NT t 

v dosego pametne domače vzgoje ob 
preprostih razmerah . 

Po nemškem izvirniku priredi l 

Natisnil in založil Ant Slatnar v Kamniku . 


Uvod. 

Kakor navadiš koga v mladosti , 
tak bo, ko se postara . 

a k o n je sveta, od Boga samega ustanov ljena 
zveza med moškim in žensko. N i 

je presrčnejše zveze na zemlji od zakona . Naj lepši 
sadovi zakona pa so otroci, ki izniknejo 
iz njega. Ti so najdragocenejši dar božji, veliko 
vrednejši od zlata in žlahtnih kamenov . Iz tega 
izvira za roditelje najsvetejša dolžnost, da skrbij o 
za otroke, ki jim jih je Bog dal . Kar najskrbnej e 
jih morajo čuvati, izrejati jih morajo v strah u 
božjem, da kdaj ne postanejo nadležni človešk i 
družbi, marveč, da ji bodo v veselje in čast, p a 
da bodo tako živeli kakor je živel mali Jezušček, 


rastoč v modrosti, starosti in milosti pri Bogu i n 
pri ljudeh . Potem tudi roditelji lahko potolažen i 
porečejo : »Tukaj, o Bog, so oni, ki si nam ji h 
izročil v varstvo, nikogar nismo izgubili . « 

Da, sveta in velika je naloga in odgovornos t 
roditeljev glede otrok. Roditelji so njih prvi i n 
naravni odgojitelji. Sam Bog jim je dal tudi naj


izdatnejši odgojilni pripomoček v to, namreč vsadi l 
jim je ljubezen v srce! Ljubezen je najtrdnejš a 
vez med odgojiteljem in gojencem, med roditelj i 
in otroki v prvi vrsti . Vso odgojo mora prevevati 
ljubezen, pri tem bodi ljubezen do Boga glavn i 
pogoj. Roditelji, ki z ljubeznijo in z zvestob o 
odgajajo svoje otroke, si gradijo častne spomenike 
v srcu svojih otrok. In tak spomenik ob stane, 
dokler še kri polje v žilah dotičnih otrok . 
Viharji življenja naj hrujejo nad človekom ali 
naj ga v vrtincu sabo potegnejo ; sreče solnce 
naj mu sije in izpolni vse želje : to je gotovo, 
da podoba ljubečega in zvestega očeta, podob a 
skrbne in blage matere s svojo svetlobo prešin e 
viharno noč ter prežari celo sreče solnce! V dobri h 
in zlih dneh bo otrok zmerom imel trenutke, ko 
spozna, koliko so vredni roditelji, ki so se vs i 
žrtvovali, da bi mu bili vodniki do resnice in 


do čednosti. Nemški pesnik HQlty po pravici 
pel : 

Ko dušo pa izdihnil boš , 
Svet bode se solzil , 
In vnuka vnuk krasi l 
Tvoj grob bo z venci rož . 


S tem smo v malih besedah dokazali, kak o 
potrebna je odgoja po lastnih starših . Pa, ah , 
koliko je staršev, ki niti pojma nimajo, kaj j e 

o d g o j a! Koliko je pač roditeljev, ki menijo, d a 
svoje otroke dobro odgajajo, če jim dado le potrebne 
hrane in obleke. Nad otroke vihte palico, 
da le ne postanejo lenuhi in hudobniki . Kolik o 
je roditeljev, ki svoje otroke uče kar --slabo ! 
Pred otroki lažejo in kolnejo . Tako vcepljajo ž e 
rano svojim otrokom laž v srce In tako so sebi 
in njim v nesrečo. Tvoj otrok bistro opazuje , 
kako mu izkazuješ ljubezen . Natanko presodi , 
kaj mu storiš dobrega. Toda, verjemi mi : še bistreje 
opazuje nedostatnosti in pogreške tvoje . 
Lahko otroka je dobiti , 
A silno težko odgojiti ! 


Zatorej je nujna potreba, da starš i 
dobodo v roko knjižico, da iz nje izvedo, 


kaj je potreba k dobri domači odgoji. 
To je tudi namen pričujočega spisa .* ) 

Naj bi rodil obilo blagoslova božjega p o 

krščanskih naših rodbinah! V to pomózi Bog ! 

i Učen mož je nekdaj rekel, naj bi se ne dovolilo , 
da se dva poročita, ki nista prej položila izkušnje ter do kazala 
znanje o najvažnejših točkah o odgoji otrok. Mo ž 
je imel, bogme, prav; zakaj, če se pomisli, koliko je v 
tem obziru napačnosti, koliko v tem pogledu greše upra v 
starši, poteffi pač moramo želeti, da vsak mladi par prouči 
vsaj nasvete, ki so dani v tem kratkem spisu ! 

6 


l . poglavje. 
Telesna odgoja . 

»Zdravje je najboljše blago k 

l.) Kaj naj storim, da moji otroci ostanejo zdrav i 
in se telesno dobro razvijajo ? 

Zapomni si to : 
a) Dajaj svojim otrokom preprosto in zdravo 
hrano, torej : nikakih prezabeljenih jedil in nikaki h 

slaščic! 

b) Navadi jih rednosti in zmernosti v jedi 

in pijači in ne trpi, da bi lizali slaščice . Otroci 
naj lačni prihajajo k mizi ; zakaj lakota je najboljša 
kuharica tega sveta ! 

c) Pazi, da ti otroci ne bodo jedli ničesar, 
kar škoduje njihovemu zdravju, recimo: zeleno 
sadje, strupene jagode in druge škodljive jestvine . 


o) Ne dovoljuj svojim otrokom druge pijač e 
kakor vodo in mleko! Opojne pijače, recimo : 
pivo, vino, žganje so str u p za otroke! Prepove j 
jim piti, če so razgreti ali razvneti. 

Opomnja. Jako graje vredna je navada, č e 
mati pri pitanju svojih otrok najprej sama vzam e 
žlico s hrano v usta, a jo šele potem ponudi otroku . 
To je nezdravo in tudi zoperno. Ne dajaj otroku 
preveč jesti naenkrat, pa tudi ne premalo, more biti 
iz varčnosti ali celo iz skopuštva . 

Naposled pomni to : 

a) Otrokova obleka ne bodi prelahka, p a 
tudi ne pregorka. Tudi ne navajaj otroka n a 
pregorke in premehke postelje in pernice. Otrok 

naj si utrdi telo na tršem ležišču, kljubujoč tud i 
raznim vremenskim izpremembam. 

Opomnja. Pravo trinoštvo je, če povijamo 
novorojenega otroka v veliko blazino in ga pr i 
tem tako trdno povežemo, da se ne more ganiti . 
Ozirati se je na resnico : 

Gorke noge, hladna glava, 
To za zdravje skrb je prava ! 
h) Otrokovo telo bodi snažno! Tudi odraslejši 
otroci naj se v tem oziru držijo snage . »ci


stoča je polovico življenja .« Gnusno je, če sreča



varno otroke z umazano in često raztrgano oblek o 
na ulicah in trgih . Ne prej v posteljo, dokler nis o 
čiste glava, vrat, roke in noge! 

Opomnja. Najboljša kopalna voda za do


jence je ona, ki je tako gorka kakor rečna voda 
v zelo gorkih poletnih dnevih . 

c) Otrok naj si krepi in vadi svoje telo z 

lažjim delom pa naj se obilo kreče ali giblje v 
prostem zraku . To niso najboljši otroci, ki zmero m 
ždijo doma. Tudi v stanici in spalnici naj b o 
zmerom čist zrak . 

Odprite okna hiše svoje, 

Pomoček velik k zdravju to je ! 

d) Otroku pustimo potrebnega časa, da spi. 
Pri otrocih je daljše spanje živa potreba . Dojenci 
se vzbudijo celo le vsled lakote . Ko se pa nasitijo, 
takoj zopet zaspe. Spanje je za zdravje 
silne važnosti. 

Opomnja. Otroke pošiljajmo spat jedno ur o 

po večerji. Ne igrajmo prej z njimi, da se n e 
razburjajo. Tudi jim ne pravi povesti o strahovih , 
roparjih in divjih živalih, da v spanju ne bod o 
nepokojni ter jih tako ne pripraviš ob mirno i n 
krepilno spanje . 

9 


Izrek : Ni ga večjega bogastva od zdravega 
telesa . 

e) Ob vsaki resnejši bolezni otrokovi takoj 

pokliči zdravnika, če je le mogoče. Nikdar ne 
daj, da bi tvojega otroka zdravil kak mazač al i 
kaka brezvestna ženska ali ciganka. 

Opomnja. Na deželi je močno razširjen a 
vera, da je vsaka otroška bolezen nasledek tega , 
ker se otroku delajo zobje . To abotno mnenje je 
umorilo že mnogo otrok . 

»Zagovarjanje« proti boleznim je greh i n 

izvira iz poganskih časov. Vsak kristjan naj bi 
se ga sramoval! 

2 . poglavje . 
Kako gojiti ljubezen ? 

2.) Kaj naj storim, da me bodo moji otroci 
spoštovali in ljubili ? 

Najprej jih moraš ti sam ljubiti, zakaj l e 
ljubezen rodi ljubezen Kdor seje ljubezen, žanj e 
ljubezen . Toda ne imej do otrok slepe, opičj e 
ljubezni, ki jim dovoljuje vse . 

10 — 


3.) Kako izkazujem svojim otrokom ljubezen ? 

a) Čuvaj se, da ne narediš svojim otroko m 
kaj žalega. Ne kaznuj jih preostro, če so nehote 
kaj slabega storili. Razločuj vselej, ali so ta al i 
oni pregrešek naredili premišljeno ali nepremišljeno 
ali celo iz hudobije . 

Kedar še mlado je drevo, 
Lehko se dá ti upogniti ; 
Pri mladem sinu prav tako : 
Daj rano z njim se potruditi . 


b) Oče se varuj vpričo otrok kaj slabeg a 
govoriti o materi, uprav tako mati o očetu. Ako 
oče kaznuje, naj mu mati ne brani, ali celo zagovarja 
otroka. S tem si mati ne pridobi ljubezn i 
otrokove. Često se zgodi, da v kasnejih leti h 
mati sama dobi udarce, ki jih je ubranila otroku . 

c) Bodi ljubezniv proti otrokom, ko pridej o 

do tebe, da te česa poprosijo ali vprašajo N e 
goril jih od sebe osorno In neprijazno, češ : 
»Nimam časa, tega ne umeš, čuček, pusti me pr i 
miru« i. t. d. Z otroki moraš često sam biti otrok. 

d) Dovoljuj svojim otrokom nedolžno veselje . 

e) V navzočnosti 'drugih oseb jih ne grajaj , 
pa tudi ne hvali preveč. Graja pred tujimi ose


-11 

bami krha otroško čuvstvo poštenja, a prevelik a 
hvala dela otroke nečimerne in prevzetne. 
f) Ne obetaj otrokom kaj takega, česar ji m 
kasneje ne daš. Ne sramoti jih in ne laži se ji m 

o tem ali onem, smejoč se potem njih lahko vernosti. 
4.) Kaj naj storim, da se bodo moji otroci medsebojno 
ljubili ter živeli v miru in edinosti ? 

a) Kaži jim lepo in složno življenje s tem , 
da ljubiš in spoštuješ svojo ženo . V rodbini, kjer 
sta si mož in žena zmerom v laseh, tam se bodo 
tudi otroci vedno prepirali in tožili drug drugega. 

h) Ne odlikuj kakega otroka pred drugimi , 

marveč ljubi vse enako. Kako se je godilo svetopisemskemu 
Jožefu, ker ga je njegov oče Jakob 
odlikoval pred drugimi sinovi? Njegovi bratje s o 
ga hoteli umoriti, no, končno so ga prodali v 
Egipet. 

c) Če se tvoji otroci spro pri igri i. t. d., 
bodi jim pameten, previden in pravičen sodnik . 
Ne daj, da bi se v njihova srca zasadila neodkritosrčnost, 
sovraštvo ali zavist, zakaj lahko s e 
potem zgodi, da se bodo ob tvoji smrtni postelj i 
prepirali za tvojo zapuščino. To se, žal, večkrat godi . 

— 12 — 



5 .) Kako naj učim svoje otroke človekoljubja . 

Pazi na sledeče : 
a) Najprej sam kaži človekoljubje! Ne trpi , 
da bi tvoji otroci nastopali v tvoji hiši proti 
poslom nekako gospodovalno . Tudi sam ne bod i 
proti poslom tak, temveč bodi nasproti poslo m 
prijazen in dober svetovalec . Varuj se pa zmerjat i 
jih vpričo otrok. 
b) Pomagaj ubožčkom po svojih močeh , 
uvažujoč besede Gregorčičeve : 

Odpri srcé, odpri roké, 
Otiraj bratovske solzé, 
Sirotam olajšuj gorjé! . . 

Če pa prosečemu te človeku ne moreš ni česar 
dati, obžaluj to, toda surovo ga ne odpravljaj 
od sebe. 

Izrek : Blagor usmiljenim, zakaj dosegl i 
bodo usmiljenje ! 

c) Ako komu izkažeš dobroto, ne hvali se 
s tem. Ne očitaj vselej podpiranemu, kaj si vs e 
storil zanj, zakaj tako ga sramotiš in ga globok o 
žališ . Kar imaš, ni tvoje ; mi smo na svetu le 
oskrbniki tega, kar nam je dala milost božja . 

— 13 — 


Oporrmja . Dobro je tudi, če svoje otroke 
privadiš dobrodelnosti. Tako n. pr. dovoli jim, da 
časih od svojih prihrankov kaj darujejo kakem u 
siromaku. Kako se jim bodo zasvetile oči, ko ji h 
bo ubogi revež srčno zahvalil za dobroto. Tako 
seme obrodi dober sad, veruj mi ! 

d) Ne obsojuj vpričo svojih otrok svojega 
bližnjega in ne obrekuj nikogar ! 

Izrek : Ne sodite, da ne boste sojeni ! 

e) Ne veseli se tuje nesreče! Ne govor i 
kakor je žalibog navada: »Prav se mu godi. Bog 
že ve, zakaj ga tepel« Pač pa pomiluj vsakega 
nesrečneža, pa naj si bo že tvoj prijatelj ali ne. 
Žéli mu, da bi mu Bog povrnil na ta ali oni način . 

Izrek : Veselite se z veselimi in jokajte z 

jokajočimi ! 

f) Izkratka : Skrbi za to, da bodo tvoji otroc i 
povsod videli in slišali le dobro ! 

Izrek : Nauk je srebro, zgled zlato! 


3 . poglavje. 
Odgoja srca. 

6.) Kaj pa je to — »srce« ? 

Vsi občutki, vse hotenje, ki se poraja v 
človeku, imenujemo obkratkem — srce. 

7.) Ali je srce pri vseh' ljudeh enako ? 
Ne, ta ima mehko, oni zopet trdo srce . 

8.) Kako naj uplivam na srce svojih otrok ? 
Ne trpi pri otrocih surovosti in naj se t i 
dozdevajo še nedolžnejše. Posebno pazi na te 
nasvete : 
a) Budi v srcu svojih otrok iskreno sočutje 
do vsakega človeka kakor tudi do vsake stvari 
božje, torej tudi do živali, do rastlin in drugih stvari . 

b) Ne dovoljuj svojim otrokom, da bi kdaj 

mučili kako žival, ali da bi se celo veselili njeni h 
bolečin . Zatrjuj jim, da žival občuti bolečino pra v 
tako kakor človek . 

Izrek : Pravični se usmili živali, toda brezbožnikovo 
srce je neusmiljeno . 

Ne muči nikedar 2ivali , 

Bol čuti tudi črvič mali ! 

15 


Opomnja. Zelo dobro sredstvo za odgoj o 
srca je, ce svoje otroke napeljuješ na to, da po 


zimi sipljejo ubogim ptičicam krme in jim spomladi 
zidajo valilnice. O velikanski surovosti pa 
priča, če razuzdani dečki razdirajo ptičja gnezd a 
ali, če jemljejo ptičice iz gnezd . Take surovosti 
treba brez milosti ostro kaznovati . 

c) Nikakor ne trpi, da tvoji otroci škod o 

delajo na drevesih, grmih in cvetlicah, pač p a 
jih navajaj na to, da bodo celo drugim zabranjevali 
delati tako škodo. 

Opomnja . Dobro je, če oče zbira otrok e 
okoli sebe, ko sadi drevesa ter da mu otroc i 
pomagajo pri tem. — V nekaterih krajih je na-, 
vada, da napravljajo kar nekake slovesnosti, k o 
sadijo drevesa. Ob teh prilikah je navzočna tudi 
mladina. Tako n . pr. se je godilo ponekod o cesarjevi 
šestdesetletnici, ko so usajali tako zvan e 
»cesarske lipe« v spomin na redko slovesnost. 
Omeniti mi je tudi, da kaj blažilno upliva n a 
otroke, če gojimo v sobi in na vrtu cvetlice. 

Ima li prostor kdo , 
Zasadi naj drevo 
In ga neguj skrbnó , 
Veruj, zaman ne bo ! 


— 16 

d) Vzbujaj svojim otrokom veselje do petja ! 
Kjer petje vbrano se glasi , 
Le-tam hudobnih ni ljudi! — 
e Navadi svoje otroke, da bodo ob vsak i 

priliki opazovali in občudovali lepoto božjega 
stvarstva. To naj se zgodi tudi, če bi jih kaj 
plašilo, n . pr. ob hudem vremenu grom in tresk . 
Na tak način se otroci uče poveličevati ljubeze n 
in vsegamogočnost božjo. 

Veličastna si priroda, V gozdu zver in ptiča v zraku , 

Delo božjih rok, Riba, ki jo val poji , 
Vate je zakone Svoje Na gredici nežna cvetka — 


Vpisal večni Bog. Tvoje vse je, kar živi . 

(E . Gangl .) (M. Opeka. 
4 . poglavje. 
Kako negovati različne kreposti ? 

9.) Kakšni naj bodo starši sami, če hočejo od gojiti 
krepostne otroke ? 

Povem Ti odkrito in naravnost : Otroci dobijo 
prve in neizbrisne spomine v hiši s v oj i h 
rodit el j e v! Zatorej so roditelji sami krivi, č e 
imajo malopridne otroke. Česar nimaš sam, tega 


ne moreš dati svojim otrokom! Iz niča je — nič ! 
Sam moraš biti svojemu otroku zgled prav e 
kreposti! Če ti le modri nauki in opomini tečejo 
iz ust, a se tvoje življenje ne strinja s 
tvojimi besedami, potem je vse zaman : govoril 
boš le gluhim ušesom ! 

Zatorej pazi na sledeče : 

a) Bodi priden in delaven, a ne trudomrze n 
in len. Ne pošiljaj svojega otroka budit hlapc a 
ali deklo, ko se še sam valjaš v mehki postelji . 
Priden gospodar je vsak dan sam prvi pokonci ! 

h) Ne navajaj svojih otrok na to, da le z 

nevoljo opravljajo delo, ki ga na vsak nači n 
morajo izvršiti. Ne, vse naj radi in z veselje m 
opravljajo. In, ako se jim kako delo posebn o 
posreči, veseli se z njimi ! 

c) Privadi svoje otroke Že zgodaj na pokor


ščino. Kar si enkrat zapovedal, ne preklicuj i n 
vselej se prepričaj, če so izvršili tvoj ukaz . N e 
zapoveduj pa preveč naenkrat in ničesar, kar 
presega njih šibke moči. 

d) Ne preziraj najmanjše nepokorščine ali 
najmanjšega pregreška svojih otrok. Ne govori : 
»Saj so še otroci in tega še ne znajo . Ko dorastejo, 
bodo že boljši . Pomisli, kaj pravi pregovor : 

— l 8 — 


Mali otroci, mali pregreški , 
Veliki otroci, veliki pregreški , 

al i 

Česar Janezek ni znal že v šoli, 
Tudi Janez ne bo znal nikoli . 

e) Privadi svoje otroke, da bodo znali prosit i 
in ne zapovedovati . Kolikokrat slišimo pri otrocih : 
»Mama, daj kruha,« namesto : »Mama, prosi m 

kruha!« In, če se tvoj otrok na glavo postavi , 
ne daj mu kruha, dokler ne prosi. Ko ga pa 
dobi, naj se tudi lepo zahvali zanj . Tvoji otroc i 
naj se uče hvaležnosti . 

Najsi malo je darilo , 

Drago bodi ti in milo . 

f) Privadi svoje otroke varčnosti in zadovoljnosti 
z malim! Za vinarje, ki jih dobe o d 
tebe ali od sorodnikov, naj si takoj ne kupijo 
slaščic, ampak naj jih devajo v hranilnik . 
Izreki : Hrani, hrani, mlada kri , 

Da bo kaj za stare dni ! 

Če vinarja ne ceni Tone, 

Povem ti, da ni vreden krone ! 

g) Odgóji svoje otroke, da bodo resnicoljubni! 
Ne bodi jim ti sam mojster v — laganju! 


19 — 


Opom.nja. Pride ubog mož k tebi in bi ra d 
kupil mernik krompirja . Ker pa meniš, da ne b o 

takoj plačal, mu rečeš: »Jaz sam imam komaj 
še mernik za-se.« Tvoj otrok pa ve to bolje in 
pove resnico na vsa usta. »Pa, ljubi oče, saj s e 
jutri popeljete z vozom krompirja na semenj, d a 
ga tam prodate .« — Kakšnega se kaže tak go


' 

spodar pred svojim sinom? Oh, veruje naj, da 
ga sin prej ali slej prekosi v laganju! Bogme, 
lepo seme je vsejal v srce svojega sina! Ke r 
mlad lažnik postane star tat, naj bode uverjen , 
da je mahoma ubil kar dve muhi t . j . povzroči l 
je obenem dvoje zlih dejanj ! 

Izrek : Kedor z lažjó se kdaj je vjel, 

NihČé mu več ne bo verjel! — 
* 

Zapiši v dušo ta naúk si ti : 
»Ne laži in, kar najdeš, ne prikrij!« — 


Ta dva izreka svojemu otroku dobro vtisn i 
v spomin ! 

h) Bojuj se pri svojih otrocih zoper vs a 
slaba nagnenja in zoper vse slabe navade, zoper : 
prepirljivost, nespravnost, zavist, klepetavost, ne


čimurnost, bahavost, surovost, strahopezljivost , 

i. t. d. in priuči jih miroljubja, spravljivosti, do -
20 — 

brohotnosti, preprostosti, dostojnosti, prijaznosti , 

veselosti, srčnosti in drugih dobrih lastnosti . 

Izrek : Otroka dobrega vsak rad imá, 

A s slabim se nihče rad ne pečá ! 

5 . poglavje. 
Kako otroke odgajati da bodo 
pobožni ? 

10.) Kaj naj roditelji storijo, da bodo njihovi 
otroci Boga ljubili in se ga bali ? 

Kjer Gospod ne zida hiše, tu zidajo zidarj i 
zaman. In, kaj bi tudi pomagalo človeku, da pri dobi 
ves svet, a na svoji duši vendar trpi škodo ? 
Ako hočete, da postanejo vaši otroci res otroc i 
božji, potem vaša hiša ne sme biti jama razbojnikov, 
ampak molilnica, hiša, ki v njej Bog vlad a 
in deluje. Pomni : 

Zaklad brez vse primere 
To dar je svete vere . 

In : O blagor, blagor je rodbini, 
Ki jo ogreva vere žar, 


Kjer starši, posli, hčere, sini 
Bogu le služijo vsekdar ! 

— 21 

11.) Na kaj morajo starši posebno paziti, da 
bodo njihovi otroci res verni in ne svetohlinski 
licemeri ? 

Držite se naslednjih navodil : 

a) Mati naj uči svoje otročiče ročice lepo 
sklepati k molitvi, posebno, predno odhajajo spat . 
Mati je prvi duhovnik in učitelj otrok . Kako 
lepo je videti mater, sedečo ob postelji svojega 
otroka in z njim molečo ! 

molitev : 

Truden sem, počivat grem , 
V sladek sen oči zaprem , 
Mir zavladaj kroginkrog , 
A nad mano čuvaj Bog ! 
Daj, o Bog, da svojci moj i 
V varni roki bodo Tvoji , 
Vsi ljudje : veliki, mali , 
Naj nocoj bi sladko spali ! 

Mati : Spavaj sladko v imenu božjem ! 

2. molitev : 
Spet vzbúdil sem se rádujoč , 
Kako sladkó sem spal to noč ! 
O Bog, jaz moram Te hvaliti, 
Da hotel si pri meni biti ; 
Cez dan nad mano tudi čuj 
Me vsega hudega varuj ! 

— 22 

Opomnja. Za zdaj zadoščajo take mal e 
otroške molitvice. Prekrasno, vzvišeno Gospodovo 
molitev »Qče naš« naj se otroci uč e 
šele takrat, kadar se navadijo neka j 
krajših, lažje umevnih molitvic! Če pa 
otročičem vtepaš v glavo »Oče naš« kar siloma, 
ter pri tem celo robaniš in zmerjaš, potem s e 
ne čudi, če ne bodo imeli veselja do molitve . In 
koga zadene odgovornost za to? Le tebe ! 

b) Vi, starši, bodite svojim otrokom dober 

zgled, kar se tiče zaupanja v Boga! Vse vaše 
dejanje in nehanje bodi tako, da otrokom kažete , 
da spoznavate v Bogu vsemogočnega, najmodrejšega 
in predobrotnega nebeškega Očeta, . od 
kogar prihaja vse dobro, čegar oko čuje na d 
vsemi ljudmi in brez čegar volje ne pade las 
z glave. 

c) Zategadelj ne pravite o Bogu, kakor d a 
bi bil oster gospod, ki le kaznuje pregrehe . Ko se 
bliska in grmi in se ploha vliva na zemljo, po 


učite otroke, da kaže to, kako očetovsko vlad a 
vsemogočni Bog, ne pa, kako nas kaznuje al i 
celo, da »se Bog krega.« S takim nespametni m 
govorjenjem obujaš v srcih svojih otrok le stra h 
in trepet, da so podobni hlapcu ali vojaku pro


-23 — 

staku, ki trepeče pred strogim svojim gospodarje m 
oziroma pred svojim stotnikom . Otroci naj se sicer 
nauče strahu božjega, pa tudi ljubiti Boga z otrošk o 
vdanostjo! 

Grom odmeva po gorah , 
Strela tmino razsvetljuje ; 
Mene vendar le ni strah , 


Bog mogočni me varuje . . . 

d) Ne jemljite otrok prezgodaj v cerkev ! 
Razvada je prav male otroke jemati v cerkev , 

kajti taki maleži še ničesar ne umejo in služb o 
božjo le motijo z — jokom! Jezušček je bi l 
12 let star, ko sta ga Marija in Jožef vodila v 
jeruzalemski tempelj . 

Končno še par vrstic za vas in za vaše otroke : 
Dobri Oče Ti nebeški, 
Vedno nam na strani stoj , 
Da po dobi se človešk i 
V raju združimo s Teboj . 

A m e n .