(jp&on
Ameriška Domovi mA
i ^	| ^ »3 f cf^ Ik^P ■ f11 Bi ’i I
Lar>e
’ ^ ^ Jr0^ AMCRICAN IN SPIRIT
^,>R€IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€B
NO. 143
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 29, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Iran poslal ameriško britanska postojanka
Amerika in Anglija oborožu-jeta Iran, da bo sposoben prevzeti vlogo varovalca področja Iranskega zaliva, ko se bo Anglija umaknila od tam.
LONDON, Ang. — Nemirni arabski svet in angleški sklep, da se umakne iz Perzijskega zaliva, sta prisilila Ameriko in Anglijo, da se sporazumeta, kako bosta skupaj uveljavili svoj ugled in vpliv v Perzijskem zalivu. Dogovor je bil napravljen že pred 3-4 leti. Naša dežela in Anglija sta se obvezali, da oborožita iransko narodno obrambo. To delo je bilo začeto 1. 1968, bo pa končano šele v par letih. Da je izbor padel na Iran, je bilo prirodno.
Arabski svet je postajal po prvem spopadu med Izraelom in njegovimi sosedi faktor, ki se nanj ni mogoče zanašati. Vse arabske države živijo v svojevrstni domišljiji, ki je prepleskana s pretiranim nacionalizmom in meglenim socializmom, ki ga velikokrat še v Kremlju ne razumejo dobro. Poleg tega je Kremelj prevzel nalogo varuha in dobavitelja posojil in poklonov za večino arabskih držav, Anglosaksoncem ni torej postalo drugega, kot da se oprejo na Izrael. Med Turčijo in Iranom ni ene države, ki bi ji mogli prisoditi stalnost režima.
Na drugi strani tudi razmere v Pakistanu niso bile .nikoli idealne, povrhu je pa Pakistan v stalnem sporu z Indijo. Amerika in Anglija skušata biti z njim v dobrih stikih, toda nihče ne more jamčiti, kakšna bodočnost čaka to deželo, ako bo sploh mogla obstojati v sedanjem obsegu.
Tako je samo Iran odgovarjal kolikor toliko našim in britanskim narodnim interesom. Odtod tako tesna povezanost vseh treh držav ki pa jo ni nobena od treh držav obešala na veliki zvon. Iran ni hotel dražiti Sovjeti j e, Amerika in Anglija pa nista zaradi Irana hoteli razburjati arabskega sveta. Sedaj je položaj dozorel, da Amerika in Anglija lahko odkrito govorita o Iranu kot zavezniku prvega razreda, ne da bi zaradi tega prišli v spor s katerokolo drugo velesilo. Cenijo, da sta obe deželi vtaknili v iransko narodno obrambo nad bilijon dolarjev, vendar je del dobav bil v redu plačan, posebno to, kar veja za moderno orožje.
Iran postaja tako važna prijateljska država Amerike in Britanije, kot tega pred nekaj leti nihče ni pričakoval, le Anglija je pravočasno mislila na to.
Novi grobovi
Mary Race
Včeraj zjutraj je umrla na domu svojega sina 89 let stara Mary Race, roj. Metlika v Rodiku pri Divači v Slovenskem primorju, vdova po 1. 1953 umrlem možu Franku, mati Mrs. Andrew (Mary) Cajhen, pok. Franka, Mrs. Frances Strogin, Mrs. Ann Terchek Eckart, Freda J., Mrs. Robert (Rose) Sayle in Ludwiga. Zadnji upravlja Valley View negovališče. Pri njem je pokojna umrla, živela pa je sicer na 15716 Holmes Avenue. Zapustila je 17 vnukov in vnukinj, 17 pravnukov in pravnukinj ter brate Franka, Jožefa in Antona (vsi v Jug.). Bila je članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete, Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in SŽZ. Pogreb bo iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo.
Vsi pozvani k svetosti
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je dejal, da je vatikanski koncil poudaril, da smo vsi pozvani k svetosti in da je zato težko razumeti, kako nekateri ta koncil smatrajo za “osvoboditev od temeljnih moralnih načel”.
Koncil je popravil napačno stališče, da je svetost “nekaj redkega in izrednega in jb je vrnil k njenemu zgodovinskemu izvoru, ko so bili vsi kristjani imenovani ‘svetniki’”, je dejal sv. oče, nato pa dodal:
“Živimo v dobi moralne ohlapnosti, ki zelo težko spada v pravilno tolmačenje pravega krščanskega in človeškega smisla”.
Ni šlo vse gladko pri razgovorih v Peipingu
WASHINGTON, D.C- — Glasovi iz vladnih krogov trdijo, da razgovori med H. Kissingerjem in Ču En-lajem v Peipingu niso potekali gladko. Dvakrat naj bi bilo v tistih 20 urah prišlo skoro do razhoda.
Kaj naj bi bilo razgovore v Peipingu spravilo v nevarnost, ni znano. Tisti, ki o tem kaj vedo, so tiho tako v Washing-tonu kot v Peipingu.
Velik kup premoga
WHEELING, W. Va.— V državi West Virginia so nako-poli od leta 1800 skupno okoli 5 bilijonov ton premoga. Kar čeden kup!
V remensk prerok pravi:
Oblačno in hladnejše. Najvi šja temperatura okoli 73.
Vodnik sudanske KP je bil včeraj obešen
Posebno vojaško sodišče je obsodilo na smrt Abdela Khaleka Mahjouba, ki so ga nato včeraj zjutraj obesili.
KARTUM, Sud. — Vojaško sodišče je v delno javni razpravi, h kateri je bilo povabljeno večje število tujih časnikarjev, obsodilo na smrt z obešenjem vodnika Sudanske Komunistične partije Abdela Khaleka Mahjouba. Sodba je bila včeraj zjutraj izvršena, kot je objavil radio Obdurman.
Prav tako je bil obsojen in obešen bivši minister dr. Joseph Garang. Tudi on naj bi bil podpiral vojaški levičarski prevrat. Obtožnica proti Mahjoubu je trdila, da je bil on glavni organizator. Doslej so uradno ustrelili in obesili 14 znanih osebnosti kot vodnike ali sodelavce upora. Zaprtih imajo baje še preko 40 oseb, pretežno vojakov.
Ko Numeirijeva vlada strelja komuniste in njihove podpor-.nike, je začela Moskva glasno protestirati. Sudansko vlado, ki ji je v zadnjih letih dobavila velike količine orožja, dolži nasilja nad “patrioti”. V Sovjetski zvezi zahtevajo na javnih zborovanjih, da sudanska vlada prijete “patriote” izpusti. Ker Nu-meirija ' podpirata Libija in Egipt utegnejo sovjetski protesti in pozivi neugodno vplivati ne le v Kartumu, ampak tudi v Tripoliju in Kairu.
Zločinstvo se tudi v MfM naglo razširja
NAIROBI, Ken. — Porast zločinov je postalo pereče in važno vprašanje v afriških državah, posebno v Keniji, Ugandi, Nigeriji, pa seveda tudi v Kongu in drugod v črnem delu Afrike. Ljudje se sicer ne boje hoditi pd ulicah v nočnih urah, kot je to marsikje v Združenih državah, jezi pa jih porast ropov, kraj in vlomov.
Napadi na policijo so v afriških mestih komaj poznani, tamkajšnji zločinci se spravljajo največ na pridobitev imovine, je pa seveda tudi precej zločinov in nasilja iz plemenskih, osebnih in drugih razlogov. Oblasti nastopajo ostro- Tako so na primer v Nigeriji javno ustrelili samo letos preko 40 na smrt obsojenih zločincev.
Vlada Kenije, kjer so postali v glavnem mestu posebno pogosti ropi bank, je objavila, da bo obnovila smrtno kazen. Uganda si je postavila za eno prvih nalog boj proti zločincem, ki so se povezali kar v skupine.
Prebivalstvo je na zločince strašno hudo in ne zgodi se redko, da tatu ujamejo in na mestu ubijejo. Tatvina med člani istega plemena je ponekod v Afriki še vedno kazniva s smrtjo. To plemensko pravo ima svoj vpliv tudi na splošno javno pravo.
{- „ .* a- K* i

APOLLO 15 V OBMOČJU LUNE
Vesoljska ladja je danes zjutraj prešla iz območja zemeljske težnosti v območja lunske in s tem začela povečevati svojo brzino. Ob 4.05 popoldne bo zakrožila vesoljska ladja okoli Lune v razdalji 65 do 195 milj. Pristanek na Luni je določen za jutri popoldne ob 1.48.
HOUSTON, Tex.
Polet vljeni za pristanek na Luni,
Sovjeti bi radi v Maroko
RABAT, Mar. — Sovjetska zveza bi rada dobila v Maroku oporišče za svoje vojno brodo-vje, pa ji to ni uspelo. Zato trdijo, da je bila “zelo zainteresirana” na zadnjim vojaškem uporu proti kralju Hasanu, ki pa je v par urah propadel.
Ozadje tega upora še vedni ni jasno. Nekateri ga spravljajo v zvezo s trenji med arabskimi in berberskimi oficirji v kraljevi armadi. Berberi predstavljajo starejši del prebivalstva, med tem ko so prišli Arabci v Maroko pred več kot tisoč leti kot osvojitelji.
Izgredi pred “zidom” v Berlinu
BERLIN, Nem. — Ko so koncem preteklega tedna hoteli trije mladi Vzhodni Nemci pobegniti preko “zidu”, jih je rdeča policija odkrila in na nje streljala. Eden od njih je bil mrtev, druga dva pa ujeta. To streljanje je povzročilo v Zahodni Nemčiji tolikšno nevoljo, da je vlada v Bonnu protestirala in posvarila vlado Vzhodne Nemčije, da bo prekinila razgovore z njo, če pride znova do takega streljanja.
Letos 13. avgusta bo minilo 10 let, od kar je bil zid med obema Berlinoma postavljen. V Berlinu se zato boje, da utegne vsaka malenkost sprožiti kake večje demonstracije, ki bodo seveda ozračje zaostrile in pogajanja za ureditev položaja Zahodnega Berlina otežila.
Apollo 15 proti Luni poteka po sporedu brez posebnega vznemirjanja. Včeraj je začela puščati zaloga vode, ko je Scott spustil vanjo nekaj klora, kot je predpis za vsak večer. Pozval je središče poleta v Houstonu, od koder je dobil hitro navodilo, naj pritrdi napravo za vbrizgavanje klora, za kar ima orodje pri rokah. Scott je storil po navodilu in voda je bila ustavljena.’ Pokazalo se je, da se je enaka težava pojavila že tekom pripravljanja poleta na tleh in da je oni, ki jo je popravil, pustil orodje za popravilo kar na mestu.
Scott je sporočil, da ni steklo veliko vode. “Vse, kar moramo storiti zdaj, je obesiti nekaj brisač, da se posuše,” je pravil Scott, pa nato dodal, da mu je žena sporočila, da je “itak čas, da se skoplje”.
Avstronavti so dobili navodilo za obitje kratkega stika v nadzorni napravi glavnega motorja. Za vžig tega motorja sta na razpolago dva električna sistema, da bi ga bilo mogoče vžgati, če bi eden odpovedal. Navodilo pravi, da naj uporabijo za vžig motorja danes popoldne oba sistema. Raketni motor bodo vžgali ob 4.05 popoldne, da zavrejo polet vesoljske ladje in jo usmerijo v krožnje okoli Lune.
Ko bo vesoljska ladja že krožila okoli Lune, bo treščila na Lunino površino tretja stopnja rakete Saturn 5, ki potuje na Luno nekaj pred vesoljsko ladjo. Astronavti bodo imeli tako možnost opazovati učinek tega na Luno. Moč udarca bo beležila posebna naprava, ki je na Luni že od preje.
Vesoljska ladja in lunska ladja sta v redu in sposobni za vršenje nalog. Astronavti bodo nocoj ob 8.14 preusmerili vesoljsko ladjo tako, da se bo približala površini Lune na 50,000 čevljev. Ob 11.34 se bodo podali počivat, da bodo čili in pripra-
se bo začel ob 1.48 popoldne z ločitvijo lunske ladje od matične ladje. — (Primerjajte slike na 3. strani AD!).
fresle so se gore, rodila se )e - miš
Predsednik SFRJ Tito je grozil, da bo že pokazal upoi-nim članom partije, na je dal izključiti le dva manj pcmembna tovariša iz Zagreba.
BEOGRAD, SFRJ. — Ni še pozabljeno, kako je Tito hodil po 6 republikah in grozil, koga vse bo postavil na hladno. Javnost je z zanimanjem čakala, kam bo Tito udaril. Končno je udarec padel na hrvaške tovariše v Zagrebu. Partijska konferenca hrvaških komunistov je namreč soglasno sklenila, da izključi iz stranke dva tovariša, po poklicu profesorja: Djodana in Veselico. Seveda je vsa uradna komunistična javnost soglasno pozdravila ta korak. Ni pa s tem mogla zabrisati nekaterih dejstev. Na primer: oba izključena tovariša sta res velika junaka v besedah in sta delala vodstvu težave s svojimi govori. Vplivna v partiji nista bila, sta, recimo, zastavonoši napram takim voditeljem, kot sta tovariša Tripalo in Bakarič. Jasno je bilo dalje že na prvi pogled, da bo zagrebška ulica
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete bodo jutri, v petek, zvečer ob 8. molile v Grdinovem pogrebnem zahodu na Lake Shore Blvd. rožni /enec za umrlo Mary Race.
Prvi kandidat v 23. vardi—
Upokojeni uradnik Obalne straže Donald F. Carey je objavil, da bo kandidiral v 23. vardi za mestnega odbornika proti sedanjemu odborniku E. J. Turku. Carey je dejal, da je njegov cilj “povezati skupine k skupnemu delu”.
Požigalci na delu—
Vzdolž Superior Avenue je postalo požiganje zapuščenih in napol zapuščenih zgradb vsakdanjost. Tako so včeraj popoldne okoli petih zažgali napol zapuščene stavbe med E. 105 in E. 107 St. Požar je napravil za okoli $40,000. škode. Policija je videla fantine, ki so odnašali vino in pivo iz bližnje prodajalne pijač, ko je začelo goreti, pa ni nikogar prijela.
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je vabljeno jutri, v petek, ob 7. zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo Mary Race.
Narodna noša—
Suknjič in telovnik od moške narodne noče sta na razpolago brezplačno. Kdor bi ju želel, naj kliče tel. 661-3777.
Dražji telefon—	,
Ohio Bell je objavila, da bo predložila zvišanje telefonskih pristojbin tako za medkrajevne
potegnila z Djodanom in Vese-! kot za krajevne klice. Poviša-
CLEVELAND, O. — Ne vemo, odkod je to prišlo, toda opazili smo ta pojav že letošnjo pomlad, ko so stopili razgovori med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Anglijo v odločilno dobo. Takrat sta se Anglija in EGS sporazumeli na časovni red pogajanj. Sporazuma sta se držali obe strani do zadnjega. Sedaj ga je morala deloma spremeniti Anglija.
Po prvotnem programu bi bila morala Anglija pogodbo o pristopu v EGS v parlamentu izglasovati že pred poletjem, pa je v Angliji potegnil tak čuden veter, da se je vlada zbala, da v parlamentu ne bo dobila večine. S tem bi upropastila ne samo dosežen sporazum z EGS, ampak spravila v nevarnost celo parlament sam, saj bi bila morda prisiljena, da razpiše nove volitve.
Zato se je angleška vlada odločila, da žrtvuje počitnice in jih porabi za agitacijo za
Politiki se je začel smiliti čas
EGS pogodbo. To je bil pogumen korak, kajti v Angliji letos res nimajo pravih počitnic, tako živahna je debata za in proti EGS pogodbi. Pri vsem tem misli vlada, da bo v začetku jesenskega parlamentarnega zasedanja že imela toliko glasov za pogodbo, da bo lahko šla na glasovanje. S tem ne bo dosti zamujenega, kajti EGS lahko zmeraj toliko spremeni svoj delovni program, da pogodbo spravi hitro pod streho tudi v njenih odločilnih organih. Po tolikih letih omahovanja in pogajanja je letošnje obravnavanje tega vprašanje res prava tekma s časom in, kot vse kaže, tudi uspešna.
Svoj letni delovni program hoče izvesti tudi Zahodna Nemčija. Ima v načrtu, da bodo berlinska “pogajanja” končana v zgodnji jeseni. Potem bo pa sledila kratka debata o ratifikaciji in pogodba med Moskvo in Bonnom bo lahko postala veljavna. To bi odprlo vrata pogajanjem za
zmanjšanje “obrambe” Srednje Evrope tako na NATO strani kot na strani držav Varšavskega pakta. To ni nič nemogočega, ako bo ostala na vrhu sedanja dobra volja pri vseh prizadetih državah. Seveda pa s tem ni rečeno, da bo pogodba o Srednji Evropi dobila že letos svojo definitivno vsebino. Glavno je, da .bo prebit led. Sovjetska zveza bo na tem vprašanju imela sedaj več interesa. Ne zaupa prav nič sedanji kitajski politiki in se boji, da bo Peiping postal radi izboljšanih stikov z Ameriko preob-jesten in' preveč zahteven, kar bi samo zaostrilo odnose med Moskvo in Peipingom. Zato bi Sovjeti radi čim preje zavarovali svoj hrbet v Evropi in ne bodo več tako zainteresirani na zavlačevanju, kot so bili do sedaj.
Čas je končno prišel do veljave tudi v Jugoslaviji. Titu se je sedaj vendarle
zdelo preneumno, kako nje-
govi tovariši tratijo čas s praznim političnim razgovarja-njem. Jim je naravnost vsilil delovni program za celo leto in ne samo za posamezne predmete. Ustavne spremembe so morali spraviti na čisto do dogovorjenega roka, za spremembo vlade je predviden določen dan, počitnice so šle po vodi, kajti tudi jesensko delo je že časovno določeno. Seveda se tovariši maščujejo nad Titom s tem, da vsako zadevo obdelajo le na pol. Tako je vsebina novih paragrafov v ustavi in vsebina marsikaterega zakona še bolj nerazumljiva, kot je bila. Pa to nič ne de, kajti javni upravi ni na tem, da bi se mučila z izvajanjem novih zakonov.
Skoda je le, da se naša zvezna vlada ni odločila za program jesenskega dela. Seve-‘ da se mesecu počitnic ne bo odrekla, toda, kako bo delo potekalo po počitnicah, o tem pa v političnih krogih šele ugibajo.
lico in da bosta ta dva veljala za junaka dneva.
Prvi vtis tega sklepa je bila misel, da je režim namenoma izbral dva komunista drugega razreda za žrtve, da vidi, kako bo na to reagirala hrvaška, pa tudi srbska, javnost.
Če bo Tito nabiral take žrtve, ne bo partiji pomagal do zgubljenega ugleda'.
Med tem so v Beogradu profesorji med tovariši zahtevali revizijo mej srbske republike, njih se pa Tito do sedaj ni dotaknil, dasiravno spada vpraša.-nje republiških mej že sedaj med politično najkočljivejše v Jugoslaviji.
nje, je potrebno, trdi družba, ker je povišala v zadnji kolektivni delovni pogodbi plače uslužbenstvu.
Če si brezobziren pri vožnji, ae pozabi, da se boš zaradi tega kesal!
Črna borza sili v Čile
SANTIAGO, Čile. — O razmerah v čilenski republiki ne bi toliko pisali, ako ne bi vedeli, da danes gleda vsa Latinska Amerika na čilensko politiko in opazuje, kako predsednik AL lende in njegova koalicija izvaja volivne obljube. Seveda jih skuša izvajati v duhu znana levičarske filozofije z nacionalizacijami, nadzorom cen, povišanji mezd in plač, toda gospodarstvo ne uboga- Hodi svoja pota, ki pomenijo za Čile le razočaranje.
Nadzor cen je na primer pregnal blago iz trgovin, razvila se je zelo hitro črna borza na vseh področjih. Uslužbenci res zaslužijo sedaj 40% do 60% več, toda cene na črni borzi rastejo še hitreje. Režim bo najbrže prisiljen, da posnem Castra in vpelje racioniranje glavnih ži-vljenskih potrebščin, to mu pa ne bo povečalo simpatij v Latinski Ameriki.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu, 13 Amerikan-cev, 2 več kot teden preje. Na splošno vlada na bojiščih Južnega Vietnama zatišje.
SANTIAGO, Čile. — Predsednik republike Allende bi rad pospešil socializacijo in je predložil razpust parlamenta, kjer: sedaj nima večine.
LONDON, Vel. — Brit. — Delavska stranka je včeraj s 16:6 glasovom odločila, da bo proti vstopu Velike Britanije v Skupni trg. Zdi se, da bo kakih 50 njenih poslancev le glasovalo za vstop, kar naj bi zadoščalo za sprejem. Konservativna stranka, ki je na vladi, ima sicer večino v parlamentu, toda tudi v njenih vrstah je nekaj poslancev, ki vstopu nasprotujejo.
WASHINGTON, D.C. — Vlada je včeraj objavila, da je imela v proračunu za preteklo leto, ki se je končalo s 30. junijem, 23.2 bilijonov primanjkljaja. Izdatki so bili sicer še celo nekaj manjši od v januarju predvidenih, veliko manjši pa so bili dohodki.
WASHINGTON, D.C. — ZDA so imele v zunanji trgovini v preteklih treh mesecih 803 milijone primanjkjaja, največ od leta 1946!
Ameriška Domovina
I-VI ■ B/IC-/W!—HO VVI
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
t^ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18-nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 143 Thurs., July 29, 1971
Sovjetska zveza krepi svoje položaje v Sredozemskem morju
Sovjetska zveza je izrazito celinska sila, saj se razteza od sredine Evrope pa preko vse severne Azije do obal Tihega morja. Njene prometne zveze potekajo po kopnem, v moderni dobi tudi po zraku. Kljub temu so Rusi, katerih, vodilna plast naj bi imela svoj izvor pri skandinavskih Varjagih, že v času kijevske države udarili na jug in se s svojim brodovjem v času Olega pojavili pred obzidjem Carigrada (L911). Ponovno je Rusijo usmeril v svet, na morje car Peter Veliki. Sam se je šel učit graditi ladje na Holandsko in najemal nato tuje strokovnjake za gradnjo ladij v Rusiji.
Rusija je pod carji vzdrževala več brodovij, baltsko, črnomorsko in daljnovzhodno. Od teh je moglo pluti vse leto le črnomorsko, ker so bila oporišča ostalih dveh v delu zime zamrznjena. Rusija je zato v vsej svoji moderni zgodovini iskala pot do “toplega morja”. Na eni strani je hotela postati dedič Turčije in si prisvojiti Bospor ter Dardanele, na drugi pa je rinila preko Irana na Indijski ocean.
Obe poti do toplega morja ji je vstrajno zapirala Velika Britanija, ki je v krimski vojni nastopila skupaj s Francije in Sardinijo, ko je Rusija znova udarila na Turčiio. Zavezniške sile so zaplule skozi Dardanele in Bospor v Črno morje ter po daljšem obleganju zavzela glavno rusko pomorsko oporišče Sebastopol na Krimu. Sledil je mir v Parizu 1. 1856, kjer je Rusija morala priznati nevtralizacijo Črnega morja.
Postopno se je Rusija okrepila in izgradila zopet tudi svojo pomorsko moč. Ta je doživela hud udarec v vojni z Japonci 1903 - 1905, ko so ti najprej oslabili rusko daljnovzhodno vojno brodovje z napadom na Port Arthur nato pa uničili še rusko baltiško brodovje pri čušimi, ko je hitelo na pomoč daljnovzhodnemu. V prvi in v drugi svetovni vojni rusko brodvje ni igralo nobene večje vloge.
Sovjetska zveza v času Stalina ni posvečala posebne važnosti pomorskim silam. Po Stalinovi smrti se je položaj v tem pogledu spremenil. Sovjetska zveza, ki se je čutila močno v jedrskem orožju, medcelinskih raketah in v kopnih silah, se je začela uveljaviti tudi na morju. Najprej je gradila podmorniško brodovje, nato pa tudi druge vrste bojnih ladij. Večina teh je. po sodbi strokovnjakov namenjena rabi v bližini obal, torej preje obrambi/kot pa nastopanju na svetovnih morjih.
V zadnjih letih sovjetsko vojno brodovje naglo raste na vseh morjih. Sovjetska zveza vzdržuje štiri vojna bro-dovja: severno - atlantsko ima oporišče v Murmansku, baltiško v Baltskih pristaniščih Sovjetske zveze, črnomorsko in daljnovzhodno - pacifiško. Vsako od njih je organizirano in sestavljeno v skladu s posebnimi potrebami in nalogami, ki mu jih sovjetski vodniki postavljajo.
črnomorsko brodovje se v zadnjih letih vedno bolj stalno zadržuje v Sredozemskem morju, ko je dobilo svoja oporišča v Egiptu, Siriji in delno v Alžiriji. Najprej so pri-pule v Sredozemsko morje le manjše pomorske eskadre in se tam zadrževale malo časa. Postopno so bile eskadre večje in so ostajale v Sredozemskem morju po cele mesece. Zdaj so nekatere pomorske enote stalno v Sredozemskem morju. To niso le ladje črnomorskega brodovja, ampak od časa do časa tudi baltiškega in severno-atlantskega.
Sredi tega meseca je bilo na primer v Sredozemskem morju 55 sovjetskih bojnih ladij. Večina se je zadrževala v vzhodnem delu Sredozemskega morja, kjer imajo Sovjeti na razpolago oporišča v sirijskih pristaniščih . Latakia in Tartus ter v egiptskih Port Said, Aleksandria in Mersa Matruh. V zahodnem delu Sredozemskega morja imajo trenutno možnost pristanka in oskrbe, vsaj delne, v alžirskem Mers-el-Kebir, največjem in najboljšem pomorskem oporišču na celotnem področju Sredozemskega morja.
Sovjetska zveza se prizadeva, da bi dobila možnost ori-stanka za svoje vojne ladje tudi na Malti in na Cipru. Oba ta otoka služita sedaj za oporišče pomorskim silam NATO katerih jedro in glavno moč predstavlja ameriška Šesta flota. V sestavu te je bilo sredi tega meseca 44 ladij, torej 11 manj kot v sovjetskem vojnem brodovju v Sredozemskem morju v istem času.
Malta, ki je bila dolgo glavno pomorsko oporišče Velike Britanije v Sredozemskem morju, hoče spremeniti svojo obrambno pogodbo z Veliko Britanijo, ki daje pomorskim silam NATO pravico rabe oporišč na otoku. Nova vlada se želi umakniti v nevtralnost in odpovedati gostoljubje NATO, posebno pa ameriški Šesti floti.
Na Cipru se prepirajo Grki in Turki, v njihov spor pa
stalno posegata Grčija in Turčija, kar slabi NATO v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Ciprska vlada, ki je v rokah grške večine na otoku, je nezaupljiva tako do Aten kot do Ankare in je že nekajkrati namignila, da bo iskala pomoč v Moskvi, če bo v sili. V tem slučaju bi se Oper spremenil iz pomorskega oporišča NATO v sovjetsko pomorsko oporišče. To bi bil seveda močan udarec NATO v vzhodnem delu Sredozemskega morja in na celotnem Srednjem vzhodu.
Amerika je v letih po drugi svetovni vojni čuvala Sredozemsko morje s svojo Šesto floto, ki je bila dejansko tam nemoteni gospodar. Šesta flota je dopolnjevala NATO sile v Evropi in skrbela za mir na Srednjetn vzhodu. To nalogo ima še danes, toda njene sile niso več tako prevladujoče, v sovjetskem vojnem brodovju je dobila močnega in nevarnega tekmeca. Doslej je imela Šesta flota prednost v dveh letalonosilkah, zdaj so dobili Sovjeti letalska oporišča v Egiptu, od koder moreje svoje vojno brodovje in njegove nastope podpirati vsaj v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Za enkrat trdijo ameriški pomorski vodniki, da je Šesta flota še vedno toliko močna, da bo v slučaju sile lahko ukrotila sovjetsko vojno brodovje v Sredozemskem morju in izpolnila tudi svoje naloge z napadom na cilje v južni Sovjetski zvezi, priznavajo pa tudi, da prihaja čas, ko v sedanji sestavi tem nalogam ne bo več kos.
1 BESEDA IZ NARODA
1

Zahvala gdč. Verfošceve
JOLIET, 111. —- Zelo presenečena sem bila, ko sem brala v Ameriški Domovini o svoji osemdesetletnici na dan sv. Alojzija.
Dolga je pot do 80-letnice, a meni se ni zdela dolga, ker so se dogodki v mojem življenju tako hitro odigravali. Poročevalec ni vedel napisati, kako so ' se moje učiteljske službe menja-■ vale- V najlepšem spominu jih imam.
Moj nekdanji učenec Henrik Kremžar, ki sem ga učila na Brezovici pri Ljubljani, živi v Clevelandu. Bil je dober risar in eno izmed risb mi je dal za spomin. Bili so barvani jesenski listi. V lepem spominu imam upravitelja Benedika z družino in Remškarjevo družino. Od teh živi na Gilbertu v Minnesoti ga. Pepca Gruden z družino, ki me ne pozabi za nobene praznike ali god ter ga. Ivka z možem, nekdanjim pilotskim učiteljem. Moja upraviteljica na Brezovici je bila Mici Račičeva, ki še živi v Ljubljani.
Drugo službeno mesto je bilo na Dobrovi pri Ljubljani. Tam je bila upraviteljica gdč. Lina Hann in ko me je nadzoroval g. Gabršek v Šent Jur ju pri Grosupljem, mi je povedal tole: “Vi ste imeli dve najboljši upraviteljici, sem prav zadovoljen z Vami. O prostem času me je povabil upravitelj Benedik, da sva na trnek lovila žabe, ki jih je njegova gospa prav dobro pripravila, a na njeno presenečenje jih nisem jedla, ker sem videla, kako so kraki migali, ko jih je solila.
Na Dobrovi sem se seznanila z Ambrožičevimi, ki so mi jih koleginje zelo hvalile. Žal, da je bila tam le suplentura in odšla. sem v Št. Jur pri Grosupljem. Moja najboljša učenka od tam se me spominja za vsake praznike tu v Ameriki. Živi v Fontani v Kaliforniji. Iz Št. Jurja poznam še Jennie Beber, ki živi v Jolietu in je znana kot najboljša delavka pri prireditvah v cerkvenem parku in tudi ob lemontskem medenem pikniku. Tu se ob nedeljah večkrat srečava pri slovenski maši.
Pa še tretjega Šeritjurca poznam, ki je pa mlajši, doma iz Ponove vasi. Je profesor bota‘-nike dr. Goršič, ki živi s svojo družinico v Elmhurstu, kjer uči na kolegiju.
Iz Št. Jurja sem prišla po praktičnem učiteljskem izpitu v Škocijan pri Turjaku. Takrat se je začela prva svetovna vojna. Upravitelj je bil ujetnik v Rusiji. Na mojo prošnjo in na« željo njenih staršev je prišla v Škocijan Mara Peterlinova, moja sošolka- Z njo me je vezalo lepo prijateljstvo in sva skupaj prebirali lepe knjige. Poročena
je bila zdaj z Jankom Jarcem, ki je letos umrl. Z njo si še dopisujem in občudujem njeno pesniško žilico.
V Škocjanu me je povabila mama č.g. Zrnca k petju na koru. V Škocijan je hodila družina mojega brata, ljudje so bili zelo prijazni. Po pouku sem hodila dvakrat tedensko na Turjak, kjer sem učila otroke grofa Auersperga in njegovo ženo slovenščino. Gospa je bila zelo marljiva. Včasih je prišla pogledat otroke in ko sta se nekoč dva starejša fanta brcala pod mizo, sem jih postavila v kot- Gospa me je vprašala, kaj sta naredila. Povedala sem ji, da vzamem vsakokrat po enega fantka in po eno deklico na mojo stran pri mizi, pa sta hotela oba sedeti zraven. Veselo je vzkliknila: “Hvala Bogu, da je nekdo kaznoval moje otroke, domače učiteljice samo kričijo, kar pa nič ne zaleže. Z otroki in s starši smo bili veliki prijatelji in želeli so, da bi zaprosila za Turjak, da bi potem pošiljali otroke v šolo. Obljubili so mi hrano v gradu. Pa nisem mogla, ker je bila moja svakinja že zelo bolna in domači so želeli, da bi bila blizu Ljubljane. Ko je 1. 1922 svakinje umrla in čez tri mesece še brat, sem se potrudila, da sem dobila mesto na Homcu pri Kamniku. Z bratom sva se menila, da bom gotovo dobila mesto na Homcu, če bo še Engelbert Gang! zame glasoval. Prosvetni šef je bil prof- Vad-njal. Otroci so slišali, kaj smo se pogovarjali in mlajši nečak, je takole zapel: “Marija Homeč-na, prosi za teto Boga, da b’nje-na prošnja bila pri sv. Ganglu uslišana.”
Škocijahska cerkev je bila zelo lepa in od šole do nje je bila kratka pot čez pokopališče. Ko sem nekoč šla zvečer od Peterlinovih, sem zagledala na pokopališču rakev, v kateri je ležala žena, okostje je bilo še celo iz ust so se svetili beli zobje. Takrat sem jo prav hitro mahnila proti šoli.
Leta 1922 sem prišla torej na Homec. Od tam imam tudi naj-Jepše spomine. Z Gostičevo družino nas je vezalo prijateljstvo. Vsi so bili pevci in igralci- Tenorist Jože Gostič in njegova sestra Angela sta mi bila zelo naklonjena. Pogosto sta igrala na društvenem odru na Homcu s sestrično Angelo, ki še živi v Dobrepolju. Jože je hodil ob sobotah iz Ljubljane in prav rad pel ob nedeljah na koru, kjer je bil organist njegov stric. Pavel. Ko je prišel od maše k svoji sestrični, se je rad ustavil tam in mi povedal, kaj bo pel v operi. Večkrat sva zapela “Planinska roža”, on alt, jaz sopran. Vedno je povedal, kaj ga uči
Betteto in mi rekel: Petje je lepa deklamacija, najprej lepo deklamiram pesem, nato pa jo zapojem.
Njegova sestra Angela je bila najboljša igravka na homškem odru. Rada se spominjam lepih prireditev na Homcu. Gostičeva Rezka je bila tudi dobra pevka in je ob novi maši č. g- Jagra igrala na orgle, da se je g. Stanko Premrl čudil. Zdaj je vdova, poročena je bila s postajonačel-nikom Golobom. Kadar prideva skupaj z go. Anico Gabrovo, ki je zdaj v Chicagu, se radi pogovarjava o Homcu. Zadnje leto sem imela tam še gospodinjsko šolo, vsak večer od sedmih do polnoči.
Po smrt mojega brata in svakinje mi je takratni prosvetni Šef dr. Lončar pisal, naj prosim za Logatec, kjer so živeli starši in kamor sta hodila nečaka na počitnice. Dobila sem službeno mesto v Dol- Logatcu. Ko so mi umrli oče in .so mama ostali sami, sem dobila službo v Gor. Logatcu, kjer sem poučevala do 5. maja 1945. Lepa pisma dobivam od bivših učencev in učenk in neka učenka mi je pisala: “Vem, da niste nič zakrivila.” Lep spomin imam na peti razred, kjer je veliko pomagal g. Jožko Cukale in so ga otroci tudi vzljubili. Dne 5. maja 1945 pa se je začel moj križev pot begunstva.
Imam pa lepe spomine na svoja učiteljska leta, na svoje nečake in nečakinjo Slavko, hčerko onega brata, ki živi v Ljubljani in mi pošlje marsikatero lepo knjige ali ročno delo.
Najhuje me je prizadela leta 1927 smrt nečaka dr- Francita, o katerem mi je rekel primarij kirurg v celjski bolnici: “To bo pa moj najboljši zdravnik.” Leta 1945 so odpeljali v Teharje nečaka Silvota, kjer je umrl nasilne smrti kot domobranec. Hudo mi je, da ne morem biti z nečakom Pavletom, ki me je že tolikokrat povabil, da bi prišla v Argentino, a mi zdravnik ne svetuje.
Begunska pot me je vodila z našo dobro Rozi iz Logatca peš v Avstrijo, iz Beljaka v Italijo, pozneje v begunsko taborišče v Servigliano, nato v Senigalijo, kjer sem imela upravitelj sko službo, česar se rada spominjam. Imeli smo mladinski pevski zbor in kako radi smo zapeli Kunčič-Osanovo pesem “Čudežno ptičko imamo”.
Iz taborišča sem odšla na povabilo prof. Žitka v Trst k Sv. Jakobu. Tam sem službovala najprej kot tajnica v pisarni g. ravnatelja Štublja- On je bil zelo izobražen, govoril je več jezikov in lepo slovenščino. V Trstu sem imela najboljše koleginje, gdč. Ivanko Cegnarjevo, gospo Polakovo s hčerko Vero in Sonjo Kregarjevo. Njen sinček Simon Peter je hodil v Trstu v slovensko šolo, oba z mamico sta bila izvrstna risarja in sta nam vsem pomagala pri risanju. Pozabiti ne smem pridne učiteljice Fanike Ferenčakove, o kateri je rekel g. Štubelj: “Tako je pridna kot čebelica.” Zelo je cenil go. Sonjo Kregarjevo in večkrat mi je rekel: “Kar hudo mi je, ker mora učiti, ona je namenjena za kaj drugega.”
Ko Italijani niso več dovolili, da bi bila begunka v pisarni, sem učila v petem dekliškem razredu. Po pouku pa sem še vedno rada pomagala gdč- Le-kanovi v pisarni.
Pozabiti ne smem prijaznih učiteljic - Tržačank, ki so se tudi trudile za slovensko mladino v Trstu. Povedati moram, da imam najlepše spomine na tržaške otroke.
Kako je bilo pa tu v Ameriki, ste pa lahko razbrali iz Minn. “Zvona”, ki sem ga urejala dve leti in ko sem po bratovi smrti na Gilbertu odšla služit, so ga urejali pridni Medvedovi fantje, Kosmov Marijan in gospa Lavriha. Prispevala pa sem obe leti s slovenskim kotičkom.
V	Ameriki sem poizkušala Že v Milwaukee sedem mesecev in učila slovenske otroke. Od leta 1952 sem službovala v Coal City-ju, od tam sem pozneje prišla k sestram B.V.M- v Wilmington. Na to dobo imam lepe spomine. Saj mi je predstojnica rada dala kako delo izven kuhinje, da sem popravljala domače in šolske naloge.
V	nedeljo, 20. junija 1971 je bila velika slovesnost v Triglavskem parku v Milwaukee. Obhajali so desetletnico parka. Ob enajstih so prihajali v narodnih nošah otroci in dekleta oziroma matere ter moški. Lepo je bilo videti to pisano množico. Pri sv. maši je lepo govoril župnik g. p. Klavdij, vsi navzoči pa so pod vodstvom neumornega organista g. Ernesta Majheniča lepo prepevali. Najprej so zapeli Zahvalno — Hvala večnemu Bogu. Veliko ljudi je pristopilo k sv. obhajilu.
Nato je bilo izvrstno kosilo. Ob enih so me peljali k družini Strmškov!, kjer je začel slovenski radio z murkino pesmijo. Vselej jo rada poslušam. Nato pa sem zaslišala med drugim tudi svoje ime. Gospod Kralj se je spomnil z iskreno čestitko Lojzke Verbiceve. Nato pa je bil lep nastop pevcev in pevk, lepa, vedno' naša najlepša “Oj, Triglav, moj dom. Gospodu Ernestu Majheniču, ki tako neutrudno dela za Slovence v Milwaukee, se moramo vsi zahvaliti. Ga. Dari Strmškova pa je pripravila lep nastop slovenskih deklet v narodnih nošah, ki so izvajale lepo simbolično vajo “Gor čez izaro”. Napovedoval je g. Stanko Markun, ki je poročen z učiteljico Ivanko Modic, ki v Jolietu skuša dati slovenski mladini veselje do materinega jezika.
Vsem Triglavanom, g. župniku p. Klavdiju za sv. mašo in pomemben govor prav iskreno čestitam. G. Francelj Rozina je stopil na oder ter začel:
“Iz vsega srca smo veseli, da moremo pozdraviti v naši sredi zaslužno slovensko kulturno delavko, ki nas je danes, ob našem prazniku počastila s svojim obiskom. Gdč Lojzka Verbič praznuje 80-letnico svojega neumornega in plodovitega dela na vzgojnem polju, ki ga je začela pred 60 leti na Brezovici pri Ljubljani in jo je pozneje pot vodila po vsej naši lepi Sloveniji, kjer je povsod nesebično in neutrudno vzgajala mladino o ljubezni in spoštovanju do vseh najvišjih slovenskih dobrin, zvestoba do vere in ljubezen do rodne zemlje. Ob Vašem prelepem jubileju vam iz srca iskreno čestitamo. Ljubi Bog naj Vam nakloni obilo božjega blagoslova in stotero poplača ves vaš trud za dobro opravljeno življenjsko nalogo. Bog vas živi!”
Iskrena zahvala dobrim mil-wauskim dekleton - Modičevim, Lemonijevi, Bambičevi, Cimer-mančičevi, Kofeltovemu sinu, ki je tako lepo igral harmoniko in dobrima otrokoma Kunaverjevima, ki sta z mamo prinesla šopek 25 rdečih nageljnov z vejico rožmarina in roženkravta. Zahvala tudi vsem slovenskim družinam, ki so mi stale ob strani, ko sem pred leti prišla v Milwaukee: Svetlič, Čebaškov!, Bog povrni Butinarjevim, ki me vedno radi sprejmejo in prebijem v njihovem lepem domu res poživljajoče ure. Ne bom pozabila Levičarjevih, ki so mi storili dobro ob prihodu v Milwaukee. Pri Rozinovih pa sem dobila pred leti prvo zatočišče, saj" sem poznala gospo Marico še iz časa, ko je učila v gospodinjski šoli v Dol. Logatcu in zlasti Franceljnu, ki se je spomnil name. Pogledala sem naokrog in zagledala g. Mejača z gospo - Ivana in Mici ter Mojco Kunavarjevo in še in še druge.
Ne bom pozabila g. Rusa z gospo, ki sta vedno tako prijazna. Dobra Pungova mama pa je prišla s hčerko Fani na moj go-
dovni dan h kosilu, da sem ji mogla izreči zahvalo za vse, kar sta mi dobrega storili v času mojega bivanja v Milwaukee.
Bog plačaj vsem, vsakega posebej pa se bom spomnila vsak dan pri sv. maši.
Lojzka Verbič -----o------
Slovenski dom ši. 6 vabi na svoj piknik v nedeljo. I. avpsia
CLEVELANdTo. — Članstvo našega društva, vsi drugi člani in članice ADZ, pa tudi vsi slovenski rojaki in rojakinje so vabljeni na Izletniško središče ADZ v Leroyju v nedeljo, 1. avgusta, na društveni piknik.
Odbor društva pridno pripravlja, da bo vse v redu, vse na razpolago in postrežba čim boljša. Seveda ne bo manjkalo vsakovrstne pijače in okusnih jedil. Na razpolago bodo razna darila, igrala bo odlična godba.
Vabila bodo obiskovalce igrišča, balinišče odrasle, gugalnice in drugo otroke. Hladen gozd bo vabil na sprehod tiste, ki rjubijo mir sredi narave.
Na svidenje na pikniku Društva Slovenski dom št. 6 na Izletniškem središču ADZ v Lero-yu v nedeljo, 1. avgusta!
Jennie Hrvatin ---—o-------
Rojakom v New Yorkis
WASHINGTOnJ d.C. — Na blagoslovitev slovenske kapele v Washingtonu na praznik Marijinega vnebovzetja bodo prišli tudi romarji iz Slovenije. To potovanje je organiziralo ured-lištvo lista “Družina” skupaj s Slovenskim turističnim društvom.
Vsa skupina se bo v pone-J el j ek, 16. avg-, zgodaj popoldne z avtobusi pripeljala v New /ork in se nastanila v hotelu Sdison na 228 West 47 St.
Duhovni vodja romanja g. kanonik dr. Ivan Merlak nas prosi, naj to objavimo, ker bodo romarji močno veseli, če jih oodo znanci in prijatelji, ki živijo v New Yorku in okolici, cbiskali in jim morda mesto razkazali.
Sv. maše v New Yorku ne oodo imeli, ker bodo v torek že .rmalu popoldne odleteli v Cleveland, kjer bo zvečer koncele-orirana maša v cerkvi sv. Vida.
Pripravljalni odbor
IZ NAŠIH VRŠI
FAIRFIELD, Conn. — Cenjeno uredništvo! Lepo prosim, pošiljajte mi odslej Ameriško Domovino na moj novi naslov.
Tukaj v Bridgeportu je vse po starem. Priprave za gradnjo nove cerkve počasi napredujejo, zdaj je to šele pri načrtih.
Mnogo starejših Prekmurcev, pionirjev Bridgeporta, se je preselilo v večnost. V cerkvi je praznih vedno več prostorov.
Ameriška Domovina prihaja zelo neredno, včasih rabi kar po deset dni. Vem, da ni to Vaša krivda, zato sem strpljiv.
Vas vse lepo pozdravlja in Bog Vas živi!
Ivan Horvat
*
WEST ALLIS, Wis.— Spoštovano uredništvo! Prilagam Vam denarno nakaznico za obnovo enoletne naročnine.
List še kar v redu prejemam, le včasih kakšnega pogrešim.
Z najlepšimi pozdravi!
Emerik Širok
ZA SMEH
Žena: “Kdaj si pa pravzaprav sinoči prišel domov?”
Mož: “Ne vem, sem se tako bal, da bi te ne zbudil, da si še na uro nisem upal pogledati!”
*
Oče: “Fant, kako to, da se dela tako bojiš?”
Sin: “Saj se ga ne, oče. Včeraj sem pri njem celo zaspal!”
ttmumn:utnnumn?tt:»!t»mtmtmntn::n:mt?tnffln?:t?snntn»mu»ssn«nnttn
STEFAN ZWEIG:
>ir?m
Skrivnost, ki žge
tutKutnssttsnttstttntstntmtuntntnntnttntnnttnttntntstntnmtmnumtutm
lal nazaj. Tega on noče, rajši
To je bilo otroku preveč. Vedel je, da odrasli lažejo, da uporabljajo majhne, nesramne izgovore, laži, ki se izmikajo skoz^i ozke pentlje, in zvite dvoumnosti. Toda ta drzna, hladna utaja iz oči v oči ga je spravila v besnost.
“In tudi to oteklino sem si priganjal?”
“Kaj jaz vem, s kom si se pretepal. Sicer pa se ne bom s teboj prepirala, ubogati moraš in konec. Sedi in piši!”
Bila je zelo bleda in je s poslednjo močjo skušala obdržati svoj napon.
V Edgarju pa se je sedaj nekaj zrušilo, zadnja iskrica vernosti je ugasnila v njem. Ni mogel razumeti, da je s toliko lahkoto mogoče poteptati resnico, prav kakor bi pohodil gorečo vžigalico. Vse v njem se je skrčilo, vse je postalo ostro, zlobno, nepripravljeno, kar je izrekel.
“Tako, to sem torej samo sanjal? Vse to na hodniku in ta udarec prek čela? In da sta se vidva sprehajala včeraj zvečer v mesečini in da te je hotel odpeljati tja dol, tudi to? Ali si mislila, da se bom dal zapreti v sobo kot majhen otrok! Ne, nisem tako neumen, kot mislite. Jaz vem, kar vem.”
Drzno ji je gledal v obraz in to je zlomilo njeno moč: videti obraz svojega lastnega otroka, tik pred seboj, spačen od sovraštva, Silovito je planila jeza iz nje.
“Naprej, takoj boš pisal! Ali pa...?”
gre v nevarno, nepoznano tujino. Zdelo se mu je, da bi se pri tem spomnil, kako je s pestmi udarjal vanj.
Tedaj se je spomnil svoje stare mame, stare, dobre, prijazne gospe, ki ga je že, od de-tinstva vedno ljubkovala in ga vselej zaščitila, če mu je od doma grozila kazen ali krivica. Pri njej, v Bedenj, se bo skril in čakal, da mine prva jeza; tam bo napisal staršem pismo in se opravičil. V tej četrt uri je bil že tako ponižen, zgolj ob misli, da bi moral s svojimi neizkušenimi rokami ostati sam v svetu, da je preklinjal svoj ponos, to neumno ošabnost, katero mu je z lažjo spravil v kri tuji človek. Nič drugega noče biti kot otrok, kakršen je bil prej, poslušen, potrpežljiv in brez drznosti, katere smešno pretiravanje je sedaj čutil.
Toda kako priti do Badena? Na kakšen način naj pride čez to širno pokrajino? Hlastno je segel po svoji majhni usnjeni denarnici, katero je nosil vedno s seboj. Hvala Bogu, še se je v njej lesketal novec — novih, zlatih dvajset kron, ki jih je dobil za rojstni dan. Nikoli se ni mogel odločiti, da bi jih potrošil. Skoro vsak dan je pogledal, če je novec še v denarnici, in ga nekaj časa ogledoval; čutil se je bogateg*a in ga je s hvaležno nežnostjo vedno lepo očistil, da se je svetil kakor majhno sonce. Nenado-
Knjižno delo v Sloveniji
Izredno pomembna in kvalitetna je nova zbirka Mladinske knjige z naslovom Lirika, ki naj bi v kakih sto knjigah prinesla najizbranejše pesniške stvaritve svetovnih in domačih lirikov od nekdaj do danes. Zdaj je izšlo prvih šest knjig: Saphi-na lirika, ki sta jo prevedla Anton Sovre in Kajetan Gantarž, ta je napisal tudi spremni esej. Karel Hynek Macha “Maj”, pesnitev ki jo je prevedel in s spremno besedo opremil pesnik
Pri Državni založbi v Ljubljani je izšlo monumentalno pesniško delo Mitje Šarabona “Sonetni venec sonetnih vencev”. Kritik Janez Mušič pripominja ob izidu pomembne pesnitve tega medvojnega do-minsvetovca in člana umetniškega kluba Krog, da smo “s Šarabonovim Sonetnim vencem sonetnih vencev Slovenci dobili prvi objavljeni primer tako obsežne in glede notranje zgradbe nenavadno zahtevne pesnitve”. Delo sestoji iz petnajstih sonetnih vencev, kar je skupno 225 sonetov. Omenjamo ob tem, da je tak venec vencev snoval in zapisoval že tudi France Balantič, Šarabonov prijatelj iz Kroga; goreča pesnikova smrt v Grahovem je načrt prekrižala. Kritik ob Šarabonov! zbirki prizna tudi, da je “notranja
Dušan Ludvik; Giusue Carduc- zgradba pesnitve izpeljana
ci v prevodu Alojza Gradnika in Cirila Zlobca; le-ta je pesmi izbral in dodal svoj esej o tem velikem italijanskem pesniku-Francoski pesnik romantik Alfred de Musset, ki ga je za zbirko izbral, prepesnil in s spremno besedo predstavil pesnik Janez Menart. Mihael Lermontov v izboru, prevodu in spremni besedi Mileta Klopčiča. Pa Srečko Kosovel, čigar pesmi je za zbirko izbral in jih v svojem eseju razložil akademik prof. Anton Slodnjak, Kosovelov mladostni prijatelj.
spretno in da je prežeta z bogato metaforiko, ki opozarja na razgibano in živo osebnost. Poseben čar daje delu svojevrstna mladostna zagnanost, ustvarjalna drznost in sproščena vitalnost. Zaradi teh kvalitet je Šarabonova pesniška govorica sproščeno tekoča, nenehno zanimiva in odprta”. Pavleta Zidarja naj novejši roman “Jaz sem ti” je izšel pri Državni založbi. Pisatelj obravnava s psihološkega in etičnega gledišča problem zločina in kazni v sodobnih razmerah.
S. K. A.
“Ali pa.. .?” Njegov glas je ma se Je prestrašil: Kaj, to postal sedaj izzivalno drzen. ne bb zadostovalo? že toliko-
“Ali pa te pretepem kot majhnega otroka.”
Edgar je stopil za korak bliže in se porogljivo smejal. Že ga je udarila z roko v obraz. Edgar ja zapvil. In kot utapljajoči se je udarjal z rokami okrog sebe, v ušesih mu je tako brnelo, rdeče mu je mrgolelo pred očmi; slepo je tolkel s pestmi okoli sebe. Čutil je, da je udaril v nekaj mehkega, in sedaj v obraz, zaslišal je krik...
To ga je spravilo k zavesti. V trenutku se je pogledal in se zavedel strašnega dejstva: tepel je svojo mater. Obšel ga je strah, sram, groza in silno si je zaželel, da bi bil kje daleč, bi se pogreznil v zemljo, da bi šel daleč proč odtod, le da bi ne videl teh pogledoy. Planil je k vratom in po stop-ničah navzdol, na cesto in tekel naprej, kot bi ga zasledovala pobesnela drhal.
prvi pogled v življenje
Daleč spodaj na poti je končno obstal. Moral se je nasloniti na drevo, tako zelo so drgetali njegovi udje v strahu in razburjenosti, tako hropeče je prihajala sapa iz njegovih razdraženih prsi. Groza bred lastnim dejanjem ga je zasledovala, mu stiskala grlo in ga kakor v vročici stresala sem in tja. Kaj naj sedaj stori? Kam naj zbeži? Že tukaj, sredi gozda in komaj četrt ure od hiše, kjer je stanoval, ga je obhajal občutek zapuščenosti. Vse je bilo bolj odljudno, od, kar je bil sam in brez pomoči. Preveša, ki so ga še včeraj Prijateljsko božala, so se mu zdela sedaj mračna, kakor bi mu grozila. Kako tuje in neznano mora biti šele to, kar ga čaka v bodočnosti! Da bo tako sam v tem veliken, neznanem svetu, to g-a je spravljalo ,v o-
krat v življenju se je vozil z vlakom, a ni nikdar pomislil na to, da ga je treba' plačati; kaj še, da bi se zanimal, koliko to stane, eno ali sto kron. Prvič se je spomnil tega, da obstojajo v življenju neka dejstva, na katera ni nikdar pomislil, da ima vsa ta množica stvari, ki ga odajajo, katere je imel že v rokah in se je z njimi igral, svojo vrednost, svojo posebno veljavo. On, ki se je še pred dobro uro smatral za vsevedneža, je spoznal sedaj, da je hodil brez zanimanja mimo tisočerih skrivnosti in vprašanj in sramoval se je, ker se je njegova borna modrost spotikala že ob prvih korakih v življenje. Bil je vedno bolj obupan in vedno krajši so postajali njegovi nezanesljivi koraki do postaje. Kolikokrat je že sanjal o tem begu, kolikokrat je že mislil, da se bo vrgel v življenje, postal cesar ali kralj, vojak ali pesnik, sedaj pa je boječe gledal na majhno svetlo hišico in ugibal le o tem, če bo teh dvajset kron zadostovalo in ga privedlo do stare matere. Tračnice so se svetile daleč v pokrajino, postaja je bila prazna in zapuščena. Edgar se je bojazljivo splazil do blagajne in je šepetaje, da bi ga nihče ne slišal, vprašal, koliko stane vozna karta do Badena. Začuden obraz ga je pogledal izza temne pregraje in dvoje oči se je izza očal smejalo boječemu dečku: “Cela karta?”
“Da,” je izmomljal Edgar. Cisto ponižno, ker se je bal, da bi mogla stati preveč.
“šest kron!”
“Prosim!”
Olajšan mu je odrinil svetli, tako ljubljeni novec, dobil nazaj drobiž in že se je zopet počutil neizrekljivo bogatega,
Urugvaj na razpsiju
“široka fronta” nima možnosti uspeha
Štiri mesece pred novimi glasilo za svojega predsedniške-predsedniškimi volitvami v Uru-, ga kandidata za letošnje novem-
gvaju, ki bodo odločile, ali bo ta “Švica na južnoameriškem kontinentu” (kar tiče demokracijo, ne pokrajino) še1 oštala demokratična država ali ne, ni mogoče nikomur prerokovati, v katero smer se bo usoda te državice nagnila.
Skoro vsa levica se je v Urugvaju zbrala minulega februarja v tkim. gibanje: “Široka fronta” ter njeni vodje zagovarjajo nacionalizacije in agrarno reformo, v stilu čilske Allendejeve marksistične vlade.
Daši urugvajska “široka fronta” vsaj za javnost nima strogo marksističnega programa, združuje v svojih vrstah komuniste, socialiste, levičarske skupine dominantnih urugvajskih strank Colorado in Blanko.
Vodja “široke fronte” je 52 letni bivši vojaški poveljnik Montevidea gemeral Liber Sere-gni, ki ga je to gibanje tudi pro-
berske volitve.
Levičarska fronta skuša izkoriščati sebi v prid notranje spore, ki slabijo tako , Colorados kakor Blancos. Ti dve stranki, ki sta več kot eno stoletje vladali 2,8 milijonom Urugvajcem, sta razbiti vsaka na pet različnih frakcij. Te frakcije proglašajo vsaka svoj načrt, kako zatreti študentske nemire, delavske stavke in komunistične teroriste Tupamaros, ki so doslej pokradli iz urugvajskih bank desetine milijonov pesov in izvedli enajst ugrabitev.
Desničarska vlada Pacheca Areca se trdno drži, kljub napadom Tupamarov in vseh strank v parlamentu. Te stranke napadajo Pacheca Areca, da ne zna zatreti tupamarsko gverilstvo, istočasno pa tudi nasprotujejo ukrepom, ki jih Pacheco Areco izvaja proti gverilcem.
Po ustavi Pacheco Areco ne
evropskih potreb. Velika Britanija naj bi na primer že leta 1975 krila polovico svoj potreb po olju z oljem izpod Severnega morja.
Prav tako bodo to olje rabile tudi druge države Zahodne in Srednje Evrope, v kolikor bo na razpolago. Tako vsaj ne bodo tako močno vezane na olje s Srednjega vzhoda, ki postaja dražje in njegova dobava iz leta v leto bolj negotova.
Črpanje olja izpod Severnega morja je precej težavno in drago, ugodno je zanj, da ima trg neposredno na obali. Glavna ležišča so na področju, ki pripada Norveški. Tako bo ta država postala izvoznica petroleja in pri tem ena med večjimi, saj bo njena produkcija približno enaka libijski, če sedanje ocene drže.
sme znova kandidirati za predsednika. Njegova Colorado stranka ima trenutno najmanj pet različnih predsedniških kandidatov, od sredincev do skrajnih desničarjev, stranka Blanco pa niha med dvema svojima predsedniškima kandidatoma.
Levičarska “široka fronta” trdi, da je socializem edina rešitev za nemirno in gospodarsko nazadujočo državico. General Seregni trdi, da je samo on sposoben pomiriti državo. Z diktaturo?,se mnogi sprašujejo. Komunistični gverilci Tupamaros rahlo podpirajo “široko fronto’”, ta pa se je doslej spretno izogibala kakršni koli povezavi z gverilci. Fronta je organizirala že mnogo delavskih zborovanj po vsej državi, a je največ ljudi — skoro 200.000 — zbrala na nedavnem zborovanju v Montevideo, urugvajski prestolnici s poldrugim milijonom prebivalcev.
Stranke, ki so združene v “široki fronti”, imajo trenutno v urugvajskem parlamentu 15 poslancev, ostalih 115 pa si delita Colorados in Blancos. Politični opazovalci menijo, da je kljub drugačnemu videzu malo verjetno, da bi se ‘široki fronti” posrečilo na volitvah dobiti 600.000 glasov, ki so potrebni, da bi dobila predsednika. Pred petimi leti so namreč stranke, združene sedaj v ‘široki fronti”, dobile samo 250.000 glasov.
“Široka fronta” ima na svojem volilnem programu načrt o podržavljenju bank, o državni kontroli izvozne industrije in o agrarni reformi, kateri naj bi sledila mehanizacija urugvajskega poljedelstva.
Produkcija volne in mesa, trdijo volilni propagandisti, je v Urugvaju v zadnjih 15 letih popolnoma zastalo in trdijo, da ima večino obdelovalne zemlje v oblasti ok. 600 veleposestnikov.
Razvoj v Urugvaju, ki leži na
ustju Rio de la Plata, ki je vhod	T ,..	.	,	.. „„ nnn
v notranjost ne samo Urugvaja, ~ IndlJa ™a okoli 47,000 milj temveč tudi Argentine, Brazi- železniških P^mje v tem polije in Paragvaja, budno zasledujejo v Buenos Airesu, Asun-cionu in Brasiliji.
— Ameriške železniške družbe plačajo povprečno letno 1 bilijon dolarjev davkov.
Kennedy se boji umora
WASHINGTON, D.C. — Sen. Edward M. Kennedy je še vedno med prvimi demokratskimi predsedniškimi kandidati za prihodnje leto, četudi sam vedno znova izjavlja, da nima namere kandidirati. Večina političnih opazovalcev položaja je prepričana, da bo kandidaturo sprejel, če mu bo ponudena-
V zadnji številki poroča časopis “Look”, da sen. E. M. Kennedy misli resno, ko kandidaturo odklanja. To naj bi delal v prvi vrsti zaradi nevarnosti poskusa umora, katerih žrtvi sta bila njegova brata predsednik J. F. Kennedy in sen. R. F. Kennedy-
Sen. E. M. Kennedy je še sorazmerno mlad, bo imel še vedno priložnost za kandidaturo, morda boljšo, kot je sedanja. Ljudje še niso pozabili njegove zgodbe z Joe Kopechnej ki je senatorja v vsej javnosti postavila v kaj čudno luč, svet izven ZDA pa je skoraj kar naravnost namigoval na umor mladega dekleta.
Ulje Ezpod Severnega morja je začelo teči
LONDON, Vel. Brit. — Koncem meseca je priplul v Stavanger prvi tanker z oljem izpod Severnega morja, načrpanim iz ležišč, ki pripadajo Norveški. Zaloge olja pod Severnim morjem so precej večje, kot so jih cenili preje. Zato upajo, da bo mogoče dvigniti v nekaj letih črpanje do 3 milijonov sodov na dan. To bi bil kar precejšen del
gledu na 4. -mestu na vsem svetu.
Moški dobijo delo
Delo dobi moški
Delo dobi moški na gazolin-ski postaji v Twinsburg, za prodajo gazolina in manjša popravila. Kličite 425-7750.
(144)
Delo dobi
Privatni klub išče treznega pomivalca posode in vratarja. Plačano stanovanje, hrano in bolniško zavarovanje. Kličite Joe Dislosky, 831-9400.
(143)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Euclid — bungalow, blizu slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot, v srednjih 20h- Lastnik 481-6859.
-(143)
V najem
6-sobno veliko, čisto stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1081 E. 71 St. se odda za $70. Oglasite se pri Mrs. McCrady ali kličite lastnika 843-8033 po 6. uri zvečer.
-(143)
Hiše naprodaj
Dvodružinska, enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu v St. Clairski okolici.
Kličite 381-2705
(149)
Hiša naprodaj
6-sobna zidana, kolonialna, garaža, v Euclidu od E. 222 St. Kličite 951-4542 ali 943-4518.
-(145)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 5 sob, 4 garaže, trgovina spredaj, blizu sv- Lovrenca na E. 78 St. Proda se poceni zaradi smrti. MI 1-5985
(145)
Gotico. Ne, tega še ni mogel saj je imel v rokah rjav košček prenesti, tega še ni mogel sam j kartona, ki mu je jamčil za prenašati. Toda h komu naj svobodo. V njegovem žepu pa se zateče? Očeta se je bal,! je pritajeno požvenketavalo bil je zelo razdražljiv in tako srebro, nedostopen. Takoj bi ga pos-	(Dalje prihodnjič)
5. Scott and Irwin in Landing Module separate and begin descent. From Command Module, Worden later launches small subsatellite into ^ lunar orbit.__________
6. Landing requires trickiest piloting of all lunar missions, skimming high-rising Apennine Mountains for hundreds of miles before dropping over a ridge and touching down a mile from Hadley Rille, a deep trench.
7. After five excursions, exploring surface in Lunar Rover and setting up experiments, Scott and Irwin lift off to fejoin Worden in Command Moduie.
8. Jettisoning ascent craft, astronauts refire Command Module engines to enter earth trajectory.
9. Splashdown in the Pacific.
ESS
Hiše naprodaj
Dvodružinska, 5 sob spodaj, 3 zgoraj- 2 nova plinska furneza, 2 polni kopalnici, nekaj stopinj od cerkve Marije Vnebovzete.
Richmond Heights
Zidana ranch hiša, dobro zgrajena, 3 spalnice, v prvovrstnem stanju, lot 90 x 378 čev. Klet, zidana garaža za 2 kare.
LAURICH REALTY 481-1313	496 E. 200 St.
(144)
V	najem
4-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, lep vrt, se ugodno odda starejšemu paru na W. 17 St. pri Willey Ave.
Kličite 449-0875
-(146)
V	najem
Štirisobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, čisto, na novo dekorirano, se odda na 1179 E. 79 St- Kličite 651-1744 ali 881-8421.
(144)
V	Euclidu
na 900 E. 223 St. proda lastnik 4 leta staro zidano 2-družinsko hišo, po 2 spalnici, v kuhinji vgrajene naprave, ohlajevanje, klet, dvojna garaža, $45-000.
Kličite 261-3050 po 6. uri.
-(143)
Psiček zgubljen
V torek, 20. julija se je zgubil na Bonna Ave. in 60 cesti bel Fox Terrier psiček z dvema črnima lisama, na ovratnici ima ime “Tiny Nowak”. Prosim kličite proti nagradi EN 1-6998-
(144)
Hiša naprodaj
Enodružinska 5-sobna hiša je naprodaj na 1015 E. 66 St. Kličite ’881-4674
-(147)
POLET APOLLO 15 — Gornja slika kaže polet Apollo 15 z njegovimi glavnimi dogodki. 1. na sliki kaže Cape Kennedy, od, koder je Apollo 15 poletel v vesolje, 2. kaže točko, kjer je Apollo 15 dosegel Zemljin orbit, 3. točko, kjer je krenil proti Luni, 4. začetek krdženja okoli Lune, 5. spustitev lunske ladjice Falcon proti Luni, 6 kraj pristanka in vzleta na Luni, 7. združitev lunske ladjice Falcon po povratku z Lune z matično ladjo Endeavour, 8. pogon motorja vesoljske ladje za povratek na Zemljo, 9. pristanek na Pacifiku 7. avgusta 1971.
Beverly Hills
Naprodaj je zidan in kameniti bungalow. 4 velike spalnice, 2 polni ceramic kopalnici, obita razvedrilna soba, zaprta veranda, ograjeno dvorišče. Nizkih 30h. Kličite	481-3530
(144)
Sobo oddam
Opremljeno sobo s souporabo kuhinje, kopalnice in pralnice ugodno oddam ženski, na 889'E. 75 St. Kličite po 2. uri popoldne 881-0699
-(144)
Sobo oddam
Lepo spalno sobo oddam treznemu moškemu, najraje Slovencu, na Arcade Avenue v Collinwoodu. Kličite IV 1-3448 po 4. pop.
&LEXANDRE DUMASt
Grof Monte Cristo
“Ah, tega je kriva moja že- polago različne zaklade, imena. Ona veruje sanjam, in sa- nuje svoje posestva, rudnike in njalo se ji je, da se je don Car-jvrednoste državne papirje los vrnil na špansko. Igral sem jfrancoske, astrijske in angle-na njene besede, kajti ona je ške, če znaša vse to vsaj sto sicer tako zanesljiva in ima tu-jmiljonov. Premoženje druge di svojo lastno blagajno. Pri | vrste imenujem ono, ki daje od tem sicer nisem izgubil jaz, [velikih manufaktur, znameni-ampak ona; toda lahko vam je tih trgovinskih zvez, vice-kra-uvideti, če izgubi žena sedem- Ijestev in posesti dohodke do stotisoč frankov, da to čuti ved- petnajst miljonov in znaša v no nekoliko tudi njen mož. To-lceloti vsaj petdeset miljonov. rej niste vedeli? Toda stvar j Premoženj e tretje vrste pa je je vendar vzbudila jako mnogo po mojih mislih ono, pri kate-
hrupa.”
“Sicer sem slišal nekaj pri-povedati o tem, a podrobnosti so mi bile neznane, kajti vse, kar se tiče borze, mi je čisto tuje.”
“Torej ne igrate nikdar!”
“Jaz! Kako vendar hočete, da naj igram? Že druge za-
izgubljeni denar z drugimi sre- “Toda dajte mu denarja! see.”	ja. Zaradi njega sem bil v ve-
čnimi špekulacijami nazaj. Saj ima vendar kreditno pis-j “šestdeset tisoč frankov na likih skrbeh.”
Kri, ki sem jo izgubil, je že nadomeščena z novimi snovmi, ki sem jih zavžil. Izgubil sem bitko na španskem in poražen sem v Trstu, toda moje indijsko brodovje je gotovo pridobilo galijone, moji pionirji v Mehiki so gotovo odkrili rudokope.”
“Prav, jako prav, toda rana ostane in se pri prvi priliki zopet odpre.”
“Ne, kajti jaz korakam z gotovostjo,” nadaljuje Danglars z banalno zgovornostjo šarlatanovo, “ne, da bi bil uničen, bi bilo treba, da padejo tri vlade.”
“Resnično, to se je že zgodilo.”
“Zemlja bi več ne smela roditi!”
“Spomnite se seden debelih in sedem suhih krav.”
“Ali morje bi se moralo po-
makaj '
mo za vas, in če se vam zdi vse ^leto. To sem si pač mislil,” pra-v redu, kaj hočete drugega?” jvi Monte Cristo in zgane z ra-
“Izborno! Danes zjutraj mijineni. “Ti Cavalcantiji so res pri meni le kratek čas po njega je pokazal, in izplačal sem ničvredni ljudje. Kaj pa naj j govern prvem vstopu med svet; mu bon za štirideset tisoč fran- mlad, eleganten mož počne s vsaj reklo se mi je tako. Prej kov. Podpisan je Busoni, in ker to malo mesečno vsoto?” j je potoval s svojim zelo strogim
“Navadno delajo tako, toda Cavalcanti je original, ki nerad napravi kako stvar tako kakor,
rem se obrestujejo kapitali po sušiti kakor v Faraonovem času ;
združenih interesih, pri katerem je dobiček odvisen od volje drugih ali od sreče, katero lahko omaje ta ali oni bankerot, poruši telegrafično poročilo, kratko rečeno, kar se v primeri z naravno močjo lahko imenuje podrejeno. Ljudje, katere pri-
deva mi dajo opraviti tako števam tej tretji vrsti, morajo mnogo in mi porvzročajo toli- imeti svoj kapital, ki znaša pri-ko skrbij. če bi hotel še to, bi bližno petnajst miljonov. Ali
si moral najeti razim svojega intendanta še vrsto komi jev. Toda oprostite, kar se tiče Španije ! Zdi se mi vendar, da se to ni samo sanjalo gospej baronici, ampak da so o donu Carlosu pisali isto časopisi.” “Ali verjemite časopisom?” “čisto nič, toda zdi se mi, da je “Messager” izjema in ima vedno zanesljiva poročila, namreč telegrafična.”
“Torej baš to je nerazumljivo,” pravi Danglars; “to poročilo o donu Carlosu je bilo telegrafično.”
“Na ta način,” pravi Monte Cristo, “ste izgubili približno sedemstotisoč frankov?”
“Ne približno, vsota znaša natanko toliko.”
“Vraga, za premoženje tretje vrste je to zelo občutljiv vda-rec,” pravi Monte Cristo.
“Tretje vrste!” pravi Danglars, čute se nekoliko ponižanega. “Vraga, kako mislite to?”
“Gotovo,” odvrne Monte Cristo. “Različna velika premoženja delimo v tri dele: Premoženje prve vrste imenujem ono, če ima človek na raz-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Live in, own rm., bath, TV. Chicago. 1 school age child. $60 wk. Mrs. Cole. Call week days CE 6-8200, 9 A.M. to 5 P.M.
(143)
COMPANION — Retiring for elderly lady. Very light duties. Lithuanian speaking pref. Nr. Rose-land. Live in if desired. Rm. and board and salary.	WA 8-5824
(144)
LOT FOR SALE
HAYWARD WISCONSIN — Lake view wooded lot. Beautiful view. 100 ft. to lake. 2 Blks. to boat launch. Street frontage. $950. By owner.	267-6026
(143)
REAL ESTATE FOR SALE
VICINITY Chicago & Central Park FHA avail. 5 rm. apt. 4 rm. bsmt., 3 rm. & studio up. Extra Ige. lot. 3 c. garage. $16,500. Pvt. owner.
HU 9-1724
(144)
VILLA PARK — 3 bdrm. brk. trilevel. Lge liv. rm., din. rm. and handsomely pan. rec. rm. Sep. laundry and work area w-outside entr., IV2 c. gar. w-dressing rm. for in-ground semi. pool. $32,700. 867-4775 days or 495-0346 eves.
(144)
ni vaše stališče tako, gospod Danglars?”
“Vsekakor, da,” odvrne Danglars.
“Iz tega sledi,” nadaljuje Monte Cristo, ne da bi se dal motiti, “da je hiša, ki ima premoženje tretje vrste, po šestih takih mesečnih zaključkih uničena.”
,“0, kako hitite!” pravi Dan-glarsi in njegovo bledo obličje se nasmehne.
“Vzemiva sedem mesecev,” pravi Monte Cristo z istim glasom. “Povejte mi, če ste kdaj pomislili, da sedemkrat sedem-najststotisoč frankov znaša sko-ro dvanajst miljonov... Ne? Prav imate, kajti če bi v takih slučajih človek mislil na take stvari, bi nikdar ne tvegal svojega kapitala na ta način, ker je trgovcu ali bankirju denar to, kar je nam drugim ljudem naša koža. Imamo bolj ali manj lepo obleko, to je naš kredit, toda če človek umrje, ima samo svojo kožo, kakor ima trgovec ali bankir, če zapusti svoj poklic, le svojo resnično last, kar torej znaša pri vas največ pet do šest milijonov. Toda od teh petih ali šestih milijonov, ki tvorijo vaše resnično premoženje, izgubite skoro dve, ki zmanjšata vaše premoženje in vaš kredit, to se pravi, moj ljubi gospod Danglars, da je važa koža odprta in pri tej rani krvavi jedna vaših žil, in če se to štirikrat ponovi, morate umreti. Toda aii potrebujete denarja, moj ljubi gospod Danglars? Ali želite, da vam ga posodim?”
“Kako slabo znate računi-ti!” vsklikne Danglars, ki porabi vso svojo zvitost in si na vso moč prizadeva, da bi prikril, kaj se vrši v njegovi notranjosti. “Že zdaj sem dobil
How to get the Zip Codes
YOU need
1.	When you receive a letter, note the Zip In the return address and add it to your address book.
2.	Call your local Post Office or see its National Zip Directory when you’re there.
3.	Local Zips can be found on the Zip Map In the Yellow Pages.
1
advertising contributed >	- for the public good
toda so druga morja, ki ostanejo, in moje ladije bi se lahko izpremenile v karavne.”
“Tem boljše, tisočkrat boljše, moj ljubi gospod Danglars,” pravi Monte Cristo; “vidim, da sem se motil in je vaše premoženje že premoženje druge vrste.”
“Mislim, da lahko aspiriram na to čast,” pravi Danglars s svojim stereotipnim smehljajem, ki napravi na Monte Crista isti vtis kakor oni medli meseci, katere slikajo slabi slikarji kot okrasek svojih razvalin. ’’Toda,” pristavi da bi obrnil pogovor na drug predmet, “povejte mi vendar, kaj lahko storim za majorja Cavalean-tija.”
je na njem vaš indorsement, pač razumete, da sem ga takoj izplačal.”
Monte Cristo pokima v znamenje, da se strinja.
“Toda to še ni we, ’’pravi Danglars; “tudi za svojega sina je otvoril pri meni kredit.” “Koliko pa da —- brez indis-krečije — mlademu možu?” “Pet tisoč frankov na me-
j— """•
“Toda uvideti morate, če bi potreboval mladi mož kak tisočak več....”
Da to nič ne škoduje, ker vas oče ne pusti na cedilu. O,
GLAVNI DAVKAR — Johnnie M. Walters je bil nedavno imenovan za direktorja zvezne davčne uprave namesto Randolpha Thrower ja, ki je-odstopil s tega mesta. Walters je star 51 let, je odvetnik in' davčni strokovnjak iz Greenvilla, S.C.
vi teh milijonarjev onstran Alp Uenje ne deli?” vpraša Dan-ne poznate: to so pravi skopu-lg]ars malomarno, hi. In po kateri hiši je otvoril pri vas ta kredit?”
“Po hiši Tenzi, ki je jedna najboljših v Florenci.”
“Nočem reči, da lahko izgubite, toda vsakakor se držite v mejah pisma.”
“Ali ne zaupate Cavalcanti jem?”
“Jaz bi dal na njihov podpis deset miljonov, kajti njihovo premoženje spada v drugo vrsto, moj ljubi gospod Danglars.”
“In kako skromen je pri tem! Jaz bi ga ne bil smatral za nič več nego za navadnega I majorja.”
“In s tem bi mu bili izkazali veliko čast, kajti resnično, njegovo bogastvo se mu ne čita z obraza. Ko sem ga jaz videl prvič, sem ga smatral za jedne-ga onih poročnikov, ki se jih prime plesnoba pod njihovimi privimi epuletami. Toda Italijani so vsi taki: ali so jednaki Judom ali pa so bleščeči kakor modrijani iz Jutrove dežele.”
“Mladi mož je boljši,” pravi Danglars.
“Da, morda je nekoliko pre-boječ, toda v splošnem mi uga-
Ker ste ga videli zadnjič j drugi. Misli se celo, da je poslal svojega sina na Francosko z namenom, da dobi tukaj primerno partijo,”
“Ali verujete to?”
“O tem sem prepričan.’
“In slišali ste govoriti o njegovem premoženju?”
“O tem se govori zelo mnogo:	nekateri mu pripisujejo
milijone, toda drugi trdijo, da nima čisto nič.”
in zelo resnim učiteljem in ni bil še nikdar v Parisu.”
“Ali nimajo vsi ti odlični Italijani navade, da se poženijo v svojih rodbinah, da se premo-
EUCLID POULTRY
V valojfJ imarpo vedno o^i^č.pn^	n*	zrP7ane.
polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridile In sl izberite!
HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET. 8TJCL1O	K* 1-8187
PRILASTIL SI JE PRAVICE, KI JIH NIMA — Dr. Daniel Ellsberg je na svojo roko in na svojo odgovornost predal The New York Timesu in drugim listom tajno penta-konsko študijo o ameriškem zapletu v Vietnam, ko je iz vnetega zagovornika vietnamske vojne postal njen prav tako fanatičen nasprotnik. Na sliki ga vidimo z ženo Patricio. Zvezna vlada ga je obtožila zaradi izdaje vladnih tajnosti, pa ga je sodišče pustilo na svobodi, ko je položil jamščino.
mmmmmmr.
........-
i |
;
VESELI JE DELO IN DENAR! — Mrs. Teresg Langley, 26 let stara mati treh otrok v Mon-tereyju, 'Mass., vozi težki tovornjak, ki ga vidimo na sliki zgoraj, ko zvrača tovor blata. Na spodnji sliki vidimo voznico, ki pravi, da jo “veseli to delo in denar”, ki ga prinaša.
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0028.
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*	h
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
bi morala biti
vsaki slovenski hiši