Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 19. februara 1958 MARIBORSKI Štev. 40. Leto Xli. (XIX.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I TeL uredništva in upravo 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov V6ak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani > Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 Zakoni populacije Problem populacije ali razmnoževanja človeštva je bil v vseh dobah kulturne zgodovine na dnevnem redu. Teoretično *n praktično. Nastalo je več teorij, ki so se vsa izkazala kot zgrešene. Najvažnejša in najbolj poznana populacijska teorija fe M a 11 h u s o v a teorija. Ta je igrala ogromno vlogo v zmanjševanju liudi in zameglenjanju družbinih problemov. Malthus je bil angleški ekonom iz 18. stol., ki je postavil o razmnoževanju Prebivalstva tole formulo: Ljudje se množe tako, da se v odrejeni čas-ovni razdalji in sicer vsakih 25 let podvoje. To je tako zvana geome trična pro-Sresija, ki ureja prirodni, biološki (življenjski), nespremenljivi zakon rojstva tudi v človeštvu. K temu zakonu postavlja Malthus tudi zakon razmnožitve hrane in pravi: Sredstva za življenje (hrana) se množi mnogo počasneje in po aritmetičnem Progresu, kar pomeni, da se ne podvoje kot prebivalstvo, n. pr. z 10 na 20, z 20 na 40 itd., nego le za toliko, t. j. 2 20 na 30, 40, 50 itd. Na ta način se v izvestnem razdobju prebivalstvo razraste daleč preko sredstev za prehranitev. Jz tega pa sledi, da mora del človeštva že po prirodnem zakonu podleči lakoti. Praktično življenje je dokazalo, da je •a teorija v popolnem nasprotju z resico in da se množenje ljudi kreta po liniji zaprek. Tako se n. pr. na Francoskem prebivalstvo od 1. 1800 do danes ni podvojilo: prebivalstvo Nemčije se je Podvojilo šele po 75 letih, Italije v 110 letih (1. 1800 'nad 17 milijonov, 1. 1911. 35 bilijonov), Srbije p*o 40 letih, Bosne po 49, Dalmacije po 86, Hrvatske po 98 le-^■h. Vse človeštvo se je podvojilo šele P° 70 letih (1. 1800. do 1870.), v poslednjih 118 letih pa se je razmnožilo le 2.6 krat. Trojnega prirodnega, biološkega za-kona razmnožavanja ljudi torej ni. Pač Pa kaže zgodovina, da je stvarna brzina množenja vedno zaostajala-za fiziološkimi možnostmi in da sc je razlikovala po ravnih sredinah, razredih, ekonomskih ureditvah dotične socialne zajednice. V ? *v a I s k i h vrstah pa obstoja odre-|ena fiziološka plodnost, dočitn jo človečka družba v tem pogledu razmeroma nezavisna. Ljudje se ne mtiožč slepo po ',aROnu, ampak po ©konomsko-socialnih P°trebah. drugič; V živalstvu je skrajni rezultat razmnožavanja po vrsti protivnih vna-»iih čiuiteljih, ki onemogočajo razvoj Dioda in urejajo število vrste v odreje-mejah. V človeški družbi so zapreko ^Ugačnega značaja. Funkcija rojstva je vplivom raznih socialno-ekonomskih premeni ji vili činiteljev rojstva in to spri-00 lastnosti človeške družbe, da več ali lnanj zavestno ureja svoje kretanje. Raz-\°j Populacije zavisi torej od družbinih c*iiiteljev. Tako se populacijsko gibanje ^Premeni iz biološke v socialno funkcijo, določeno po soci a 1 n o - e kon oi n sk ih čini telili vsakokratne dobe. To nam potrjuje 81banje prebivalstva od starega veka Antične države so v patriarhalni Gobi odrejale obvezno ženitev, ker -so rabile delovne roke in vojake. Ko Pa so v klasični Grški veleposestniki pograbili kmetijsko zemljo, je osiromašeno kmetstvo postalo »odvisno«, neporabiio m družbi nevarno, zato se je pojavila težnja po d e p o p u 1 a c i j i (razljudenju), x>pulacijskcga gibanja od ružbinega sestava nam more |epo objasniti primer [/, sodobne meščanske uruzbe. Do 1. 1880. je prebivalstvo rastlo - ast’ v delavskih slojih, kjer je deško in rensko delo večalo dohodek družine, od- Panična boiazen v av-striiskih katoliških krogih DUNAJ, 19. februarja. V tukajšnjih krogih se širijo vesti, da je prinesel notranji minister Seiss-Inquart s seboj *z Berlina sledeče ultimativne zahteve: 1, Avstrija mora takoj izstopiti iz Društva narodov. 2. Avstrija se mora takoj priključiti protiboljševiškemu paktu. 3. Avstrija naj se takoj priključi nemški gospodarski štiriletki. 4. Avstrija naj takoj podpiše posebno vojaško pogodbo z Nemčijo. Vso avstrijsko policijo je treba takoj očistiti. DUNAJ, 19. februarja. V bivši krščansko socialni stranki in katoliških krogih sploh se opaža veliko nerazpoloženie in panična bojazen. V zvezi s tem je pot kardinala Innitzerja v Rim. V katoliških krogih navajajo dunajskega župana dr. Schmidta, ki ga smatrajo kot najprimernejšo osebo, k} bi mogla prevzeti državno vodstvo. Tudi je v teh krogih veliko nezadovoljstvo radi postavitve dr. Schmidta na mesto zunanjega ministra, ker je znan kot zelo prijateljsko razpoložen napram narodnemu socializmu. Vsi z napetostjo pričakujejo jutrišnji Hitlerjev govor. I't ofoim dtmovutske hmie t»o&mk seidf DUNAJ, 19. februarja. Izšlo je uradno poročilo, ki podrobno tolmači sodelovanje v Domovinski fronti, ki je sedaj odprta vsakemu, kdor hoče legalno sodelovati. V sporazumu z Nemčijo po ostanejo v polni veljavi pravila Domovinske fronte, ki jih mora priznati vsakdo, kdor hoče vstopiti. V pravilih pa sc povdar-jajo osnovna načela ustave, neodvisnosti in samostojnosti Avstrije ter stanovsko, nemško, avstrijsko ter avtoritarno zgrajene državne skupnosti. Tudi ni v smislu tega obojestransko dogovorjenega tolmačenja nikakšne možnosti za ustvarjenje posebnih sekcij v okviru Domovinske fronte, iz katerih naj bi se pozneje izluščile posebne politične skupine in struje. Če bi se pa pojavile kakršnekoli motnje, potem se bodo oni, o katerih se bo ugotovilo, da motijo lahko preselili v inozemstvo. ioiiohni fleva atMfa kitajskeaa kMsim ŠANGHAJ, 19. februarja. Devet težkih japonskih bombnikov in 6 lovskih letal se je pojavilo nad Hankauom. V trenutku je bilo v zraku 20 kitajskih letal ter se je vnela srdita borba v zraku, v kateri je bilo sestreljenih 6 japonskih in 4 kitajskih letal. 40 težka ŠtAulouiL 1 ALEKSANDRIJA, 19. februarja. Tukaj so bile velike demonstracije in krvavi spopadi. Nekaj ljudi je bilo ubitih, 40 pa jih je življenjsko nevarno ranjenih. Po teh krvavih spopadih je bilo poškodovanih več avtobusov ia vozov. Dogodki so v zvezi s polit, napetostjo v zemlji. I Vekami iafuutsii $wetijMk odstavke*! ŠANGHAJ, 19, februarja. Iz verodo-lsui odpoklican. Na njegovo mesto pride stojnih virov se doznava, da je bil vr- baje general Hata, ki se najbrže že da-hovni povelj, japonskih čet general Mat-uies pripelje z letalom iz Tokija. tlej pa je to število padalo. Od 1. 1880. do 1930. je padlo število rojstev na 1000 ljudi: v Angliji od 35 na 15.9, v Franciji od 25.3 na 17.3, v Nemčiji od 40.7 na 15.1. V Srbiji je padlo od 1900—1912 z 42.39 na 38.4, v Hrvatski od 1871—1914 z 44.2 na 35.76, v Jugoslaviji je bilo 1932. 1. 32 rojstev. Rasisti trde, da je število rojstev v zvezi z raso. Zakaj je torej plodnost rase v raznih dobah različna in zakaj v tej rasi število rojst„ev z razvojem kapitalizma pada? A pada tudi kljub odredbi (Nemčija) »za podpiranje zakona«. Take mere so i.n ostanejo neuspešne, ker ne zdravijo družbe, ampak jo obremenjajo. Francoski sociolog Gide pravi: »Nagon množenja se je oddvojil od seksualnega nagona in postal družbina funkcija, urejena po odnosih proizvodnje in potrebah družbe. Mešati ta dva nagona znači vršiti »biološko konfuzijo«, Malthusova teorija je dobrodošla predvsem imperialističnemu lnarnonizmu, ki skuša dokazat) trpečim in po njem izke- Srečna Luksemburška! Resnično srečna pokrajina, kjer ni brezposelnih, je Luksemburška. Po zadnjem uradnem sporočilu je bilo koncem leta 1937. samo 10 brezposelnih, od katerih je 7 dobilo podporo iz državnega fonda in 3 iz fonda za omiljenje krize. Še pred letom je imela Luksemburška 50 brezposelnih, število se je zmanjšalo, ko je začela obratovati nova tovarna v glavnem mestu. Po tej strani lahko zavidamo Luksemburško, ki se nam odkriva kot dežela bajk. Brezposelnost v Belgiji je jako narast- la. Belgijska brezposelnost se je koncem leta 1937. zeb dvignila. 1. januarja je bilo 196.964 (v minulem letu le 165.781) vseh brezposelnih. Prirastek v decembru je bi! torej 20.350 oseb. Ta prirastek jc nastal glavno zaradi ustavitve proizvodnje v belgijskih steklarnah. Naša socialno-politična zakonodaja teoretično morda ni slaba in se morda res more primerjati moderno zakonodajo drugih držav. Toda praktično socialna zaščita delavca ni na višku in v marsičem zaostaja za potrebami delavstva in za zaščito, kakršne je deležno delavstvo v sosednjih državah. Mi vsi vemo, da je zakonita določba o osemurniku samo na papirju; splošno je znano, da obratni zaupniki v dnevnem življenju ne uživajo zaščite, brezposelnost je še vedno zelo občutna, število inozemskih delavcev in nameščencev se ni zmanjšalo, inšpekcija •dela nima kredita in ne more vršiti svojih po zakonu predpisanih dolžnosti, delavska stanovanjska politika in zaščita leži na tleh, delavske plače so skrajno skromne, vsaj celo v kulturni dravski banovini povprečna zavarovana mezda delavcev znaša komaj 23 din dnevno. Zakon o minimalnih mezdah je žalibog ostal na papirju. Zaradi tega je umljivo, da prizadeti delavci in nameščenci na praktično važnost in pomembnost naše socialne zakonodaje gledajo malo drugače kot oni, ki si s to zakonodajo ustvarjajo političen ugled. (Po N. Pravdi.) Na Francoskem so izdali nov delovni zakon, ki določa obvezno zvišanje plač in delavskih mezd takoj, kadar se zviša cena življenjskim potrebščinam Osrednji urad v Zagrebu je sedaj napravil načrt politike nalaganja denarja za dobo od 1938 do 1943. Od vseh 57 milijonov 750.000 din je predvidenih za Slovenijo komaj 1 milijon in pol. To se pravi 2.6%. Slovenija bo spet prikrajšana za celih 8 do 12 milijonov dinarjev. Mnogi se vprašujejo, kako je mogoče, da Slovenijo tako zapostavljajo. Vsota vseh delavskih mezd je Jani znašala 667 milijonov din. kar je sicer manj nego v letih 1929. 1930 in 1931 (leta 193! 765 milijonov), toda več nego v vseh ostalih letih. Lanski zavarovani delavski zaslužek, v katerem pa ni upoštevan zaslužek rudarskega in topilniškega delavstva ter železničarjev, je bil pri vsoti 667 milijonov za 55 milij. večji ?ot v prejšnjem letu. Zaradi uvedbe starostnega zavarovanja in povečanja prispevkov za brezposelno skrbstvo znašajo sedaj vsi socialni prispevki 13.7% zavarovane mezde in sicer: lK>lniško zavarovanje 7%, starostno zavarovanje 3%, nezgodno zav. (povprečno) 2%, brezposelno skrbstvo 1.4%, prisp. za Del. zbornico 0.35 skupaj 13.7%. riščanini množicam, da je njihovo pro- Ne pozabi naročnine! padanje prirodno uzakonjeno. V Mariboru, dne 19. II. 1938. * .Mi mm S a l£ o 1 s 1 i> o V Sloven/gradeu 307 sokolskih pripadnikov HuUutne Jk&eike Verdijeva ciganska Opera »Trouba- dur« se v kratkem vprizori v Mariboru. Prvič je bila vprizorjena v Rimu 19. januarja 1853 z veličastnim uspehom kakor nobena Verdijevih ne prejšnjih in ne poznejših, zlasti glasbeno sicer še boljših njegovih skladb. Neodoljiva in nedosegljiva privlačnost ravno »Troubadur-ja« izvira predvsem iz izrednosti dejanja samega — do skrajno strastno razburkane tragedije, v kateri igrajo glavno vlogo mati in hči ciganka ter ugrabljeni in zamenjeni sin grofa Lune, ki je bil vzgojen za »Troubadurja«. Drama sama (od Antonia Garcia Guttierez) je grandiozno delo in vzeta iz španskega življenja. To prvotno delo je za opero predelal Salvatore Cammarano, a uglasbil ga je takrat posebno po operi »Rigoletto« slavni skladatelj Giuseppe Verdi, ki je po nedosegljivem uspehu »Troubadurja« do-stal tudi svetovno priznan kot največji italijanski skladatelj. Nekaj za prijatelje odrske umetnosti: Mi i Vi. Takšen je naslov novemu mesečniku, ki se označuje kot revija za scensko kulturo in ki je pričel izhajati z novim letom v Beogradu v tiskarni »Be-letra«. Novi mesečnik izpolnjuje precejšnjo vrzel, ki je doslej zijala na polju se-znanjevanja in posredovanja med posameznimi odri na eni strani ter med odri in gledališkim občinstvom na drugi strani. Revija »Mi i Vi«, ki je organ Združenja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije, vsebuje žc v prvih dveh letošnjih številkah izredne mnogo dragocenega splošno umetniškega ter informativnega gradiva s področja naše gledališke umetnosti in tvornosti, ki ga ponazoruje lepo število izbornih posnetkov pomembnih predstavnikov oz. predstavnic odrskega ustvarjanja, pa tudi značilnih skupinskih prizorov (Tipi iz »Novega doma«, iz Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« itd.). Seveda je upoštevan tudi filmski' del uprizarjalne umetnosti. V februarski številki je tudi pregledno poročilo o dosedanjih predstavah letošnje sezone v mariborskem gledališču s tremi slikami iz »Treh mladenk« in »Pod to goro zeleno«. Nova vešče urejevana revija bo velikega praktičnega pomena za vse naše diletantske odre sokolskih in drugih društev, ki bodo lahko s pridom uporabljali ter posnemali pridobitve tehničnega značaja, kakršnih je v obeh dosedanjih številkah obilo prikazanih, posnetih ter ponazorjenih. Kultura in politika. Znameniti dirigent Toscanini je spričo avstrijskih dogodkov izjavil, da ne bo več sodeloval pri glasbenih prireditvah v Solnogradu. Kreftovo »Veliko puntarijo« bodo po daljšem oklevanju vendarle uprizorili v ljubljanski drami v režiji inž. B. Stupice. Prihodnjo sezono ali morebiti že letošnjo jo bomo videli tudi v mariborskem gledališču. Ljudska univerza v Mariboru. »Sredozemski človek v svoji odvisnosti od narave« je predmet interesantnega predavanja, ki ga bo imel v ponedeljek, 21. februarja naš odlični naravoslovec g. docent dr. V. Bohinec iz Ljubljane. Mno ge skioptične slike bodo pojasnevale aktualno predavanje,- ki zaključuje naš antropološki ciklus. — V'petek 25. febr. je francoski recitacijski večer, ki ga priredi ga. L. van Veen, članica gledališča Champs-Elysees v Parizu. Motodko S«bota, 19. februarja, ob 20. uri: »Revizor«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Nedelja, 20. februarja, ob 15. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Cvrček za pečjo«. Globoko znižane cene. Ponedeljek, 21. februarja: Zaprto. Torek, 22. februarja, ob 20. uri: »Trubadur«. Premiera. Tik pred premiero opere »Trubadur«. Režija in vodstvo v rokah Lojzeta Herzoga sta dovršila vse priprave za v Mariboru že toliko let in tako pogrešano, svojčas s polnim uspehom sprejeto Verdijevo opero. »Trbbadur«, da je premiera predvidena na torek dne 22. t. m. Priporoča se pravočasna nabava vstopnic. PTUJSKO GLEDALIŠČE. V petek 25. februarja: Zakonci stavkajo. Premiera. Veseloigra v treli dejanjih. V sredo 16. t. m. se je vršila v dvorani Sokolskega doma v Slovenjgradcu redna skupščina slovenjgraškega Sokolskega društva ob polnoštevilni udeležbi vsega članstva. Skupščino je otvoril in vodil neumorni starosta br. Ivan Roj ni k, ki je svoje uvodne besede posvetil spominu umrlih članov ter orisal nato vsestransko vzorno in živahno delovanje te obmejne sokolske postojanke v izvajanju Petrove petletke. Uspehi tega dela niso izostali, saj si je društvo v preteklem letu razširilo letno telovadišče z nakupom nove parcele, z vzidavo spominske plošče v avli Sokolskega doma ustanovitelju in prvemu starosti br. dr. Vinku 2 e-1 e z n i k a r j u, nadalje si je nabavilo 14 novih krojev ter zvišalo številčno stanje članstva za 25 novih sokolskih pripadnikov. Sledila so poročila ostalih društvenih funkcionarjev. Tajnik br. Cilenšek Vinko je poročal o živahnem administrativnem delu. Iz blagajniškega poročila povzemamo, da je znašal celokupni promet din 79.505.70, dočim se je premoženjsko stanje zvišalo na din 858.975.80 (pasiva 220.299.55). O agilnem delu pred-njaškega zbora je poročal br. Jože Wre-sounig. Prirejena je bila lepo uspela telovadna akademija, telovadni nastop, več izletov, revna sokolska deca pa je Te dni je polagalo gornjeradgonsko sokolsko društvo bogat obračun telesno-vzgojnega in kulturnega dela. Zbor je otvoril in vodil dolgoletni zaslužni starosta br. Karol Mavrič. Zbrano članstvo se je poklonilo predvsem svojemu prvemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II. in so zbrani počastili tudi spomin blago-pok. prezidenta čsl. republike Osvoboditelja T. G. Masaryka. V svojem poročilu je br. starosta opozoril zbrano članstvo na važne naloge ob vstopu v novo poslovno dobo 1938, to je na čim dostoj-nejšo proslavo zOletnice našega osvobo-jenja in ujedinjenja, na 75iletnico obstoja Jugoslov. Sokola ter na X. vseslovanski sokolski zlet v Pragi. Iz poročil posameznih društvenih funkcionarjev je razvidno, da je telovadilo 6 oddelkov (s 38i2 tel. urami ter 3874 telo-vadečih), da so telovadci sodelovali na vseh nastopih in na župnem zletu v Mariboru in da so dosegli razveseljive uspehe (članstvo 3 diplome, deca pa 8 diplom). Bilo je več lepo uspelih prireditev, obdarovanih pa je bilo 60 revnih Hočki Sokoli vztrajno Ob polnoštevilni udeležbi članstva se je vršil te dni redni občni zbor agilnega sokolskega društva Hoče. Zbor je otvoril in vodil neumorni starosta br. Flis Anton, ki je v svojem zanosnem govoru orisal živahno delavnost hočkih Sokolov, ki so vse delo pretekle sezone posvetili predvsem notranji in zunanji preureditvi Sokolskega doma in to tako, da ni društvo s temi popravili obremenjeno z nobenimi novimi obveznostmi. Kakor je razvidno iz poročil ostalih društvenih funkcionarjev je hočko sokolsko društvo doseglo v pretečenem letu razveseljive uspehe, tako na telesnovzgojnom kakor tudi prosvetnem polju in je bilanca dru- Najstarejši slovenski športni klub v Mariboru je ISSK Maribor, ki obhaja prihodnje leto 201etnico svojega obstanka. Športni klub je imel pred leti idealno igrišče v Ljudskem vrtu, ki ga je pa v sporazumu z mestno občino mariborsko odstopil Sokolu. Pri tej priliki je bilo od strani občine obljubljeno ISSK Maribo-[ru, da se bo rezervirala za stadion ISSK bila bogato obdarovana. Prosvetno delo je bilo v rokah br. Milana M r o v 1 j e-ta. Prosvetna šola je priredila več poučnih in idejnih predavanj, društvena knjižnica pa je pomnožila svojo zbirko na 1046 knjig. V režiji br. dr. S c h r e i-nerja je bilo več dramatskih iger in je po poročilu br. Rojnika dosegel čisti donos vseh prireditev din 17.186. Stati-stikar br. Vinko Ca j n ko je poročal, da je v slovenjgraškem sokolskem društvu včlanjenih 171 moških ter 136 ženskih pripadnikov, skupno 307. Za odsek sokolske Petrove petletke je poročal br. Miloš Germovšek. Proračun v iznosu din 27.500 je bil soglasno sprejet. Istotako je bila sprejeta tudi po br. Miroslavu F e r b e r j u predlagana razreš-rnica. Pri volitvah je bila izvoljena sledeča nova uprava: starosta Ivan Rojnik, pod-starosta dr. Jože Šmid, načelnik Jože Wresounig, načelnica s. Fritz Mara, pro-svetar Mrevlje Slavko, tajnik Cilenšek Vinko, nam. Kokelj Karlo, blagajnik Kramar Jože, nam. Goričam Anton, gospodar Serajnik 'Ivan, statistikar Cajnko Vinko. Predsednik nadzornega odbora Ferber Miroslav, predsednik častnega razsodišča dr. Hrašovec Fran. Krasno uspeli občni zbor je bil zaključen s himno sokolskih legij. sokolskih pripadnikov. Blagajna izkazuje din 47.268 prejemkov ter din 9066 izdatkov, dočim ko je imovina narastla na din 47.889. Četa Radenci, ki je vključena v gornjeradgonsko društvo, deluje agilno. Društvo šteje danes 57 članov, 34 članic, naraščaj 12 (5 m. 7 ž.) ter 51 dece (21 m. in 30 ž.), skupno 154 sokolskih pripadnikov. Akcija gradnje lastnega sokolskega doma pod agilnim vodstvom predsednika gradbenega odseka br. Staneta Cividi-n i j a stopa v določilen Stadij. Društvo je nakupilo Zorzinijevo veleposestvo, tako da bo stal novi Sokolski dom 200 m od državne meje. Kupnina je znašala din 90.000. Nabiralna akcija je v teku. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z zaslužnim starosto br. Mavričem Karlom na čelu. Mesto prosveta-rlce je prevzela s. Prelog Milka, bivša načelnica kriiževskega Sokola. Po živahni debati je zborovodeči z apelom k vztrajnemu sokolskemu delu zaključil krasno uspeli občni zbor. naprej! štvenega delovanja povsem ugodna. Telovadni oddelki so pridno vežbali in se udeležili vseh obveznih nastopov. Blagajniško poročilo s. Flis Štefanije izkazuje din 5170.25 dohodkov ter din 3251.50 izdatkov, dočim je društvena imovina narastla na din 45.618. Pohvalno je treba omeniti uspešno nabiralno akcijo br. G o-dec a za popravilo Sokolskega doma. Pri volitvah je bila izvoljena po večini dosedanja uprava s starosto br. F1 i-som na čelu. Ob zaključku lepo uspelega sokolskega zbora je spregovoril zanosne besede župni delegat br. Lenarčič. Maribora gramoznica na Teznem in da bo občina storila svojo dolžnost v moralnem in materialnem oziru, da pride ISSK Maribor prejkoslej do svojega stadiona. Seveda mora sodelovati tudi privatna inicijativa pri uresničenju tega načrta in je ISSK Maribor radi tega sklenil, da iz vrst svojega članstva sproži idejo usta- novitve stavbene zadruge, katera bi si , nadela nalogo, da skupno z javnimi faktorji prejkoslej uresniči ta važni n črt. j Pri tem sklepu niso vodile ISSK Maribora kakšne zgolj egoistične namere, temveč si je ISSK Maribor svest, da se mora ustvariti stadion, ki bo d°stopsn vsem v športnem oziru udejstvujočim organizacijam in da bi tako ta stadion postal center vsega športnega udejstvovanja. Hvalevredno bi tedaj bilo, če N že ob 20 letnici bilo vsaj toliko urejenega v gramoznici, da bi se tam lahko vršile prve nogometne tekme. Na prošnjo pripravljalnega odbora ie intž. arhitekt Jež I., sin našega mesta, napravil idejni načrt takšnega stadiona v gramoznici ob Tržaški cesti, po katerem je ta stadion v gramoznici začrtan tako, da bi ležal nivo nogometnega igrišča 5 m pod nivojem Tržaške ceste. Glav na os stadiona je usmerjena sever - jug-Železobetonska tribuna je na zapadni strani ter tvori dominanto stadiona. Juž- Pu na sobota 26. II. velika senzacija ••Pod palmami" gala-reduta I. S. S. K. Maribora UNION Predprodaja vstopnic . putnik; no itn severno v podaljšku tribune sta projektirani po ena pritlična hišica, ki obsegata blagajno, dve garderobi, potrebne toalete, enosobno stanovanje prostorni-ka in delavnico. Vhodi so trije, in sicer ob straneh tribune s stojiščem, ki jih je predvidenih 4000, v osi tribune pa k sedežem, ki jih je za 600 gledalcev. Za event. razširitev sta rezervirani severna in južna stran stadiona, ki služita po sedanjem načrtu za stelišče strelske družine in bi bilo potem prostora še za na-dalnjih 4000 gledalcev. Za dostop k stojiščem na vzhodni strani služijo 4 po 2.50 m široki dohodi. Nogometno igrišče je veliko 105X70 m. TekaPšče je široko 6.25 in je za 4 tekače, pred tribuno, kjer je stometerska proga, pa je razširjeno za 7.50 m. Doskočišče za skok v daljavo je pred tribuno, dočim je skok v višino nameščen na severa: in južni strani za nogometnim igriščem. Pred glavnim dohodom je razširjen prostor, kjer je priprav Ijen prostor za garažiranje 15 avtomo- VSE ZA MAŠKERADO prinaša v bogati izbiri po nizkih cenah Tekstilana BUDEFELDT Oglejte si špecijalno izložbo. bilov. Parcela, na katerem bo zgrajen stadion, je zelo velika in je dovolj prostora, da bi se na njej kasneje napravila poleg centralnega stadiona igrišča za tenis in za nogometne treninge. Takšna je približno idejna skica. Ge in v koliko bo od teli idejnih načrtov kaj uresničenega, bo odvisno v prvi vrsti od mestne občine mariborske in v drugi vrsti seveda tudi od privatne ini-cijative. Ta privatna inicijativa se bo, kakor že omenjeno, udejstvovala potom stavbene zadruge »Mariborski stadion«, katere ustanovni občni zbor je bil sklican za petek 18. t. m. zvečer v lovski sobi hotela »Orel«. Da je zanimanje za stadion veliko, je pokazala izredno velika udeležba navdušenih športnikov in simpatizerjev ISSK Maribora. V imenu sklicateljev je otvoril zborovanje predsednik ISSK Maribora g. dr. Stamol. ki je pozdravil vse navzoče ter prosil dr. M. V a u h n i k a, da razloži namen in pomen snujoče se stavbene zadruge-Ugotovil je, da so se izpolnili vsi predpogoji, ki so potrebni po novem zadružnem zakonu za ustanovitev lake zadruge. Namen zadruge je predvsem zbrat' potrebna sredstva za tribuno, dočim hi se plasiranje v prvi vrsti izvršilo s pomočjo mestne občine, ki že itak po načrtu odvaža gramoz, tako da se gramoznica že sproti planira in pripravlja za bodoči stadion. Po krajši debati so se nato vršile volitve v pripravljalni odbor in so bili izvoljeni: gg. dr. Fran Stamol, mag. G’ Maver, dr. Miloš Vauhnik, inž. J. Ba-ran, podravnatelj Narodne banke v Mariboru M. Rvbar, magistralni ravnate'-1 Rodošek, ravnatelj Josip Loos, Julij Guštin, ravnatelj F. Babič, inž. arh. Jež, St-Koštomaj, Josip Kirbiš in S. Voglar. Pripravljalni odbor, ki se bo konstituira1' na eni svojih prihodnjih sej, bo v najkrajšem času sklical drug občni zbor, "a Novi Sokolski dom 200 m od državne meje Mariboru ttkuMmke ii t MM&uUe Ivan Hochmiilier in Koroška 65 — samo rojstnih — let ni nič tako posebnega v današnjem človeškem življenju, toda za vsakega slo venskega Korošca je že prva rojstna ura važna. In če vojna leta štejejo dvojno za pokojnino, šteje nešteto več vsaka ura vsakega narodno zavednega Korošca v neprestani borbi za svoj narodni in življenski obstoj. In tako borbo je bil danes še vedno čvrsti 65 letnik Ivan Hochmiilier od svojega rojstva tam ob Baškem jezeru, pa do onega usodepolnega trenutka, ko je Pod pritiskom pobesnelih nasprotnikov s svojo — tudi radi »veleizdaje« preganje-no ženo — in z vso rodbino vred moral zapustiti svojo preljubljeno domovino, °d koder se je, kakor znano, naselil v Mariboru, kjer je našel svojo drugo domovino. Sploh pa je Hochmiilier ena onih. čim bolj redkejših živih prič zadnjedobne usode Koroške, katerih osebni doživljaji ob prevratni dobi nam služijo le kot dragoceni viri k naši narodni zgodovini. Za to priliko samo nekaj bežnih črtic. Hochmiilier je svoje današnje ugledno mesto dosegel iz malih razmer po velikem lastnem trudu. Jz prvotne zasebne službe se mu je na Dunaju posrečilo dobiti mesto pri beljaški direkciji drž. žel., od koder je bil radi svoje narodne zavednosti (tudi v službi) premeščen v Trst, kjer je postal soustanovitelj in prvi PTedsednik Zveze jugosl. železničarjev, ki jo je 1. 1910 zastopal na Dunaju radi Pasivne resistence. Na povratku je med vožnjo doživel železniško nesrečo (trčenje dveh brzovlakov pri postaji Rotten man). Po enoletnem bolezenskem stanju zopet sprejet v službo ie bil I. 1912 predvsem. radi sovražnosti nemškega predstojnika vpokoien. Vojna ga je našla doma v Beljaku. Kot 'državi nevarnega« so mu naprtili dve hišni preiskavi — brez zabeljenega uspeha. L. 1916 na Vel. petek pa so ga tirali v internacijo Gellersdorf, kjer so ga n« Podlagi ministr. odloka spoznali kot za fronto sposobnega in ga poslali na zadnjo avstrijsko ofenzivo proti Rusiji (1. 1917). Tam pa so zopet ugotovili napake, radi katerih svojčas ni bil vojak in ga poslali (kot C.) v Beljak, kjer je služil v pisarni do prevrata. Služil je tako zvesto, da bi £a bili lahko veseli tudi njegovi sodniki dunajskega diviz. sodišča; pred katerimi se je (že pred tem) moral zagovarjati radi 1 7 denuncijacij kot veleizdajalec. Albin Novak 60 letnik Te dni praznuje 60 letnico rojstva znani mariborski trgovec Albin Novak. Jubilant je znan narodnjak, rodom iz Ljubljane. pristojen Korošec, med katerimi je zelo priljubljen in spoštovan. Z izredno marljivostjo in vztrajnostjo se je znal uveljaviti zlasti v trgovskih krogih, kjer uživa še danes vse splošno spoštovanje. Živahno se je vdejstvoval ne samo na gospodarskem, temveč tudi na političnem polju. Njegovo 20 letno bivanje v Sinčivasi na Koroškem, odkoder je bil po polomu pregnan ter izropan, je zapustilo vidne sledove. Naselil se je zatem v Mariboru, ki mu je postal njegov drugi dom. Vrlemu slavljencu in vnetemu koroškemu rodoljubu se k številnim čestitkam ob tem lepem življenjskem jubileju pridružujemo tudi mi in mu kličemo: Še na mnoga leta v zadovoljstvu zdravju in sreči, offltBDiKH jhs mmm Obletnica po Lojzetu Bratužu. Jutri v nedeljo 20. t. m, bomo pri maši-zadušnici ob K'12. uri v frančiškanski cerkvi počastili spomin goriškega sejavca in pevca. ki je v božični pesmi našel tako bridko usodo. Poje pevski zbor »Jadrana« izbrane mašne pesmi in žalostinke. Šahovsko bojišče. Dne 17. II. je bilo pod vodstvom g. Fischerja odigrano prvo kolo za prvenstvo drugega razreda Slov. šahovske zveze. Nasprotnika sta bila SK Železničar in UJNŽB. Tekma je končala z rezultatom 5'A:2'A v korist SZ Železničarja. Posamezmii rezultati: Babič - Kuster remis. Simšek:Kalati 1:0, Vidovič-Marvin 1:0. Golež-Dobrila 1 :l), Rubin-Pliberšek 1:0, Knehtl-Gobec 0:1. Pocajt-Reinsherger 0:1. Forray-Sket 1:0 Kbo Union. Izredno lepo mojstrsko filmsko delo »Lajla«, film bajnega severa. Občni zbor Pogrebnega društva na Pobrežju se vrši v nedeljo dne 20. sve- čana t. 1., s pričetkom ob pol 9. uri dop. v društvenem prostoru, gostilna Hren na Pobrežju, Aleksandrova cesta 24. Načelstvo. Nabavljama zadruga drž. uslužbencev ima svoj izredni občni zbor radi spremembe pravilnika v nedeljo dne 20. trn. ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Članstvo se vabi k obilni udeležbi. Občni zbor Umetniškega kluba bo 20. t. m. ob K-10. uri v igralnici hotela Orel II. nadst. Mesarji in prekajevale! priredijo danes plesni večer. Gostilna »Triglav« (Volier). Iz niagdalenskega okraja, čemu v mesto? Pridi raje na prireditev" Sokola I. na pustno soboto 26. t. m. Prvovrsten jazz. Izborna postrežba, čisti dobiček za Sokolski dom. Vstopnina samo 5 Din. Gostilna Krempl fureš, itd. Sortirana vina. I. DRUERBM PRIREDITEV Pohištvo in vse stanovanjske po- potiebščine dobavlja solidno in poceni „'Q£3nOVa*4 F. NOVAK Durčiceva 6 »KRISTAL« d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla na Koroški c. 32. telef. 21-32, se priporoča cenj. odjemalcem. Nizke cene in točna postrežba zajamčena. Skupina ostnih zamorcev v Mariboru! V soboto dne 26. t. m. prispe iz Robira-ma skupina 8 zamorcev, ki se bodo podali v Narodni dom. Pod vodstvom g. Adobola Okvalsa bodo zaigrali nekaj komadov eksotičnih plesov. Društvo »Ja dran« se ni strašilo stroškov in je odlične zamorske igralce angažiralo za ta večer. Vsak udeleženec prireditve bo od nesel gotovo lep spomin na ta vačer, kjer bo videl in slišal tako pestro skupino prebivalcev Abcsinije. Na P°horje do odcepa vozi mestni avtobus ob priliki otvoritve novo smučarske proge. Odhod 19. t. m. ob 17. uri in 20. tm. ob 8*. uri zjutraj. Vožnja bo samo v slučaju zadostnega števila prijav, ki jih sprejema prometna pisarna na Gl. trgu, tel. 22-75. Cena vožnji v eno smer Din 20.—. Slovensko trgovsko društvo priredi skupno z Združenjem trgovcev v ponedeljek 21. t. m. ob 20. uri v hotelu »Novi svet« Jurčičeva ulica predavanje »Po- Hitvama in restaviaciia „01“ 2. marca tradic onelna vsesplošno znana kuharska razstava z novostmi. Odprto od 8—17 ure. Za din 10'— prigrizek s kozarcem vina. Po 19. uri pojedina razstavljenih plošč in prodaja istih čez ulico. Izbrana vina Salvator pivo. Za obilen obisk se priporoča Zemljič Marija (Njegov zagovor je še danes vreden po- nien nienice v poslovnem življenju«. -sebne objave). Vztrajal je na svojem me-! Predava prof. g. Degen. Mu še ko jo je njegov poveljnik iz stra-! Občni zb<>r Avtomobilskega kluba kraku pred Jugoslavijo (katere so vsi pri- '-tevine Jugoslavije, sekcija Maribor, bo Nakovali) že odkuril. jv nedeljo dne 20. februarja ob 10. uri J u pa sc z nadaljnjo usodo ponovno i predpoldne v lovski sobi hotela Orel. *a smrt. obsojenega ozir. z usmrtitvijo ! Zveza vpokojenih častnikov ter njih °groženeg.: Hochmullerja pričenja tudi1 'dov 'n sirot v Mariboru. Letni občr.i za nas tako važno poglavje pravih vzrojzbor se vrši dne 27. februarja 1938 ob 10. • hov izgube naše Koroške, da si nadalje-: uri v, Reherjevi. .sobi Nabavljalne zadr. vanja prihranimo za posebno priliko. Med tem pa ponovimo: Še na mnoga leta zdrav in narodno delaven med nami! državnih uslužbenev na Rotovškem trga. Ali se narava moti?if0ve^ 32 zob, če mu jih je tudi manj dovolj? Gotovo ne! Dobro delovanje našega žvečilnega aparata je odločilnega pomena za naše splošno zdravstveno stanje. Vsi zobje so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorodontti zaradi visoke kvalitete. Domači proizvod. Neverjetno! To je beseda, ki jo izusti vsak, ki je doslej imel priliko, ogledati si prekrasen avtomobil, ki časa na dvori šču Opel-delavnice v Mlinski ulici na pre srečnega dobitnika v okviru dobrodelne tombole PRK. ki bo v nedeljo, 3. aprila t. 1. na Trgu svobode. Pomislite na možnost. da dobite ta kvalitetni avtomobil za borih 5 Din in kupite nemudoma tablice za omenjeno tombolo pri »Putniku« ali pa v tobakarnah. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke J. Kovačič, brusilnica stekla in izdelo-valnica ogledal. Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v nedeljo 20. t. m. sledeče vreme: Trajanje lepega, solnčnega vremena nj zajamčeno. Predvidevajo se jnotnic s snegom in naraščanjem temperature. Severni močni vetrovi. Le enkrat »V kraljestvu src« na pustni torek, dne 1. marca velika sokolska maškerada v Narodnem domu v korist 'onda za zgraditev Sokolskega doma v Mariboru. Veseli zaključek predpusta pr, pravilih »Princa Karnevala«! Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. A. Zakaj si tako slabe volje prijate!)? B. Skrbi imam! A. Tv mu je lahko od po moči. Obišiči na pustno soboto gala reduto ISSK Maribora »POD PALMAMI« in pozabil boš na vse! B. To je ideja! Vidim, da si mi pravi prijatelj. Pojdcva skupaj in pozabiva tam na ves svet! Na svidenje »POD PALMAMI«! SOBOTA719. GRMEK, STUD EH d Na smučanje vozi v soboto 26. t. ni. pri SENJORJEVEM DOMU poseben avtobus. Odhod iz Maribora ob 15. uri izpred Putnika. Cena po osebi Din 45.-. Prijavite se takoj pri Putniku Maribor in Ptuj. Vrbnjak podlegel poškodbam! Pred dnevi smo poročali o uezgodi. ki se je pripetila v mlinu 39 letnega posestnika Ivana Vrbnjaka iz Trutkove pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Vrbnjaka je namreč po nesrečnem naključju obstrelil neki 18 letni M. B. tako da so ga nezavestnega in vsega krvavečega s prestreljenim trebuhom prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Sinoči .ie ob-obstreljeni Vrbnjak v groznih mukah podlegel zadobljenim poškodbam. Pokojni Vrbnjak .ie v vseh Slov. goricah znan kot dober gospodar in obžalujejo njegovo smrt vsi, ki so ga poznali. Streljal v očeta! Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obravnaval tragičen slučaj, ki se je pripetil dne 19. novembra 1937 v Sesteržah, ko je 39 letni posestniški sin Franc Žunkovič oddal proti svojemu očetu Janezu Žunkovičti iz lovske Din 12.000'- je zadela srečka drž. razr. loterije st. 91.903 Din 10.000"- pa je zadela št. 26.901 Obe srečki sta bili prodani v bančni poslovalnici Bezjak. Maribor. Gotpotka 25 katerem se bodo definitivno sprejela pravila zadruge, ki naj uresniči načrt Postavitve stadiona ISSK Maribora. Poverjeništvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Plenarni sestanek vseh mariborskih saveznih sodnikov bo dne 25. t. m. ob 20. uri pri »Zamorcu«. — Interesenti za sodniški izpit se Pozivajo, da do 28. t. ni. pošljejo na ua-sIoy sodniškega poverjeništva pismene Prijave s sledečimi podatki: ime in priimek, poklic, starost, stanovanje Ponovno naj se prijavijo tudi vsi tisti, ki so se na prejšnje pozive event. že pri-iavili_ Tečaj, ki se bo začel prvi polo-v>ci marca, bodo lahko posečaii tudi vsi ostali, ki se zanimajo za pravila nogo-n.-tne igre. Po začetku tečaja se prijave za sodniški izpit ne bedo več sprejemale. - Poverjenik: Kopič Rado, Maribor. Ob bregu 14. Jutri ne bo nogometnih tekem. Radi slabeg;, terena se je zaključno ! do tekem za Maverjev poka! preložilo na nedoločen čas, tako da jutri v Mariboru ne bo nogometnih prireditev. Din 12.000 Dramatična sodna razprava 3. Rože pred malim kazenskim senatom žavfli tožilec nadalje očita Rožetu, daje meseca oktobra 1933 navedene listine uporabil kot prave, o katerih je vedel, da so lažne, s tem, da jih je na neugotovljen način spravil med knjigovodstveno tvarino društva »Naprednost«. Po prečitanju navedene obtožnice se je pričelo zasliševanje obtoženega Rože-ta, ki -pa je odločno zanikal vsako krivdo. Prišlo je nekajkrat do razburljivih kontraverz med državnim tožilcem g. Severom in obtožencem Rože to m, tako da je predsednik senata s. o. s. dr. T o m b a k moral Rožetu groziti z disciplinarno kaznijo. Rože je predvsem pobijal trditve grafologa prof. Ravnikarja ter predlagal, naj se pritegne še »drug izvedenec in naj se vsa zadeva odstopi odseku za grafologijo pri ministrstvu prosvete v Beogradu. Senat, v katerem so bili predsednik s. o. s. dr. Tombak ter s. o. s. Travner in dr. Čemer, je ugodil predlogu in je bila razprava, ki je trajala od 12. do 13.30 preložena na nedoločen čas. je zadela sreika št. 20.046 cela kupljena pri Bančno kom. zavodu, Aleksandrova 40 Ruska Matica v Mariboru izraža svojo globoko zahvalo vsem ustanovam in zasebnikom, ki so pripomogli k uspehu Ruskega večera. , Odbor Ruske matice sporoča, da bo v nedeljo 20. t. m ob 10.30 uri v pravoslavni kapeli parastos za narodna borca Tamaro Solonieviča in Nikolaja Mihajlo-va, ki sta nedavno padla kot žrtvi boli-ševiškega atentata v Sofiji. Delavsko pevsko društvo »Enakost«, Studenci, priredi dec 20. februarja 19.58. v Grmekovi gostilni v Studencih predpustno veselico s pestrim sporedom. Vabi odbor. Tradicionelni pustni dlrindaj kavarna »ROTOVŽ« 26. februarja 1938. Ruško pevsko društvo sporoča, da priredi svoj tradicionalni »Pohorski ples« na pustno soboto t. j. 26. t. m. v vseh prostorih Sokolskega doma v Rušah. < Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral včeraj dopoldne zagovarjati 49 letni sadni trgovec Josip Rože. stanujoč na Pobrežju pri Mariboru, in sicer radi obtožbe državnega tožilca, da je v času od novembra 1933 do meseca oktobra 1. 1934 napravil lažne domače listine z namero, da bi se uporabile kot prave ter s tem na neugotovljen način preslepil ravnatelja društva »Naprednost« glede vsebine dveh zavarovalnih polic vsako na znesek 5.000 din in je ravnatelj, stavi! svoj podpis na ti dve listini, meneč, da se podpisuje pod kako drugo vsebino, ne pa pod ono, pod katero se je podpisal. Nadalje da je javno, po predpisih zakona izdano listino: in sicer mrtvaški list župnega urada v Dramljah z dne 11. oktobra 1934 št. 109 o Meznariču Geri 0 celoti sam izdelal ter izdal listini, in sicer prošnjo na društvo »Naprednost« za posmrtninsko podporo za umrlo Meznarič Gero in pobotnico o pnsjemu zneska 9.255 din z dne U. oktobra 1934 v 1 imenu Marije Obersnel, ki je pa mi. Dr- Sv. Trojica v Slov. gor. Dostavlja soo- iaduie telefotutne mu menik Viteškemu kraliu Aleksandru I. Sokolska četa pri Sv. Trojici v Slov. gor. si je za Petrovo petletko nadela nalogo postaviti spomenik Kralju Aleksandru I. Priprave so že v polnem teku, in se bo odkritje spomenika vršilo nepreklicno dne 19. junija 1938. Spomenik bo stal v oeintrumu trga, na najlepšem prostoru. Tudi okolica 1» primerno preurejena po načrtu arh. J e-leuc & Šlajmer. Četa se je za uresničenje programa obrnila do mnogih znancev in prijateljev, da bi podprli to akcijo. Veliko se jih je častno odzvalo! Mnogi so pa pozabili na nas, vendar pa ima četa upanje, da nas bodo tudi ti vsaj z malim zneskom podprli. 'Kmetje že dovažajo brezplačno gramoz in pesek, ki ga je dala brezplačno na razpolago banska uprava. ..omenik bo vsekakor časten spominek velikemu pokojniku, saj je vzel delo kipa v roke priznani naš kipar g. Lojze Dolinar. Izven domačega kraja so doslej prispevali: Din 1000 je prispevala Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu. Po din 200 gg: Kovačič Viktor, polkovnik v pok. v Celju, (iki je nabral pri znancih še 200 din), Krajnc Srečko, eksp. v Pesnici, graščina Negova, Posojilnica a Maribo- ru. Din 150: narodni poslanec Gajšek. Po din 100: gg. Brenčič Anton, trgovec v P.-ju, Kovačič Henrijeta. uč. v pok. v Mariboru, Majer Franjo. . _>vec v Mariboru. inž. Prebevšek Slavko v Mariboru, Rihterič Peter, živinozdr. vr Šmarju pri Jelšah, Slatina Petanjci, Weixl V., trgovec v Mariboru, Učiteljsko druT o Sv. Lenart v Elov. gor., vodnik Josip, restavrator v Mariboru, občina Sv. Lenart v Slov. gor. Po din 50 gg. Ande le Zdravko, trg. v Mariboru, Bat’a Borovo, Ferlinc To. . šol. upr. Lokavec, Fabjan C’.:, ko. :ajutrkov;.lnica v Mariboru, Podravska tii.!:arna v Mariboru. Senčar Mirko, trgovec v Ptuj’.:. Po din 30: gg.: Dr. Mrgole M., ban. zdravnik v Ptuju in Urbajs Lojka, učit. v Dolu pri Hrastniku. V bližnji okolici in doma so še nabrali: V trgu Sv. Lenart v Slov. g. din 650, v trgu Sv. Trojica v Sl. gor. din 8350, v Sp. Poruču din 296, v Gočovi, Radehovi in Senarski din 750. Vsem darovalcem iskre. .. hvala! Prosimo pa vse one, katerim smo poslali prošnje, da nam pošljejo, ako imajo namen, kaj prispevati, v najkrajšem Ča9u, da moremo račune zaključiti. Gozdar F. Grabner iz zasede umorjen V vitanjskem lovskem revirju grofa Thuma je opravljal že nad enajst let službo lovskega čuvaja 42 letni France Grabner. Bil je znan po vsem Pohorju. Včeraj zjutraj so ga našli mrtvega v gozdu Rakovec z veliko rano v prsih. Ker je bil pokojni Grabner v svoji službi izredno vesten, kažejo vse okoliščine na to, da so ga med njegovim obhodom po gozdnem revirju napadli divji lovci ter ga potrti na tla. Nekdo mu je zasadil v prsa nož in je nesrečni Grabner na licu mesta izkrvavel ter izdihnil. Ko so ga našli domači na tleh ležečega je bil že mrtev. O nesreči je bil včeraj predpoldne obveščen njegov brat Josip Grabner, ki je tačas v dTužbi več lovskih čuvajev v tukajšnji gozdarski šoli, kjer imajo lovski čuvaji svoj tečaj. Brata je ta vest Ivan izrekel v imenu vseh tečajnikov potrtemu Grabnerjevemu bratu iskreno sožalje, nakar so se tečajniki dvignili s sedežev ter počastili spomin tako tragično preminulega stanovskega tovariša s klici »slava«. Vest o tragični smrti vestnega lovskega čuvaja je zbudila v vsej bližnji in dalnji okolici splošno ogorčenje ter sočustvovanje s tako tečko prizadeto družino, ki je preko noči izgubila svojega reditelja. Pokojni Grabner zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok, ki objokujejo prerano ter nasilno smrt svojega dobrega očka. Pokojnikovo truplo so prepeljali v vitanjsko mrtvašnico in bo v nedeljo ob 10. uri položeno k večnemu počitku. Oblastva, ki so bila obveščena o gnusnem m obsodbe vrednem dejanju, V PRIČAKOVANJU HITLERJEV; IN SCHUSCHNIGGOVEGA GOVORA — DOSLEJ 100.000 NAR. SOC. V DOMOVINSKO FRONTO. — OD LOKALNIH D. F. K'PREVZEMU OBLASTI. -DR. HANS FISCHBOCK AVSTRIJSKI GORING. DUNAJ, 19. februarja. Vsa Avstrija pričakuje z zanimanjem jutrišnji Hitlerjev govor in bodo v vsej Avstriji postavljeni zvočniki, kjer bodo poslušali govor in pripravljajo narodni socialisti velika manifestacijska zborovanja. Notranji minister dr. Seiss-Inquart je dal navodilo, da se zborovanja narodnih socialistov ne motijo, ampak da se akcija podpira, da se da gOvoru nemškega kancelarja čim večja publiciteta. Govor, ki ga bo imel Schuschnšgg v četrtek ob 12. uri v plenumu zvezne zbornice bo dopolnilo Hitlerjevih izvajani in pričakujejo, da bo ob tej priliki razglasil važne sklepe avstrijske vlade. Ni izključno, da bo Avstrija izstopila iz Društva narodov in se priključila protiboljševiškemu paktu. DUNAJ, 19. februarja. Narodni socialisti so izdali geslo: Vsi v domovinsko fronto. Doslej je prijavilo svoj vstop okoli 100.000 članov doslej nelegalne SA. S tem hočejo dobiti večino v lokalnih organizacijah ter se pripraviti za prevzem moči. Organizacijo vstopov je prevzel dr. Hugo Jury, znan voditelj avstrijskih narodnih socialistov. Pristopanje v domovinsko fronto se vrši v smislu dogovora dr. Seifi-Inquarta v Berlinu. Krščansko socialni krogi skušajo naval narodnih socialistov v domovinsko fronto odkloniti z zaprisežno formulo glede samostojnosti in neodvisnosti Av- strije, dočim se bo na drugi strani naj-| ostreje kaznoval vsak prestopek glede •notnje dobrih odnošajev z Nemčijo. Za ospodarskega konzulenta avstrijskega ; trgovinskega ministra je imenovan dr. Hans Fischbock, ravnatelj splošne avstrijske zavarovalne družbe, ki ima nalogo, da izvrši vključitev Avstrije v Goringovo gospodarsko štiriletko in bo v tam namen dobil tudi diktatorska pooblastila glede avstrijske industrije. Nocoj ob K'8. v Papeževi gostilni proračunska seja občinskega odbora. Hišni lastniki se opozarjajo, da je strogo prepovedano odlaganje snega na cestah in ulicah. , Koles je v Studencih nad 1000, kar je vsekakor rekord. Pred leti je bilo samo 620 prijav. JUagetske ucvice Lep življenjski jubilej. Te dni obhajata zakonca, strojevodja državnih železnic v pokoju g. Alojzij Nekrep in njegova soproga Cecilija, rojena Čepinova, 40 letnico poroke. Jubilanta, ki praznujeta ta lepi življenjski jubilej popolnoma čila in zdrava, uživata daleč naokoli simpatije in spoštovanje. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi zdrava in čila praznovala tudi demantno poroko. silno potrla. Po končani uri predavanja so mrzlično na delu, da razjasnijo ozadje tečajnik pohorske skupine g. Jug|je tega zverinskega ivapada. puške dve strela in sta izstrelka zadela očeta v levo stran glave, tako da se je stari Zunkovič zgrudil ter v mlaki krvi obležal nezavesten. Radi tega dejanja se je moral danes zagovarjati sin Franc Žunkovič, ki je pni razpravi dejal, da ni imel namena očeta usmrtiti, marveč ga samo prestrašiti. Ker mu je tudi oče greli odpustil in prosil pri senatu za svojega sina, je brl Franc Žunkovič obsojen le na 1 leto in 6 mesecev robrjo. Glas h Nove vas1. Prejeli smo: Redko kdaj se oglašamo iz naše mirne vasice. Sneg je zapadel skoro pol metra, tako da človek komaj leze naprej. Čudno pa je postopanje naše občine. Snežni plug, ki ga je vodil sam g. župan je obšel vse ulice razen Livadne in Zelene utice, čudno res, saj smo vsi enakovredni občani In davkoplačevalci. Upajmo, da bo tnekaj zaleglo, sicer se ponovno oglasimo. Stanovalci Zelene in Livadne ulk>3. Spomnite se CMD! DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 18. februarja (5. razred) so bili izžrebani sledeči večji dobitki: Din 100.000 : 66037 Din 50.000 : 88922 Din 40.000.: 51646 Din 35.000 : 29607 Din 30.000 : 21410 46735 Din 25.000 : 26583 Din 20.000: 41210 49900 63018 69875 96220 Din 15.000 : 42817 82444 Din 12.000 : 6378 20046 91903 96275 Din 10.000 : 416 4861 25151 26901 32717 37411 45036 63265 63563 71966 91748 98315 Vljudno naznanjam, da sem otvoril lastno, moderno urejeno 944 98920 Din 8000: 12575 15755 19799 37157 38451 47562 58060 62411 86729 90324 91020 91654 95342 Din 6000: 115 1411 2430 15226 39928 40426 41756 59496 80054 80130 89591 93635 94913 Din 5000 : 3491 10364 10603 26357 29127 32159 46515 53624 84015 86836 88785 91685 Din 3000: 2812 3071 12583 21527 21834 22656 28299 29487 34398 39643 40125 56114 66076 81008 85123 86834 89557. Pooblaščena Klavna kolektura dr/, razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25. 29759 35589 7'5074 85163 62881 70385 96444 99463 12065 24604 57954 71208 14440 19827 31039 31741 68314 73664 brusilnico stekla in izdelovalnico ogledal Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor brušenje facet, robov, ročajev, različnih gravur, zvezd, lukenj itd. Stekleni pulti, eta-žere, auto šipe, vse vrste ogledal, kakor toaletna, reklamna in transparentna - Strokovna in vestna izdelava po zmernih cenah! ]. KOVRČlC, MARIBOR, Slovenska ulica 10 Telefon 21-14 (Naročila se sprejemajo tudi v steklarni na Koroški e. 10, tel. 24-33) STB® 0 A m n n i o o r O&tuiek HfcUjoaa LSŠK Maniuua. IK čtonku na str. i). ■■■nnHHHHHHiIHnHnHH Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mlzar-iev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t Posest DELAVCI ki so bili zaposleni na stavbi g. Mariona ogel Smetanove in Tomove ul. nai se javijo takoj pri »Univerzal inštalater«. Maribor. Dvorakova uli ca 10. 824 Naprodaj malo POSESTVO v Rošpohu, ob lepi cesti. 2 oralov zemlje, nova zidana hiša. Vprašati Angela LeskO'-var, trgovina, Počehova. 858 MIZARSKA STAVBENA DELA izvršuje najceneiše mizarsko podjetje Albin Belak. Maribor. Miklošičeva ul. 2, 707 KOLESA, GRAMOFONE. ŠIVALNE STROJE, OTROŠKE VOZIČKE popravlja dobro in hitro po kulantnih cenah znana tvrdka Justin GUSTINČIČ. Tatten-bachova 14. Shramba koles čez zimo- 7189 ENONADSTROPNA HIŠA. vili slična, v Studencih, naprodaj. Potrebno 120.000 din gotovine, ostanek hipoteka. Naslov v upravi »Večernika«. 203 V soboto dne 19. februarja bo v gostilni Merdaus na Ko-roški cesti velika predpustna zabava. Igra priznani jazz iz Ljubljane. Vstopnine ni. Maske dobrodošle. Začetek ob 20. uri. 847 STAVBENE PARCELE. v centru, prvovrstni prostor, ugodno naprodaj. Valjak, Ki' no Union, Maribor. 643 GOSTILNA MANDL soboto in nedeljo pojedina jeternlh in krvavih klobas. 880 DANES DRUŽABNI VEČER S KONCERTOM v gostilni »Krčevinski dvor« (Kreuh) vsi vljudno vabljeni. 903 HIŠA pri avtobusni postaji Maribor —Ptuj, cerkvi in šoli. počen) naprodaj. Naslov v uprav‘ »Večernika«. 89? JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane. politlrane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva ; Kompara Aleksandrova 48 TAKŠNO VINO kakor ste ga pili na obrtniškem plesu se toči sedaj v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 918 Novozgradba soba. kuhinja« vrt 10.000. - Stiristanovanjska hiša v sredini mesta 85.00“ — Vinogradno posestvo, ' oralov, pri mestu 55.000. Posredovalnica »Raoid«, Go* sposka 28. ^ JOS. T1CHY IN DRUG Konces. eiektrotehnnlčno oo djetie. Maribor. Slovenska ul. 16, tel 27-56 '.zpeliule elektroinstalacile stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov zaloga motoriev lestencev svetilk, elektroln-stalacijskega blaga oo kon kurečnih cenah. CRN LOVSKI PES fermač, se je izgubil. Kdo ga pripelje ali pove, kje sc na-iiaia, dobi nagrado. Ptujska 77, Tezno. 924 STAVBENA PARCELA naprodaj, lepa lega. vas Sv. Kungota. Naslov v upravi lista. 9 V M ! riboni, 'dne 19. II. 1938. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra Stran 5. I€umm ŽENSKO KOLO kupim. Groši, Slivnica. 845 Prodam TRGOVINA na dobrem mestu, dnevni in-kaso 800 din, zaradi selitve naprodaj. Pismene ponudbe Pod »25.000« na upravo. 884 trafika s stanovanjem tudi proti hranilni knjižici naprodaj. Koroška c. 48. 888 Naprodaj GUBLEN PREPROGA 3X4 cena 1600 din. Studenci, Aleksandrova cesta 33. Žnidaršič. 908 SPALNICA. mehki les, pleskana in kuhinjska oprema naprodaj. Frankopanova ulica 14-1. 912 Sobo odda SOBO Z OSKRBO oddam 1—2 osebama. Kejžarjeva 26. 890 OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu delavcu z ali brez hrane v bližini Kralja Petra trga. Taborska ulica^ 899 SONČNO SOBO z dvema posteljama poceni oddam. Maistrova ulica 6-IV., levo. 900 LEPO OPREMLJENO SOBO oddani takoj v najem enemu ali dvema gospodoma, tudi vpokojencu. Vprašati v pe^ karni Kettejeva ulica 22, pri artilerijski vojašnici. 901 SOBICO z vso oskrbo oddam takoj gospodu. Meljska c. 58. 911 Lepo opremljeno SONČNO SOBO oddam s 1. marcem. Salon klobukov »Elegance«. Aleksandrova cesta 13. 913 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, na lepem kraju, poleg sodišča takoj oddani. Wildenrainerje-va ll-IU. 917 OPREMLJENO SOBICO s posebnim vhodom oddam. Magdalenska 46. 923 Sobo.išle OPREMLJENO SOBO. sončno, s posebnim vhodom v Studencih (bližina delavnice drž. žel.) išče starejši uradnik. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Soba«. 905 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE oddam mirni stranki. Krčevina 42. pri Treh ribnikih. 886 SOBO IN KUHINJO oddam stranki brez otrok takoj. Studenci, Ciril-Metodo-va 10. 926 Sprejmem 1-2 GOSPODIČNI na stanovanjc, po želji lahko kuhajo. Kacijanerjeva 17. 928 NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem več delavcev želez uičarjev ali tovarniških delavcev. Poceni in sredi mesta. Strossma.ier.ieva 3 b. 929 Pleničke j e prala - seveda - J jj z Radionom... vX\*I'S>X'>XvX;.v>Xy.v.^-.v/.v>i-.v v.v. .v.v.v.v...... toda kako sivkasta je bila oprana z Zato je sklenila: v bodoče bom prala vse svoje perilo z Radionom, ker ljubim blesteče belo, zdravo perilo I Pri kukanju z Radionom se razvijajo milijoni kisikovih mehurčkov, kateri skupno z milnico prodirajo skozi tkanino, ki jo temeljito operejo. Tako postane perilo bleščeče belo in se mut že od daleč pozna, da je bilo oprano z Radionom. Schichtov RADION varuje perilo Schichl RADION pere sam! BOLJŠEGA SOSTANOVALCA sprejmem v lepo sobo s posebnim vhodom. Strma ul. 10, Krčevina, ob Tomšičevem drevoredu. 935 Stanovanje išče DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami išče mirna in čista stranka s tremi odraslimi člani v bližini Aleksandrove ceste. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna stranka«. 915 V najem MANJŠO GOSTILNO brez odstopa vzamem v najem v Mariboru. Okorn, Mlin ska ul. 35, Maribor. 919 Sprejmem POMOČNICO IN VAJENKO za šivanje perila. Naslov v upravi lista, 889 Sprejmem PLAČILNO NATAKARICO takoj. Gostilna »Triglav« Glavni trg 3. Prednost imajo z večletno prakso. 925 IŠČEMO HIŠNIKA poročenega, ki nai bi bil izprašan kurjač, eventuelno šofer, žena bi čistila pisarne za večje podjetje. Ponudbe z navedbo starosti ter dosedanjega službovanja ie poslati upravi »Večernika« pod šifro »Trajna služba«. 864 Mlado, čedno KUHARICO za vse sprejmem. Vprašati Frančiškanska 17. 937 Službo išže MESARSKO IN KLOBASIČARSKO OBRT dam v najem. Okorn Mlinska ul. 35, Maribor. 920 Službo dobi PERICA gre prati na dom. Pobrežje, Vrtna ulica 1. 887 UČENKO ALI UČENCA sprejme drogerija Kanc. 902 Huby »Doživela sem malo dogodbico,« je Pričela Ruby s pritajeno veselostjo. »Ko sem bila pri vratih parka, je prijezdil nekdo za menoj; obrnila sem se, da bi videla kdo je. Moja nepričakovana kretnja je splašila konja; dvignil se je tako v: soko. da se me je skoraj dotaknil s prednjimi nogami. Zb la sem se in skočila na stran, nakar je jezdec stopil s konja ter •ne prosil oproščenja. Rekla sem mu naj ho popolnoma miren, ker se mi ni ničesar pripetilo; sicer pa je bila krivda na 'Poji str ni. Toda videti mu je bilo. da piu je jako hudo in neprestano me je gledal.« »No, m potem?« je smehljaje vprašala Violeta. »Ko se me je nagledal, je dejal; »Bržčas imam časi govoriti z«... potem je umolknit.. , »z gospo Rodneyevo sem odgovoril Nato se je odkril, mi dal svojo vizitko in odjahal.« »Ali kdo je bil ta gospod,« je vprašala lady Rodneyeva ošabno. »Gotovo kak kramar iz mesta.« »Ne, kramar ni bil,« je važno odgovorila Ruby. »Najsi je bil kdorkoli, to je gotovo, da se ni odlikoval s finim vedenjem,« je vztrajala lady Rodneyeva. »Vprašati vas meni nič tebi nič po imenu! Kaj takega pa še nisem slišala! Jaz bi mu na vašem mestu sploh ne odgovorila. In oa je imel svojega konja tako malo v oblasti, da bi vas kmalu pohodil? Ne verjamem, da bi bil kdo naših znancev. Morda kak majhen najemnik.« »Ne. ni bil majhen najemnik,« je odgovorila Ruby »Mislim, da ga ne poznate: bil je vojvoda Lauderdalski. Tu je njegova posetnica.« Lady Rodneyeva je bila kakor polita; a rekla ni ničesar. Tudi Violeta je molčala. ne zato, da bi položaj poslabšal?, marveč radi tega ker jo je zabavalo. »Upam, d ste imeli vsaj klobuk na .glavi,« je rekla končno ladj Rodneyeva strogo, da bi prikrila svoj poraz. Videla je nekoč Ruby, ko je imela po irskem običaj ' ovito glavo z rdečo svileno ruto ter jo je ostro grajala radi tega. »Ne, imela sem Rubensov klobuk, onega z .. .« »Seznam vaših oblačil me ne zanima,« jo je prekinila laay; »veseli me pa, da vas vojvoda ni videl v tistem strašnem pokrivalu, ki ga posebno ljubite.« »Ali je to klobuk z rujavim, dolgim peresom?« se je obrnila Violeta prijazno k Ruby. »Da. tisti z rujavim peresom,«. je odgovorila Ruby s hvaležnim nasmehom. »In povedali ste vojvodi, kdo ste?« je vprašala tašča zelo slabe volje. »Da. rekla sem mu, da sem gospa Rodneyeva.« »Gospa Geoffrey Rodneyeva. bi bilo pravilneje. Pozabljate namreč, da .k vaš mož najmlajši sin. Kadar se poroči kapetan Rodney, tedaj bo njegova žena gospa Rodneyeva.« »A dotlej si lahko Ruby prisvaja to PRIDNO. POŠTENO. 19 LET STARO DEKLE išče službe najraje v gostilni za natakarico, ima že nekaj spričeval in tudi veselje. Naslov: Kovač pri Kregarju. Zrinjskega trg 9. 909 Znanja teli Znanja želi 35-LETNI GOSPOD z gospodično, staro 27 let vdove niso izključene. Dopise pod »Hočem sreče« na upravo »Večernika«. 910 ime,« je hitro pristavila Violeta. »Nikakor nimam namena prisvajati si stvari, do katerih nimam pravice,« je ponosno odgovorila Ruby in dvignila glavo. »Ne želim si ničesar več, kakor biti gospa Geoffpeyeva.« Naslonila se je v stolu nazaj, sklenila roki in ju tako stisnila, da so bili nohti vsi beli. Nosnici sta se ji nekoliko razširili, dihala je hitro, toda nikaka neprijazna beseda m prišla preko njenih usten. Ni mogla izreči besed, ki bi žalile mater njenega moža. Violeta jo je opazovala in občudovala njeno samozatajevanje. Sedaj sta vstopila Jack in Nicholas v sobo in takoj nato je prišel tudi Geoffrey. »No, da smo prepozni tega pač ne more nihče reči,« je dejal Jack veselo. »Trajalo bo najmanj še vso uro« — pogledal je na pozlačeno uro nad kaminom — »preden dobimo kaj jesti.« »Bolje je. da rečeš dve uri, ker sicer boš razočaran. Fred osmo uro ne moreta prispeti sem.« (Dalje.) POMLADNI SEJEM 1938 \ /\ VSA POJASNILA DAJEJO: //vA\ Zvanifni biro iajpciskop saima iaagtafi RAZPIS »n častna „t o p n i k a : los. Bezjak, Maribor Gosposka 25, tele ton 20-97 Ing. G. Tonnies, Ljubljana Tyrševa cesta 3d, telefon 27-62 60% popust na nemških železnicah, znatni popusti v dru 658 gih državah Sokolsko društvo Maribor-Matica razp suie naiečai za izdelavo osnove sokolskega doma v Mariboru — Natečaj ie jugoslovanski in se ga lahko udeleži vsak jugoslovanski državljan Najboljša in najcenejša kolesa in šivalne stroje dobite pri tvrdki Obvestilo Kramaršič Mariborski in širši javnosti naznanjam, da sem odpotoval v pariško strokovno akademijo si pridobiti višjega strokovnega znanja v moškem in damskem krojaštvu. Po vrnitvi v Maribor bom delal pri gosp. KOS VIKTORJU kot kompanjon ter bova nudila vse to, kar se bo dalo doseči v Parizu 668 Valvazorjeva ul. 36 Tudi na ugodna odplačila. Razsodišče: 1. Dr. Fornazarič Slavko, odvetnik in starosta sokolskega društva Maribor-Matica. 2. Lenard Rado, veletrgovec in načelnik gradbenega odseka sokolskega društva Maribor-Matica. :s. Ing. Baran Jože, načelnik gradb. odseka mestne občine mariborske. 1. Ing. Bevc Ladislav, mestni svetnik v Ljubljani. 5. Končnik Maks, mestni stavb, in župni tehnični referent v .Mariboru. 0. Mačus Franjo, uradnik mestne hranilnice v. Mariboru in II. pod-starosta sokolskega društva Maribor-Matica. 7. Ing. arh. Mušič Vladimir, mestni gradbeni svetnik v Ljubljani. 8. Ing. Šlajmer Vladimir, pooblaščeni stavbenik v Mariboru. 0. Ing. Vanefe Ivan, višji tehnični svetnik sreza Maribor, levi breg. Namestnik : 1. Ing. arh. Jelenc Jože, pooblaščeni stavbenik v Mariboru. 2. Štukelj Leon, sodnik v Mariboru. Pertof Peter. tehnični uradnik mestnega gradb. urada v Mariboru. Nagrade: L Din 5.000.— 2. Din 3.750.— ;i. Din 2.500.— Poleg tega šc Din 3.750.— za odkup nenagrajenih del. Dela se morajo predati v pisarni g. dr. Slavka Fornazariča v Mariboru, Marijina ulica štev. 1-1, najkasneje do 1!>. maja 1938. do 12. ure. Podrobna pojasnila in program se dobi pri blagajni .,Putnika“ v Mariboru, mestni grad. V Mariboru 18. februarja 1938. Prvovrstno r* v• v r vi ouncic Joško V kosih kupite najugodnejše v veJeza’orri tvrdke 916 Kovinaste krste kupite najboljše pri izdelovatelju, ker tam so za 50% cenejše kot drugod IX I 4746/38 Dne 4. aprila 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Brestrnica vi. št. 25, 26, 27 Kamnica vi. št. 122, 131 Cenilna vrednost: Din 120.574'40 Vrednost pritiklin: Din 8.300'— Najmanjši ponudek: Din 80.382'92 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, ■sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraine sodišče v Mariboru, odd. IX.. so? dno 2. februarja 1938. GRADBENI ODSEK SOK. DRUŠTVA MARIBOR-MATICA Zdravje potom zdravih nog proti spomladi dobre denarja. ker lamil aa »/ogt pri tel hranilnici Dravska banovina s celim a v oj im premoženjem m z wo ttoiio — — Hranilnica iz v ri u I e »se v denarno stroko spada/ole posle loino in kulantno nasproti pošte, pre) Južnoštajerska hranilnica Podružnica: CELJE vloge in knjižice na tekoti račun po najugodnejšem obrestovanfu izdaia konzorcij »Mra« v Ljubljani. Odgovorni urednik'MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.