii zdravil in vseh v to stroko spadajofiih stvari. Ivan Fermeglia lekarni-utyrovizor. Mavatelj in odgovorni urednik; J02EF XUJL-^Tiska; ^Hilarijanska tiskarna* t gorici.