LETO XX_ TOREK, 10. APRIL 1990 Štev. 1

Marketing je preveč pomemben, da bi ga pustili
samo tistim, ki delajo v marketingu!

Analiza proizvodnje in prodaje v letu 1989

Trženje postaja v pogojih odprte gospodarske in družbe¬
ne konkurence najpomembnejši strateški cilj in pot, ki nam
lahko zagotavlja profitabilno poslovanje. V našem Glasilu
smo v preteklih dveh letih večkrat opozorili na nujnost tržne¬
ga obnašanja, pa je zaradi splošne klime v podjetju ostalo vse
le pri besedah.

Eden najpomembnejših razlogov za indolenten odnos do
marketinške strategije v procesu našega organiziranja in po¬
slovanja je bila čvrsta samoupravna organiziranost brez pra¬
vno definirane odgovornosti za materialni razvoj podjetja.
Družbena sredstva so bila povrhu vsega brez lastnika, sociali¬
stično samoupravljanje je bilo kot vlak na slepem tiru.

Ob prehodu na nov način upravljanja v našem podjetju je po¬
trebno odpraviti vse pomanjkljivosti, ki so doslej (tudi zaradi siste¬
ma) delovale rigidno na našo organiziranost in omogočale obstoj ne¬
strokovnega delovanja na vseh ravneh in področjih. Zato je potreb-

• Proizvodno naravnanost (plan proizvodnje, plan prodaje,
plan nabave) preusmeriti v tržno naravnanost, kot je orientacija na
kupca (kupec na prvem mestu!), orientacija na dobavitelja (negovati
odnose z dobavitelji, postaviti odnose na višji nivo, partnerstvo), ori¬
entacija na konkurenco (konkurenca je potrebna za tržno gospodar¬
stvo, konkurenco je potrebno zelo podrobno poznati), orientacija na
javnost (ustvarjati javno mnenje v našem podjetju), orientacija na
sodelavce (rehumanizacija poslovanja, motiviranje, osebno angaži¬
ranje, samoiniciativa, zamenjava norm z bolj humanimi merili) in
orientacija na imetnika kapitala (prodaja in nakup delnic, poslovne
reorganizacije).

• Formalno transformacijo OZD v podjetju obogatiti z novimi
organizacijskimi in podjetniškimi oblikami delovanja, kajti sedanji
»status quo« koristi samo tistim, ki želijo podaljšati svoj dolgoletni

mandat svoje strokovne nesposobnosti in monopol na podzaposle-
nem delovnem mestu.

Novi statut nesporno dokazuje, da statutarne spremembe niso
povzročile spremembe upravljalskega sistema podjetja, ker je za¬
kon o podjetjih notranjo organiziranost prepustil v odločitev podjet¬
jem samim. S tem pa je zakonodajalec dokazal, da model organizi¬
ranosti ne spada med samoupravna vprašanja. Ali bomo mi še zme¬
raj verjeli in verovali v to? Po treh mesecih formalne transformacije
je vse bolj glavna zahteva po jasnejši opredelitvi in določitvi odgo¬
vornosti do pridobivanja dobička, zagotavljanja finančne likvidnosti
in oplemenitev našega premoženja. Kdor se v vodilni ekipi ne bo za¬
vedal te odgovornosti, ga bo potrebno čimprej zamenjati.

• Formalne letne, srednjeročne in dolgoročne plane je potreb¬
no zamenjati z marketinškim planiranjem. Brez lastne marketinške
strategije ne bomo mogli dolgo obstajati. Doslej smo le reagirali na
razvojne procese na področju trženja, zato smo sprejemali ad hoc
odločitve z visokimi stroški in nedoslednimi postopki, postali smo
zelo ranljivi ob vsaki spremembi na trgu potrošnikov ali dobavite¬
ljev. Odkriti moramo specifične načine strateškega planiranja in
oblikovati lastno prihodnost ter razvoj.

Ta kratek uvod v analizo »fizi¬
čnega obsega poslovanja v letu
1989« sem namenil vsem razmiš¬
ljajočim sodelavcem zato, da bo¬
do spoznali razliko med tem, kaj
delamo in kaj bi morali delati,
da bi bili uspešni. Uspešnost ne
pomeni nič drugega kot ustvar¬
jati dobiček in biti stalno finan¬
čno likviden. Poti za doseganje
teh dveh priznanih ciljev podje¬
tja so zelo različne in tem potem

s£ijston stavba LIP Bled  — Center za inženiring in marketing LIP Bled

pravimo strategije. Strateškega
planiranja se ne moremo naučiti
v učbenikih, kajti to je izvirna,
specifična poslovna usmeritev
vsakega podjetja, ki se bori za
preživetje. Strateško planiranje
bazira na poslovni moči podjetja
in njegovih izdelkov ter na izbo¬
ru atraktivnih trgov. Oblikova¬
nje možnih poslovnih usmeritev
je v dobršni meri umetnost, zato
je tudi vodenje podjetja bolj
umetnost kot znanost. Strategi¬
je so zato rezultat ustvarjalnega
in inovativnega napora v podje¬
tju. Reklo: »Eni mislijo, drugi
delajo« je potrebno zamenjati z
reklom: »Vsi mislimo, vsi dela-

Umetnost oblikovanja plan¬
skih strategij uporablja v naj¬
večji meri razpoložljive podatke
in raziskovalne metode. Analiza
poslovanja v nekem časovnem
obdobju je torej potrebna zato,
da glede na sedanje proizvodne
programe poiščemo poslovne
probleme in planske vrzeli in
ocenimo obstoječo strategijo. Ta
ocena pa nam pove, zakaj je po¬
trebno oblikovati nove možne
planske strategije. Ali mi sploh
imamo kakšno poslovno strate¬
gijo, katere cilj je preživetje in
razvoj? To mnenje prepuščam
bralcem v razmislek in v izziv,
da končno le začnemo drugače
misliti in delati.

Kot sem že omenil, je za vsa¬
ko poslovno strategijo potrebno
poznati proizvodni program in
doseganje proizvodno-prodajnih
rezultatov v preteklem letu. Pa
si oglejmo nekaj najbolj značil¬
nih podatkov o obsegu našega
dela v letu 1989:

(nadaljevanje na 2. strani)

wvngun 5]

(nadaljevanje s 1. strani)

Tabela 1: Fizični obseg proizvodnje DO LIP Bled v letu 1989 in pri¬
merjava s planirano in doseženo v letu 1988

Tabela 2: Doseganje proizvodnje v razdobju I—XII 1989 v primerja¬
vi s planom in preteklim letom

(Tabela 2)

V letu 1989 nismo bistveno
menjali proizvodnega progra¬
ma, razen v Podnartu, kjer je z
nedokončano investicijo stekla
proizvodnja masivnih plošč.

Planirani proizvodni rezultati
so bili na nivoju podjetja doseže¬
ni 100 %, primerljiva raven pro¬
izvodnje iz leta 1988 pa je bila
presežena za 3 %.

Gibanje proizvodnje v primer¬
javi s planirano in primerljivo
lansko ravnijo nazorno ilustrira¬
ta naslednji preglednici, iz kate¬
rih je razvidno nihanje proiz¬
vodnje z upadanjem njene rasti.

(Tabela 3)

Tovarna Bohinj je poslovno
leto 1989 zaključila z razmeroma
visokim planskim zaostankom
(5 %), medtem ko je bil celotni
obseg proizvodnje 1 % nad pri¬
merljivo ravnijo iz leta 1988.
Proizvodnja plošč je znašala
806.618 m a , kar je 5% več kot leta
1988 in 4 % nad planom, torej je
zabeležila dober proizvodni re¬
zultat. Nasprotno temu ugodne¬
mu poteku proizvodnje pa stoji
obrat pohištva, ki je planske ci¬
lje dosegel le 80 %. Tudi obrat
žaga ni izpolnil planskih priča¬
kovanj (97 %), na kar je najbolj
vplivala proizvodnja žaganega
lesa (89 %).

Med proizvodnimi problemi,
ki so negativno delovali na dose¬
ganje plana, izstopajo predvsem
pomanjkanje žaganega lesa, ki
je posledica izpada dobav hlodo¬
vine (tovarna Bohinj je prejela
le 85 % načrtovanih količin hlo¬
dovine), občasno pomanjkanje
kadrov v neposredni proizvodnji
zaradi povečane bolniške odsot¬
nosti in menjava proizvodnih
programov v pohištvu. Za pohi¬
štvo je bilo še posebej značilno,

da plan proizvodnje ni bil uskla¬
jen s proizvodnimi možnostmi
(kapacitetami), v obratu so šte¬
vilna ozka grla, pa tudi predi¬
menzionirane zmogljivosti.

(Tabela 4)

Tovarna Rečica je leta 1989 do¬
segla plan proizvodnje, v pri¬
merjavi z letom 1988 pa je obseg
proizvodnje povečala za 2%.
Proizvodnja v obratu vrata ni
dosegla plana (97 %), medtem ko
je obrat žaga presegel plan za
13 %. K temu je največ doprine¬
slo 51 % preseganja plana v pro¬
izvodnji oblog, žaganega lesa pa
je bilo proizvedenega 6 % več
kot je bilo planirano. Ugodno gi¬
banje proizvodnje žaganega lesa
je bilo posledica redne dobave
hlodovine, katere je bilo doba¬
vljeno celo 10% več kot je bilo
predvideno v surovinski bilanci.
Posebna značilnost proizvodnih
rezultatov je izredno spremenje¬
na struktura proizvodnje v pri¬
merjavi s planirano in doseženo
v letu 1988. To spreminjanje
strukture proizvodnega progra¬
ma, ki je bilo prisotno tudi v zelo
kratkih časovnih obdobjih, je
povzročalo organizaciji dela ve¬
like probleme in težave pri izpol¬
njevanju izdobavnih rokov in
oskrbe z materiali.

(Tabela 5)

Fizični obseg proizvodnje v To¬
varni Mojstrana ni zabeležil do¬
brih rezultatov, saj je zaostajal
tako za planiranim kot za dose¬
ženim obsegom proizvodnje v le¬
tu 1988. Nesporno je k slabemu
rezultatu doprinesla politika vi¬
sokih cen storitvenega razreza,
saj je bilo doseženo le 50 % pla¬
niranih storitev.

Slaba izkoriščenost razpolo-
(nadaljevanje na 4. str.)

Tabela 4: Fizični obseg proizvodnje v tovarni Rečica

2

Pred nami so volitve

KANDIDATNA LISTA

V mesecu aprilu bodo
izvedene splošne volitve
delegatov v družbenopo¬
litične skupnosti ter v
Predsedstvo republike
Slovenije. V našem pod¬
jetju pa smo tem volit¬
vam pridružili še volitve
v naše samoupravne or¬
gane.

Volili bomo:

8. aprila

• predsedstvo repu¬
blike Slovenije (predsed¬
nika in člane)

• zbor občin republi¬
ke Slovenije

• družbenopolitični
zbor skupščine republike
Slovenije

12. aprila

• delegate za zbor
združenega dela skupšči¬
ne Republike Slovenije

• delegate za zbor
združenega dela skupšči¬
ne občine Radovljica

V našem podjetju pa
bomo tega dne volili tu¬
di v naše samoupravne
organe, in sicer:

• v delavski svet
podjetja

• v svete tovarn in
uprave

• v disciplinsko ko¬
misijo

22. aprila

• delegate za zbor
krajevnih skupnosti

• delegate za druž¬
benopolitični zbor skup¬
ščine občine Radovljica

• ter 2. krog volitev
v republiške organe

Zakon o volitvah skup¬
ščine (Ur. list SRS 42/89)
urejuje celoten postopek
volitev in odpoklica dele¬
gatov.

Kandidiranje smo
opravili že v začetku me¬
seca marca, saj smo pod¬
poro kandidatom dajali
do 12. marca 1990, tako
da so vsi kandidati sedaj
že znani.

Kot vsi vemo, bodo le¬
tošnje volitve prve resni¬
čno svobodne volitve v
Sloveniji. Na teh volitvah
bo moč izbirati med več¬
jim številom kandidatov,
pa tudi strank, izvoljeni
delegati pa bodo stalni
poslanci.

Glede na povedano bi
bilo prav, da se spremeni
tudi naš odnos do voli¬
tev, saj bodo izvoljeni
delegati v veliki meri
odločali o našem življe-
in usodi.

Jelka

3

(Nadaljevanje z 2. strani)
žljivega fonda delovnega časa
(10,2 % boleznin) je prispevala
velik delež k nedoseganju plana,
tudi produktivnost ni dosegla

planirane. V Tovarni Mojstrana
so se soočali torej pretežno s
problemi organizacij sko-kadrov-
ske narave.

Tabela 6: Fizični obseg proizvodnje tovarne Podnart

/^Marketing je preveč

pomemben, da bi ga pustili
samo tistim, ki delajo
v marketingu!

Tabela 7: Fizični obseg proizvodnje v tovarni Filbo

(Tabela 6)

V Tovarni Podnart so v letu
1989 potekala investicijska dela,
zato je bila proizvodnja v prvi
polovici leta zelo motena. Pose¬
ben problem je bilo stalno pre¬
stavljanje roka dokončanja. V
investicijskem programu je bil
zaključek izvajanja predviden v
aprilu 1988, dejansko pa je bila
investicija zaključena v februar¬
ju 1990. leta. Začetek redne pro¬
izvodnje je bil planiran v juliju
1989, dejansko pa smo še v tem
trenutku v fazi poskusnega
obratovanja. Zaradi vsega nave¬
denega je posebno pri obsegu
proizvodnje v letu 1989 upošte¬
vati vse navedene probleme. V
prvem polletju so delavci tovar¬
ne Podnart zaradi izpopolnjeva¬
nja, deloma pa zaradi investicije
delali v Tovarnah Rečica in Bo¬
hinj.

(Tabela 7)

Tovarna Filbo je bila glede na
doseganje fizičnega obsega pro¬
izvodnje najuspešnejša v podje¬
tju, saj je planirani obseg proiz¬
vodnje presegla za 13 %, v pri¬
merjavi z letom 1988 pa je bila
produkcija večja za 14 %. Značil¬
nost njenega poslovanja je bila
visoka stopnja izkoriščenosti
kapacitet, ugodno izkoriščanje
fonda delovnega časa (samo
6,7 % bolovanja) in visoka produ¬
ktivnost (planirana produktiv¬
nost je bila presežena za 6 % de¬
la.

Proizvodni rezultati niso bili
slabi, lahko pa bi bili boljši. Vse¬
kakor pa so bili boljši od prodaj¬
nih. Primerjava proizvedenih in
prodanih količin je nazorno pri¬
kazana v naslednji tabeli:

(Tabela 8)

Količinskega plana prodaje v
letu 1989 nismo izpolnili. Proda¬
ja izdelkov lesnopredelovalnih
tovarn je zaostajal za planom
9 %, zaradi uspešno prodaje Fil-
ba je zaostajanje skupne proda¬
je znašalo 7 %. Bistveno pri med-
mesečni primerjavi prodanih
količin je upadanje obsega pro¬
daje v primerjavi s planskimi
zadolžitvami!

(Tabela 9)

Na osnovi tega kratkega prikaza
analize fizičnega obsega proiz¬
vodnje in prodaje lahko ugotovi¬
mo, da imamo bolj pomanjkljive
podatke in raziskovalne metode,
na katere se lahko naslonimo
pri razvijanju lastnih planskih
strategij. Rezultat dogovorne
ekonomije so še vedno produkti-
vistična pojmovanja poslovanja,

ki ne dajejo dovolj jasnega od¬
govora na naslednje vprašanje:

»Vprašanje ni, kaj bomo poče¬
li jutri, temveč, kaj moramo sto¬
riti danes, da bomo pripravljeni
na jutri!« Šlibar

Tabela 8: Zaloge, proizvodnja in prodaja v letu 1990

Merila nagrajevanja
v letu 1990

V javni obravnavi je predlog novih meril za plače v
letu 1990. Z novimi merili želimo doseči, da bi bil posa¬
meznik oziroma skupina delavcev nagrajena po svo¬
jem prispevku k delovnim in poslovnim rezultatom or¬
ganizacijske enote ali podjetja.

Poleg že znanih meril: dosega¬
nje časovnih normativov, plan
proizvodnje, doseganje produ¬
ktivnosti, plan dejanskega kri¬
tja, plan realizacije in plan mar¬
že uvajamo nekaj novih: doda¬
tek za ključne delavce, dobiček
podjetja oz. tovarne, osebno oce¬
no in merilo za gospodarjenje.
Dodatek za ključne delavce
je merilo za delavce v nepo¬
sredni proizvodnji, to je za de¬
lavce s širokim znanjem in ob¬
vladovanjem več tehnoloških
faz produkcije, možnostjo pre¬
meščanja brez posebnih rizikov.
Dobiček podjetja oz. tovarne
je merilo za direktorje tovarn,
sektorjev in glavnega direktor¬
ja. Dobiček bomo ugotavljali
mesečno na osnovi podatkov
mase kritja, predvidenih plač in
planiranih FIS ter ga primerjali
s planiranim dobičkom.

Osebno oceno

uporabljamo za vsa posredna
dela. Za določanje ocene osebne

učinkovitosti imamo naslednje
splošne kriterije: kreativnost in
iniciativnost, obseg dela in izpol¬
njevanje rokov, kvaliteta in re¬
zultati dela, sodelovanje ter ja¬
vno nastopanje. Za vodstvo pod¬
jetja, prodajo in nabavo pa se
uporabljajo še dodatni specifični
kriteriji. Delavec je lahko oce¬
njen od 0 % do 20 %. Vsak oce¬
njevalec za svojo skupino lahko
doseže maksimalno 10 % povpre¬
čne stimulacije. Ocena osebne
učinkovitosti je tajna.

Merilo za gospodarjenje

predstavlja kriterij uspešnosti
na nivoju tovarne oziroma pod¬
jetja. Ta določa maso sredstev
za OD v obračunanem obdobju,
na podlagi doseženega dobička
na pogojnega delavca v primer¬
javi s planiranim dobičkom.

Želimo, da bi z novimi merili
dosegli večjo motivacijo za učin¬
kovitejše in kvalitetnejše delo,
samo tako pa bomo lahko imeli
tudi višje prejemke. M. Š.

Nova lastna prodajna
mesta

Zaradi boljše, cenejše, predvsem pa kvalitetnejše ponudbe na¬
ših izdelkov, smo se odločili za razširitev lastne maloprodajne mre¬
že. Poslovalnice bomo odpirali predvsem tam, kjer je povpraševanje
po naših izdelkih in kjer je še dovolj močna individualna gradnja.
Tak pristop ima naslednje prednosti:

— kupec lahko izbira med kompletnim našim proizvodnim pro¬
gramom

— pretežno gotovinska plačila pomenijo hitrejše obračanje vlo¬
ženega kapitala

— krajši so dobavni roki za vse tiste kupce, ki ne vzamejo pol¬
nega kamiona blaga ali želijo svojo ponudbo samo dopolniti (to so
manjša gradbena ali trgovska podjetja).

V lanskem letu in v začetku
letošnjega leta smo pridobili tri
poslovalnice.

Marca meseca smo odprli po¬
slovalnico v Kragujevcu, ki jo
vodi ing. Svetoslav Simič. Ta po¬
slovalnica je naša last, v njej so
zaposleni trije delavci.

Decembra 1989. smo sklenili
najemno pogodbo z Dautom Be-
risha, lastnikom novozgrajene
hale v Uroševcu. Halo smo pre¬
uredili v prodaj no-razstavni ter
skladiščni prostor. Zaposleni so
trije delavci, poslovalnico vodi
Daut Berisha.

Razstavni salon v Uroševcu

Obe poslovalnici kljub politi¬
čnim stresom in gospodarski
blokadi poslujeta uspešno.

1. marca letošnjega leta smo
odprli poslovalnico v Splitu. Po¬
lovico naših prostorov (predstav¬
ništva) smo dali v najem zaseb¬
ni trgovki, Meiri Vlahinič in z
njo sklenili pogodbo o prodaji
naših izdelkov za naš račun.
Skladiščni prostor za poslovalni¬
co smo najeli pri Slovenijalesu
Split.

V prvem mesecu poslovanja je
napravila izredno veliko prome¬
ta, tako da je tudi ta odločitev
pravilna.

Naša maloprodaja ima osem
poslovalnic:

— v Sloveniji: na Bledu in v
Murski Soboti

— v Hrvatski: v Zagrebu in
Splitu

— v Srbiji: v Beogradu dve —
ena je v okviru KLI Logatec, in
Kragujevcu

— na Kosovu: v Uroševcu

Trudimo se, da bi v letošnjem

letu odprli še tri poslovalnice. Ta
cilj pa je odvisen od gospodar¬
skih ter političnih gibanj, v veli¬
ki meri pa od potrebnih finan¬
čnih sredstev.

Testen

V Splitu, na Balkanski ulici 54 a je nova poslovalnica; je v naselju
blizu starega dela mesta

Razstavni del poslovalnice Split

Poslovalnica Uroševac

5

Vrata VHS LIP Bled

vrata za vhode v stanovanja, arhive, hotelske sobe, itd.

V projektivno razvojnem biroju se dalj časa ukvarjamo z nalo¬
go, kako rešiti vse zahteve, ki nastopajo pri vhodih v stanovanja in
prostore s podobnimi zahtevami in kako skonstruirati taka vrata, ki
bi pri standardni debelini krila bila odporna proti vlomu, ognju ter
bi poleg teh dveh lastnosti imela tudi zahtevano zvočno in toplotno
izolacijo.

Proizvajalci vrat te zahteve rešujejo ločeno ali pa imajo kon¬
strukcijsko zelo zahtevne rešitve, kjer se vključujejo nelesni mate¬
riali in prihajajo tako do večjih debelin krila.

Naša rešitev vratnega krila
sloni na izključno lesnih mate¬
rialih, ne presega standardne di¬
menzije in dopušča široke mož¬
nosti finalizacije: različni furnir¬
ji, lužila, barve, stilne letve, itd.

Po nekaj atestih na manjših
vzorcih smo skonstruirali vrata
VHS LIP BLED. Veljavne ateste
smo izvedli na Zavodu za razi¬
skavo materialov in konstrukcij
v Ljubljani in dobili naslednje
rezultate:

— ognjeodpornost F 30 min

— zvočno izolirnost 32 dB

— toplotna izolativnost

1,95 W/m 2 K

Samo krilo je kompaktno zle¬
pljeno iz več plasti in z montažo
primernega okovja otežkoča de¬
lo vlomilcev po celotni površini
krila, posebno pa v kritičnih to¬
čkah za vlamljanje.

Glede na različne potrebe smo
izoblikovali tri tipe vrat: VHS-4,
VHS-5 in VHS-6.

VHS-4

Krilo VHS je montirano na
kovinski podboj Železarne Jese¬
nice v brazdani in nebrazdani iz¬
vedbi z ognjevarno izvedbo klju¬
čavnice Titan Kamnik in var¬
nostnim ščitom proizvajalca Si¬
tar Kamnik. Ta izvedba je pri¬
merna tudi za sanacije (zame¬
njavo krila) vrat, kjer je že vzi¬
dan kovinski podboj.

VHS-5

Pri tej izvedbi je v krilo monti¬
rana ognjevarna varnostna klju¬
čavnica (prototip Kovinoplasti¬
ke Lož), ki dodatno zaklepa še
na dveh mestih. Podboj je kovin¬
ski, nasadila so trajna in mo¬
čnejše izvedbe.

VHS-6

Ta izvedba ima specialen ko¬
vinski slepi podboj, oblečen s po¬
sebno izvedbo SM podboja.

Krila nosijo posebna nasadila,
ki se dajo regulirati tridimenzio¬
nalno, in sicer ko je krilo že obe¬
šeno ter ga za točno nastavitev
ni potrebno snemati. Tudi klju¬
čavnica je posebnost:

pri navadnem zapiranju se za¬
skoči še v zgornjem in spodnjem
robu s posebnimi vodili. Ti za-
skočniki se pri zaklenjenih vra¬
tih blokirajo; tako je krilo zava¬

rovano proti vlomu na sedmih
mestih. Varnostni ščit še dodat¬
no varuje dostop do ključavnice
in cilindričnega vložka. Vrata so
v levo-desni izvedbi. Vse okovje:
prototipna izvedba tov. Sitar
Franca iz Kamnika.

Vse te izvedbe smo predstavili
na razstavi »Varnost našega do¬
ma« v Ljubljani, v Mariboru, v
Novem mestu in Celju ter pred¬
stavitvi inovacijskih dosežkov v
občini Radovljica (v CIM-u LIP
BLED).

Interes na teh razstavah je bil
precejšen — bili smo edini pro¬
izvajalec takih vrat. Tudi ocene
v časopisju so bile ugodne. Vra¬
ta VHS smo prijavili na Zvez¬
nem zavodu za patente v Beo¬
gradu.

Mik

Gradbinci pravijo:
»To je ta pravo!«

Če je tehnična rešitev resnično dobra, se bo izkazalo pri upora¬
bi na gradbišču. Gre namreč za čelno ojačitev opažnih nosilcev LIP
20, ki jo trenutno testiramo na gradbišču platoja Karavanškega pre¬
dora skupaj z opažnimi ploščami nove konstrukcije.

Lesne opažne nosilce LIP 20,
ki spadajo v proizvodni program
tovarne Rečica, verjetno že po¬
znamo. Gre za nosilce, ki jih se¬
stavljata dve monditni pasnici,
ki sta skupaj s troslojno stojino
zlepljeni v monolitno celoto. In

prav ti dve pasnici sta v uporabi
še posebej izpostavljeni mehan¬
skim poškodbam, seveda poleg
vremenskih vplivov.

Tako smo pri pregledu stanja
starejših nosilcev (3—5 let) ugo¬
tovili, da je vsaj 80 % nosilcev oz.

6

pasnic bolj ali manj razklanih s
konca, kar lahko tudi znatno
vpliva na nosilnost in varnost
pri uporabi. Poškodbe pa se lah¬
ko pojavijo že po prvi uporabi.

Seveda se s takšnim proble¬
mom srečujejo tudi tuji proizva¬
jalci, tako da se je pojavilo

nekaj bolj ali manj uspešnih
rešitev.

Ocenjujemo pa, da nobena od
teh rešitev kompleksno ne rešu¬
je tega problema.

Pri iskanju lastne rešitve smo
se oslonili na glavna izhodišča
kot so:

1. čelo nosilca oz. pasnici morata biti ojačani in ne samo zaščite¬
ni (lesna vlakna povsem utrjena)

2. ojačitev naj bo takšna, da z lesom čimbolje sodeluje

3. če gre za dodatne kovinske ali plastične dele, morajo biti
vgrajeni tako, da se pri uporabi (udarci, vremenske spremembe) ne
zrahljajo ali celo odstopijo.

4. Postopek izdelave mora biti čim enostavnejši in po poznanih
postopkih.

5. In končno: Rešitev ne sme kršiti patentnih pravic tujih proiz¬
vajalcev.

Rešitve smo obdelali v delovni
skupini M. Mozetič, F. Žerovc,
J. Zupan, C. Kocjančič.

Glede na to, da je rešitev v po¬
stopku obdelave oz. zaščite v Pa¬
tentni pisarni v Ljubljani in da

je v fazi testiranja na gradbišču,
jo bomo predstavili prihodnjič.

Opomba:

Prepričan sem, da boste na¬
daljevanje nestrpno pričakovali.

Miran Mozetič

Na podlagi 44. člena samoupravnega sporazuma
o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj
v LIP Bled in sklepa izvršnega odbora z dne 29. 3.
1990 objavljamo

RAZPIS

za dodelitev posojil

— za nakup stanovanja oz. hiše v znesku
1.000.000,00 din

za gradnjo oz. adaptacijo stanovanj v zasebni lasti v
znesku 2.000.000,00 din

I. RAZPISNI POGOJI

Pravico do stanovanjskega posojila pod pogoji, določe¬
nimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah za
urejanje stanovanjskih vprašanj v LIP Bled in v pravilnikih
posameznih tovarn in uprave imajo vsi delavci, ki so v de¬
lovnem razmerju v eni od tovarn oz. na upravi za nedolo¬
čen čas in upokojenci.

Delavec, ki prosi za kredit, mora biti kreditno sposoben.

Posojilo se dodeljuje za:

1. izgradnjo ali nakup družinske stanovanjske hiše ali
stanovanja (novogradnje)

2. za izboljšanje pogojev bivanja v lastni stanovanjski hi¬
ši ali stanovanju (adaptacije)

Stanovanjsko posojilo je dolgoročno posojilo z obvez¬
nostjo vrnitve do 20 let glede na višino dodeljenega posoji¬
la in z 10 % obrestno mero.

Ostale splošne in posebne kreditne obveze v zvezi z vra¬
čanjem in zavarovanjem kredita bo določala kreditna po¬
godba.

II. DOKUMENTACIJA

Udeleženci razpisa morajo k vlogi za dodelitev posojila
predložiti naslednje dokumente:

— zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. o pravici
uporabe zemljišča

— gradbeno dovoljenje

— kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu
stanovanja oz. hiše

— dokazilo o višini lastne udeležbe, ki ne sme biti
manjša od 30 % zneska, potrebnega za dokončanje oz. pri¬
dobitev investicije.

III. OSTALE DOLOČBE

1 . Vlogo s potrebno dokumentacijo za dodelitev posoji¬
la je potrebno vložiti najkasneje do 30.4. 1990 in poslati
na naslov: LIP, lesna industrija Bled, Splošni sektor, 64260
Bled, Ljubljanska 32.

2. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale,
prav tako tudi ne vloge tistih prosilcev, ki jim je bilo posoji¬
lo že prej dodeljeno do najvišje vsote, ki je veljala v času, ko
jim je bilo posojilo dodeljeno.

3. O izidu razpisa bomo udeležence obvestili z objavo

sklepov na oglasnih deskah v tovarnah in na upravi ter z
vročitvijo sklepov vsem prosilcem, s pojasnilom in rokom
možnosti prigovora. Izvršni odbor

LIP Bled

Ukinitev žagalnice
v Tovarni Podnart

S tem člankom želim osvetliti nekatera dejstva, ki so pripomo¬
gla k odločitvi vodilnih ljudi v tovarni in podjetju LIP Bled, da se ra¬
zrez hlodovine v Podnartu ukine.

V tovarni Podnart obratuje ža-
galnica s hlodovno tračno žago
proizvajalca Louis Brenta že od
leta 1966. Ta osnovni stroj je bil
v žagalnici namenjen predvsem
za razrez listavcev s širšega ob¬
močja ter za razrez hlodovine
iglavcev večjih premerov.

Projekt o razrezu hlodovine li¬
stavcev ni zaživel, tako da je ža-
galnica predelovala samo hlodo¬
vino iglavcev. Količina dobavlje¬
ne hlodovine se je v zadnjih le¬
tih zmanjševala zaradi zmanjša¬
nja poseka pa tudi zaradi mo¬
dernizacije in povečanja žagar¬
skih kapacitet v tovarni Bohinj
in Rečica. Tako smo v Podnartu
leta 1988 razrezali 9850 m 3  hlo¬
dovine, v naslednjem letu
7325 m 3 , glede na ocene dobav
hlodovine pa bi se količina doba¬
vljene hlodovine še zmanjšala.
Glede na to, da so se stroški
vzdrževanja opreme v žagalnici
zaradi iztrošenosti zelo povečali,
hkrati pa je strošek razreza hlo¬
dovine zaradi načina dela na
tračni žagi neprimerno večji kot
na polnojarmeniku, je ukrep
ukinitve žagalnice v tovarni eko¬
nomsko povsem upravičen.

Tudi v razvitem svetu je v zad¬

njih letih močan trend ukinja¬
nja manjših žagarskih obratov
ter koncentracija hlodovine na
žagalnicah z velikimi kapacite¬
tami in nizkimi stroški razreza.

Mislim, da je iz vseh navede¬
nih dejstev jasno razvidno, da
investicija v novo strojno opre¬
mo v žagalnici ni smotrna. Tako
naj bi žagalnica po predvideva¬
njih prenehala z obratovanjem v
mesecu maju letos. Dobava hlo¬
dovine je že preusmerjena v to¬
varno Rečica.

V času obratovanja žagalnice
v Podnartu bomo razrezali hlo¬
dovino večjih premerov, ki se se¬
daj nahaja na krlišču; Zatem pa
bomo strojno opremo in tran¬
sportne naprave odprodali, raz¬
položljivi prostor pa uporabili za
razširitev prostorsko utesnjene
proizvodnje in medfazno skla¬
diščenje materiala. Žagan les,
potreben za nemoten proizvodni
proces bomo zagotovili z naku¬
pom na trgu, česar smo se sedaj
že posluževali. To je bil edini na¬
čin, da smo pridobili za proiz¬
vodnjo zadostne količine žaga¬
nega lesa ustrezne kvalitete.

Leban

Inovacijske novice

Pregled inovacijskih predlogov v letu 1989

Ocenjujemo, da inovativni predlogi v primerjavi s prejšnjimi le¬
ti pomenijo korak naprej, tako po številu kot po vsebini posameznih
inovativnih dosežkov. Trudili smo se motivirati delavce in tudi vodil¬
ne, ki so s svojim ustvarjalnim delom prispevali k uspešnosti DO.

V lanskem letu je bilo prijavljenih in obravnavanih na strokov¬
nih komisijah 19 inovacijskih predlogov. Od tega so bili 4 predlogi
zavrnjeni, ker je strokovna komisija smatrala, da niso koristni za
našo DO.

— Tehnične izboljšave: 6,

— koristni predlogi: 3,

— koristne ideje: 3.

Na Zveznem zavodu za patente pa je prijavljena patentna prija¬
va avtorja Miha Komana, dipl. arh., pod nazivom »Vrata VHS za
vhode v stanovanja, hotelske sobe, arhive ...«. To so protivlomna,
protipožarna, zvočnoizolacijska in toplotnoizolacijska vrata. Z vsemi
temi lastnostmi v enem kosu ne presegajo standardne debeline
krila.

Znani proizvajalci rešujejo naštete lastnosti ločeno, ali prihaja¬
jo do večjih debelin krila ter kombinacij z nelesnimi materiali. Ta
rešitev je izključno z lesnimi materiali, in je konstrukcijsko zelo
enostavna. Taka rešitev pri nas in v tujini ni znana.

Predlog je še v postopku.

TEHNIČNE IZBOLJŠAVE

— Kobilica Stanislav iz Tovarne Rečica je predlagatelj »Monta¬
že vzmeti na stroju IMA«. Strokovna komisija je ugotovila, da je teh¬
nična izboljšava koristna, ker nadomesti enega delavca, kadar se ro¬
bovi furnirajo s smrekovim furnirjem.

— predlagatelji Stefan Beznik, Franc Murn, Srečo Šlibar,
Franc Terlikar in Janez Potočnik so avtorji »Izboljšave na stiskalni¬
ci Berlaso — kotnik Sirio«. Tehnična izboljšava ima poudarek na
varstvu pri delu, izboljšavi na transportnem sistemu in deloma bolj¬
šem izkoriščanju časa in materiala.

Gornji avtorji so predlagali še sledeče izboljšave:

— »Izboljšava na obrezovalki DIGO«. Ta tehnična izboljšava je
koristna, ker so se odpravile napake na vratnih krilih (zarezovanje
postrani). S to vgrajeno avtomatiko se prižge kontrolna luč in tran¬
sport se ustavi.

— »Izboljšava na stiskalnici Leopida« je koristna zaradi pri¬
hranka olja.

— »Izboljšava na stroju za krojenje desk Optimes« se nanaša
na prihranek lesne mase in natančnejše rabljenje desk.

— »Izboljšava na transporterju 18 Wild. Z vgraditvijo fotocelic
in časovnim relejem so se odpravile motnje pri razkladanju vrat (po¬
škodbe vratnih kril).

KORISTNI PREDLOGI:

— predlagatelja Miro in Tine Smukavec iz DSSS sta predlagala
»Statistično evidenco«. Ugotovitev strokovne komisije je, da ta kori¬
stni predlog omogoča računalniško dodelavo statističnih podatkov v
zunanjetrgovinskem transferju in poslovni statistiki.

— Predlagatelj Dušan Bajc iz TO rečica je podal predlog pod
nazivom »Pločevinasta zaščita za zavarovanje traku pred kapljicami
talilnega lepila pri izdelovanju okrasnih oblog za SM podboje na
LEHNBRINK-u«. Predlog je koristen zaradi odprave talilnega lepi¬
la, ki je kapljalo na tekoči trak in s tem povzročalo nečisto okrasno
oblogo. Ko so se te obloge čistile, je prišlo do ranirane površine.

— za predlog Zvoneta Lukača »Izboljšava na stroju za dolžinski
prerez oblog pri SM podboju« je strokovna komisija ugotovila, da je
koristen zaradi manjšega izmeta oblog in s tem odprave odrgnin la¬
kiranih površin.

— zunanji sodelavec Egidij Fifer iz Ingrada, Celje, pa je avtor
predloga »Spustna glava za podpornik opažne konstrukcije sistema
LIP Bled.« Strokovna komisija je ugotovila, da je ta predlog koristen
za našo DO, ker ta glava omogoča, da se plošča predčasno razopaži.

KORISTNE IDEJE:

— »Nova izvedba spoja ladijskega poda«, predlog Mirka Zupa¬
na iz DSSS, je koristen za vgraditev na obstoječe stanje, za serijsko
proizvodnjo pa ne pride v poštev.

— predlog »Izboljšava delovne mize za izdelovanje skeletov za
vse vrste vrat z letvicami« predlagateljice Marjane Lojevee iz TO
Mojstrana. Po mnenju strokovne komisije je tak način izvedbe delo¬
vne mize težko izvedljiv in pomeni preveliko investicijo za TO, pri¬
pravljajo pa se novi programi masivnih vrat, pri katerih ti skeleti ne
pridejo v poštev.

Iz poročila je razvidno, da so ponovno v inovacijsko dejavnost
vključena samo:

— Tovarna Rečica z 11 predlogi

— DSSS z 4 predlogi

— Tovarna Mojstrana z 1 predlogom in 1 tehnično izboljšavo iz
prejš. leta.

Ostale tovarne se niso vključevale v to dejavnost.

Izračunana gospodarska korist v letu 1989 znaša 87.889.754.00
starih dinarjev. Pri dveh predlogih se gospodarska korist ni ugota¬
vljala, ker niso obstojali tehnični podatki, ali pa je imel predlog pou¬
darek na varstvu okolja.

Vrednost izplačanih odškodnin znaša 473.734.170 starih dinar¬
jev, to pomeni 0,55 % od vrednosti gospodarske koristi pripada pred¬
lagatelju. Ana  šif rer

LIP, lesna industrija Bled

RAZPISUJE

za šolsko leto 1990/91 naslednje štipendije:

TOVARNA BOHINJ

— lesarski tehnik 1

— lesar širokega profila 4

— obdelovalec lesa 1

TOVARNA REČICA

— lesarski tehnik 2

— lesar širokega profila 5

— obdelovalec lesa 1

TOVARNA MOJSTRANA

— lesar širokega profila 2

TOVARNA PODNART

— lesarski tehnik 1

— lesar širokega profila 2

— obdelovalec lesa 1

— oblikovalec kovin 1

TOVARNA FILBO

— strugar 2

— rezkalec 2

— pleskar 2

UPRAVA

— strojni tehnik 1

— inženir lesarstva 2

— diplomirani inženir lesarstva 2

— inženir strojništva

— diplomirani inženir strojništva

— diplomirani inženir elektronike

— diplomirani inženir gradbeništva

— diplomirani ekonomist 1

Prijave in zaključno spričevalo sprejema splošni
sektor LIP Bled do 30. 6. 1990.

7

Vpliv kontrole na bolniški stalež

Višina bolniškega staleža je eden od dejavnikov, ki tudi vpliva
na uspešnost poslovanja podjetja, predvsem v odnosu na produktiv¬
nost in na izkoriščenost delovnega časa. Tako v svetu, kakor pri nas
so skušali na višino vplivati na različne načine. Poglejmo si nekate¬
re od njih:

— Ustanovitev obratne ambulante

Večina podjetij, lociarnih na enem mestu, se je poslužila te reši¬
tve. V Jelovici Škofja Loka imajo svoj postopek, kako bolan delavec
nastopi bolniški stalež. Zjutraj se mora javiti pri svojem mojstru, ta
pa se poveže z obratno ambulanto znotraj podjetja in se dogovori za
uro obiska.

— Pooblaščeni zdravniki

So primeri, (kakršno je tudi naše podjetje), da se dogovorijo za
določenega zdravnika, ki je pristojen za izdajo bolniškega staleža.

— Finančna stimulacija

Delavci, kateri v določenem mesecu ne bolujejo, so deležni po¬
sebnega dodatka. Tak način je nepošten predvsem do delavcev, ki so
zares bolni, oz. so poškodovani, po drugi strani pa povečuje nevar¬
nost, da delavci bolni hodijo na delo, matere z bolnim otrokom ne
upajo zaprositi za bolniško odsotnost in tako tudi otroci hodijo bolni
v vrtec ali šolo.

— Preventivni pregledi

Za pravočasno ugotavljanje različnih telesnih okvar, zmanjša¬
nja delazmožnosti in drugih znakov staranja organizma so preventi¬
vni pregledi obvezni, ker nam pokažejo, koliko je določen delavec še
sposoben za določeno delo in ga na podlagi teh izvidov pravočasno
premestijo na ustrezno delovno mesto in s tem preprečijo možnost
okvare in s tem nastop bolniškega staleža.

—■ Organizirana rekreacija med delovnim časom in po njem

To obliko uvajajo predvsem v razvitejšem svetu. Na Japonskem
so uvedli obvezno 15-minutno rekreacijo za vse zaposlene na mono¬
tonem delu med delovnim časom. Rezultati so bili izredni. Prihranili
so milijone delovnih ur na račun bolniškega staleža.

— Kontrola bolnikov na domu

Stalna ali občasna kontrola bolnikov na domu je poznana v
mnogih naših podjetjih, med drugimi tudi v LIP-u.

Glede na to, da na tem delu delam od samega začetka, so mi na
voljo podatki,ki govorijo o uspešnosti tega ukrepa. Najbolj bo to raz¬
vidno iz tabele št. 1:

Če si ogledamo tabelo, vidimo, da se je odstotek bolovanja naj¬
več znižal od leta 1983 na 1984 in to za celih 1,10 %. Svoje delo sem
namreč nastopil v drugi polovici leta 1983.

Poglejmo si še drugo tabelo, pri kateri je še bolj očiten padec od¬
stotka bolniškega staleža v primerjevi s prejšnjim obdobjem.

ANALIZA BOLOVANJA V DO LIP BLED po mesecih v letu 1983 in primerjava z letom 1982

Iz te tabele je razvidno, da se je odstotek naglo znižal od avgu¬
sta 1983 dalje. Predvsem se je zmanjšalo bolovanje do 30 dni. Me¬
nim, da bi to moralo biti zadosti argumentirano dejstvo za raznora¬
zne skeptike o upravičensoti bolniške kontrole. Za manj pismene pa
dodajam še diagram!

BOLNIŠKA ODSOTNOST V UPU PO MESECIH

II lil IV V VI VII Vlil IX X XI XII

Iz diagrama je razvidno, da je od meseca julija bolniški stalež
očitno padel in je vseskozi pod ravnijo iz leta 1982. Pri pregledu
strukture bolovanja je razvidno, da gre ta na račun izključno bolo-
vanj do 30 dni.

Toliko o upravičenosti in koristnosti bolniške kontrole. Vendar
pa je to še vedno zgolj eden od spredaj naštetih dejavnikov, ki vpli¬
vajo na zmanjšanje oziroma višino bolniškega staleža.

Resnične rezultate in uspehe na tem področju lahko pričakuje¬
mo le z vključitvijo vseh, razen finančne stimulacije, katero smo za¬
vrnili kot nehumano.

V določeni meri smo na LIP-u to tudi dosegli. So pa še določene
rezerve, predvsem v povezavi podjetja z invalidsko komisijo in na
področju rekreacije ter morda preventivnih pregledov.

Pri svojem delu sem v pogovorih odkril, da je dosti delavcev ne¬
ustrezno razporejenih oziroma se na njihovo prerazporeditev pre¬

8

dolgo čaka. Čakalna doba tistih, ki čakajo na invalidsko upokojitev,
je tudi predolga in to nam samo zvišuje bolniški odstotek.

O rekreaciji zaposlenih sem že prej navrgel nekaj misli. Menim,
da bi na tem področju pri nas še precej lahko naredili. V to me pre¬
pričujejo rezultati analize, ki sem jo pripravil pred leti. Upošteval
sem 100 delavcev, ki so se ukvarjali z rekreacijo in povprečni odsto¬
tek bolniškega staleža primerjal s skupnim odstotkom bolniške od¬
sotnosti vseh zaposlenih. Rezultat je pokazal, da je skupina 100 re¬
kreativno usmerjenih delavcev imela odstotek nekaj več kot 2 %,
skupni odstotek pa je znašal več kot 6 %.

Mislim, da so ti rezultati zadostni argument o upravičenosti re¬
kreacije zaposlenih in bi morali biti tudi vodilo Lipovim odgovornim
ljudem pri razporejanju sredstev za organiziranje rekreacije zapo¬
slenih.

Rakuš

Zlata Čvek, sodelavka iz poslovalnice Zagreb

XII. posvetovanje — Sodobni arhivi ’90

Kakor je vsako leto v navadi, je tudi letos meseca marca poteka¬
lo posvetovanje o arhivskih vprašanjih. V organizaciji Pokrajinske¬
ga arhiva Maribor smo se zbrali v Radencih, vendar v malo manj¬
šem številu kot prejšnja leta. Tu smo se srečali iz različih krajev
SFRJ in izmenjali izkušnje pri delu v bolj ali manj urejenih arhivih.

Uvodno besedo je podal rav¬
natelj Pokrajinskega arhiva
mag. Peter Pavel Klasinc. V re¬
feratu pod naslovom Na pragu
velikih sprememb je poudaril,
da se uvajajo nove informacij¬
ske tehnologije, novosti opaža¬
mo v gospodarstvu kakor tudi
pri ljudskem delu. Ne smemo
mimo razvoja večstrankarskega
političnega sistema, spremenila
se bo tudi zakonodaja. Spreme¬
nil se bo Zakon o kulturni in na¬
ravni dediščini iz dveh vidikov:

— prvi je zahteval, da je po¬
trebno prilagoditi zakon novim
spremembam;

— drugi, da je potrebno v za¬
kon vnesti, kar je do sedaj poka¬
zala praksa in je bilo v zakonu
pomanjkljivo.

Arhive je potrebno prikazati
po novem kot nosilca velikega
števila informacij. Uspehi dela
pa so odvisni od stalnega izobra¬
ževanja arhivskih delavcev.

Doc. dr. Miha Brejc z Višje
upravne šole v Ljubljani nam je
predaval o informacijski tehno¬
logiji ter dokumentarnem podsi¬
stemu. Na podlagi raziskovanja

upravnih dejavnosti so ugotovi¬
li, kako je nizka raven organizi¬
ranosti pisarniškega dela. Kljub
dobi računalništva ugotavljamo,
da so isti podatki večkrat vneše-
ni, kljub mnogim evidencam, pa
se ena in ista zadeva še vedno
takoj ne najde. Preglednost je
neustrezna. Dokumenti naj bi
bili smiselno povezani po vsebi¬
ni, evidentirani v zadeve. Pro¬
gramsko orodje EVDOK je inte¬
griran pisarniški sistem, s kate¬
rim evidentiramo prejeto in od¬
poslano pošto, spremljamo po¬
tek dela itd.. EVDOK je tudi te¬
meljni pripomoček za ureditev
arhivskega poslovanja. Zmanjša
se količina papirja. Le-ta sistem
danes uporablja okoli 50 naših
podjetij, skratka, kažejo se do¬
bri rezultati.

Miroslav Novak, arhivist iz
Pokrajinskega arhiva v Maribo¬
ru nam je povedal o smereh raz¬
voja pri uporabi računalnika pri
arhivskih opravilih. Dosedanja
praksa uporabe računalnikov je
pokazala, da se je distanca arhi¬
vist — računalnik zelo zmanjša¬
la, z novim znanjem se je pove¬

čala uporabnost v arhivskem
strokovnem delu. Obstoječa pro¬
gramska oprema je nezadostna
za široko zastavljene cilje.

Vera Trujič, arhivski svetnik
Vojvodinskega arhiva, nam je v
svojem referatu opisala delo pri
arhiviranju materiala gradbenih
projektov, kar pomeni specifi¬
čno vrsto gradiva. Gradbeni ela¬
borati se izdelajo v večjem števi¬
lu primerkov. Dovolj pa je en
sam primerek, ki naj se čuva v
skupščini občine. Posebno so po¬
membni projekti, ki so večjega
družbenega pomena. Vrednost
teh projektov naj se oceni stro¬
kovno.

Ludvik Jerčič, inž. dipl. oec,
vodja kontrole kakovosti iz Go¬
renje Muta, je opredelil vlogo
arhivov pri zagotavljanju kako¬
vosti. Kakovost postaja središ¬
čna tema sodobnega poslovanja
podjetij na poti v Evropo 1992.
Urejen sistem dokumentarnega
in arhivskega gradiva daje med
drugim možnost pridobitve cer¬
tifikata o kakovosti kot prvi po¬
goj vključevanja podjetij v iz¬
voz. Arhiviranje dokumentacije
s področja kakovosti je potrebno
opredeliti v Poslovniku kakovo¬
sti ali v drugih poslovnikih ali v
organizacijskih predpisih podje¬
tja. Arhivi so dobili strokovno
vlogo pri zagotavljanju kakovo¬
sti.

Alfred Dušelj iz Birostroja

Prepričan sem, da v našem
podjetju to ne bo potrebno, am¬
pak da bomo znali poiskati neiz¬
koriščene ali slabo izkoriščene
rezerve, da bomo stvari premak¬
nili na področju organiziranosti,
da se bomo sprijaznili, da samo
gonja za višjimi cenami ne pri¬
naša več kruha, da je za uspe¬
šno plasiranje na trg nujna te¬
meljita obdelava trga in temu
primerna kvalitetna, čimpopol-
nejša ponudba, da mora biti raz¬
vojna politika močna in futuri¬
stična itd.

In nenazadnje, da se bomo za¬
vedali, da je le strokovno, kvali¬
tetno, prizadevno in ustvarjalno
delo najvišja vrednota v podje¬
tju, neodvisna od politične, ver¬
ske in nacionalne pripadnosti.

Ob tem pa ne bomo smeli po¬
zabiti tudi na ustrezno motivaci¬
jo in stimulacijo. Vendar se naš
sindikat ne bo več zadovoljil s
parolo »najprej delo, potem pla¬
čilo«, ampak »najprej ustrezna
organiziranost in skrb za priza¬
devnega delavca, za tem kvali¬
tetno delo in končno dobro plači¬
lo«.

Sindikat čaka kar pisano delo
in prav od vodilnih sindikalnih
delavcev je v veliki meri odvi-

Maribor pa se je osredotočil na
možne oblike izvajanja nadzora
pri ustvarjalcih dokumentarne¬
ga in arhivskega gradiva. V naši
polpretekli zgodovini se je uni¬
čevala naša kulturna dediščina.
Zato je priporočljivo, da se stro¬
kovne službe pri pristojnih arhi¬
vih zavzamejo pri zakonodajal¬
cu, da ustrezno ukrepa in zaščiti
izgubo pomembnega gradiva.
Arhivar naj bi bil zadnji, ki bi
šel iz likvidiranega podjetja.

Bogdan Reichenberg, dipl.
ing. arh., nam je spregovoril o
uporabnosti prostora za arhiv¬
ske namene. Pri iskanju lokacij
za stavbe, ki bodo rabile potre¬
bam pokrajinskih arhivov, je
najbolj pomembno spoznanje,
da predstavlja ta dejavnost eno
centralnih mestnih funkcij, ki
sodijo v center mesta. Arhivska
skladišča v podjetjih so projekti¬
rana tako, da omogočajo trajno
hrambo arhivskega gradiva,
jamčijo tudi njegovo varnost. V
kleteh, kjer so običajno arhivski
prostori, je seveda drugačna po¬
doba pravega stanja. To pa ogro¬
ža vrednost hranjenega gradiva.

Dvodnevno posvetovanje v
Radencih nam je pokazalo nove
smernice za naše delo z arhiv¬
skim in dokumentarnim gradi¬
vom. Vsekakor pa bomo reševali
probleme na podlagi medseboj¬
nih izkušenj.

Vesna

sno, kakšen sindikat bomo ime¬
li.

V marcu so bila v glavni
obravnavi tudi Pravila sindikata
podjetja LIP Bled, ki nekoliko
spreminjajo dosedanjo organizi¬
ranost in vnašajo vsebinske no¬
vosti.

Seveda pa bo uspeh odvisen
tudi od vseh vas članov sindika¬
ta, drage sodelavke in sodelavci,
zato pozivam, da se vključujete
z vprašanji, pripombami, suge¬
stijami, nenazadnje tudi s takš¬
nimi, ki bi polepšali delovni vsa¬
kdanjik in pripomogli k dobre¬
mu razpoloženju, ki nam bo pri
premagovanju vsakdanjih težav
še kako potrebno.

In končno. Izvolili ste me za
predsednika, še preden sem
kandidaturo sploh spejel. Glede
na to, da je pripravljenost za de¬
lo vseh izvoljenih sindikalnih
aktivistov velika, sem prepričan,
da bomo ob vsakdanjem rednem
delu zmogli tudi to dodatno.

Zahvaljujem se vam za zaupa¬
nje in obljubljam, da si bomo v
okviru razpoložljivih možnosti
prizadevali zaupanje tudi upra¬
vičiti.

Predsednik sindikata podjetja

Miran Mozetič

V skladu s 23.členom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stano¬
vanjskih vprašanj v LIP Bled in na osnovi sklepa izvršnega odbora objavljamo predlog pred¬
nostne liste prosilcev za stanovanja.

Do 20.4.1990 bomo sprejemali pripombe; pošljite jih tajniku samoupravnih organov na
upravo LIP Bled.

PREDNOSTNA LISTA PROSILCEV
ZA STANOVANJA

Sindikat podjetja LIP Bled

Ob mnogih družbenopolitičnih in gospodarskih spremembah tu¬
di sindikat doživlja svojo preobrazbo. Vendar pot do resnično neod¬
visnih sindikatov ne bo prehojena preko noči, saj med drugim niso
še dani nekateri pogoji.

Tako kot je v političnem življenju zaživela opozicija, tako se v
sindikatu kot nepolitični organizaciji rojeva opozicijski duh. Sindi¬
kat stoji na strani delavcev in zastopa njihove pravice in interese, ki
jih mora braniti ali na novo izbojevati pri delodajalcu ali celo pri vo¬
dilnih političnih strukturah.

Sindikat dobiva tudi svoje orožje, vendar na žalost v času, ko so
blagajne izpraznjene, ko se npr. v nekaterih podjetjih rešujejo z od¬
prodajo počitniških kapacitet, ki bi morala biti pravzaprav sindikal¬
na last.

9

Požar v lakirnici

V tovarni Rečica je dne
25.1.1990 na popoldanski izme¬
ni v oddelku lakirnice izbruhnil
požar na polivalnem stroju laka
Burkle.

Vzrok požara je bil v pregre¬
tju kotalnega ležaja, ki se je
vnel na desni strani vhodnega
transporterja ob pohvalni glavi,
tleti je začel tudi strjen lak na
transporterju polivalke.

Zaposleni na popoldanski iz¬
meni: Bojan Gogala, Matjaž
Skumavec in Rezka Černe so
požar opazili in takoj ukrepali
— aktivirali so stabilno gasilno
napravo na C0 2 , za kar jim velja
vsa pohvala. Pohvaliti pa je tre¬
ba tudi ostale, ki so sodelovali
pri uspešnem gašenju: Srečka

Šlibarja, Alojza Šimnica, Janeza
Jana, Štefko Skumavec, Marico
Smolej, Mata Gregoroviča, Vla¬
da Fumiča in Nado Pretnar.

Na mesto požara so prispeli
miličniki z Bleda ter ekipa no¬
tranje uprave Kranj. Ob zavija¬
nju sirene so bili pripravljeni tu¬
di gasilci iz sosednjih društev
Gorje, Rečica, Podhom, Bled.

Nastali požar nam je bil vsem
v veliko opozorilo, da bi se sooči¬
li z nevarnostjo požara v lakirni¬
ci. Potrebna bo še večja pazlji¬
vost ter pozornost, periodični
pregledi strojev in naprav ter
izobraževanje vseh zaposlenih
glede upoštevanja požarno-var-
nostnih ukrepov.

Jože Mulej

Občni zbor industrijskih
gasilcev

Gorenjsko prvenstvo lesarjev in
gozdarjev v odbojki za leto 1990

LIP zmagovalec

V Bohinjski Bistrici se je 31. 3. 1990 odvijal zaključni turnir v odbojki za
naslov prvaka gorenjskih lesarjev in gozdarjev v odbojki za moške za leto
1990.

Sodelovale so ekipe GG Kranj, Zlit Tržič, LIP Bled in mešana ekipa bivši
SOZD.

Izidi:

Prvenstvo LIP v namiznem tenisu
za leto 1990 — pomladni del

V Tovarni Bohinj

Občni zbor je bil sklican za
10. 2. 1990 ob 9. uri. Moram pri¬
znati, da me je udeležba članov
zadovoljila, razen kritike, ki je
bila pozneje izrečena, da ni pri¬
sotnih oddelkovodij in mojstrov.

Tu bi imel prvo pripombo: Ali
se vodje oddelkov in mojstri ne
zavedajo, da so po svojem stažu
odgovorni za požarno varnostno
preventivo? Smatram, da bi to
morala biti osnovna zavest vsa¬
kega posameznika, da bi s svoji¬
mi ukrepi prispeval k požarni
varnosti v tovarni. Danes smo,
jutri nas ni več!... Saj vsakdo
pozna požarno nevarnost v lesni
industriji. Če z njo kdo ni sezna¬
njen, naj se približa tistim, ki
skrbijo za dosledno preventivo
in uspešno aktivo v primeru po¬
žara. V veliki meri je sposobnost
preprečevanja odvisna od obve¬
ščenosti in smotrnih prvih ukre¬
pov prisotnih. Tako je bilo ob
nedavnem začetnem požaru v
Tovarni Rečica. Lahko trdimo,
da je samo pravočasna osvešče¬
nost in razsodnost rešila tovar¬
no pred uničujočo katastrofo.
Toliko o odgovornosti posamez¬
nikov!

Kratko, a jedrnato poročilo
predsednika društva je podalo
osnovne smernice dela društva.

V Tovarni Podnart

23. februarja 1990 smo se člani
IGD zbrali na radnem letnem
občnem zboru.

Občnega zbora so se razen na¬
ših članov udeležili tudi pred¬
stavniki LIP Bled, IGD tovarna
Bohinj, sosednjih gasilskih dru¬
štev, predstavnik OBGZ Rado¬
vljica in požarnovarnostni in¬
špektor občine Radovljica.

V poročilu, ki ga je posredoval
predsednik IGD tovarne Pod¬
nart, Franc Čufar, je predsta¬
vljeno delo v preteklem letu, z
vsemi pomanjkljivostmi in teža¬
vami, s katerimi so se člani v
tem obdobju srečevali.

V obširni razpravi so bili
obravnavani problemi in težave,
ki jih je IGD imelo pri delova¬
nju. Vzrok je bil sanacijski pro¬
gram, ki se je izvajal skozi celo
leto in pa prerazporeditev zapo¬
slenih po ostalih tovarnah. Zara-

Iz poročila poveljnika društva
je bilo razvidno, da je bilo delo
društva v preteklem letu razgi¬
bano in plodno, saj je bil plan
dela izpolnjen skoraj 100 odstot¬
no. Izpadel je le planirani tečaj
za nove člane, ker ni bilo zadost¬
nega števila prijavljencev. K tej
pohvali pa moram pripomniti,
kakor je bilo ugotovljeno na ob¬
čnem zboru, da pri aktivnem de¬
lu pograšajo mnoge člane, ki bi
po svoji članski dolžnosti morali
sodelovati v vseh primerih, ne
pa da to opravljajo vedno eni in
isti.

Društvo je razmeroma dobro
opremljeno z gasilskimi napra¬
vami in pripomočki, tako da
izurjenemu gasilcu ni težava
stopiti v akcijo ob eventuelni po¬
trebi.

Poveljnik Občinske gasilske
zveze, tov. Lunar nam je podal
nekaj kritičnih pripomb in tudi
pohvalo za dobro obveščanje in
sodelovanje z Občinsko gasilsko
zvezo.

Gasilci smo novega predsedni¬
ka Emila pozvali, naj nadaljuje
z zastavljenim delom, oddelko-
vodje in mojstre pa k propagan¬
di med svojimi ljudmi, da bi se v
gasilske vrste vključilo čimveč
novih mladih članov in članic.

A. S.

di tega je tudi področje izobraže¬
vanja nazadovalo.

Člani IGD so se med letom
usposabljali z vajami, katere so
imeli vsak prvi četrtek v mese¬
cu. Skrbeli so tudi za redno
vzdrževanje požarnovarnostnih
naprav. V mesecu požarne var¬
nosti so se zaposleni seznanili z
gašenjem z ročnimi gasilnimi
aparati. Do manjšega požara je
prišlo le v žagalnici, kjer je za¬
gorel motor. Požar je bil poga-
šen z ročnimi gasilnimi aparati
na prah. IGD je dobilo 6 novih
hidrantnih omaric, montirana je
bila protipožarna naprava, na¬
bavljene je bilo nekaj nove opre¬
me in uniform.

Po skromni zakuski smo se
razšli z željo po tesnejšem sode¬
lovanju z OBGZ Radovljica in
obema sosednjima gasilskima
društvoma. Anki

Potekalo je v telovadnici osnovne šole Bled 24. marca 1990. Udeležili so se
ga predstavniki štirih tovarn v dveh kategorijah.

Tehnično izvedbo so prevzeli člani tekaškega kluba Bled pod vodstvom
Vinka Poklukarja.

IZIDI

Moški nad 40 let

Jarkovič Tone (Rečica) : Kobilica Stane (Rečica) 0:4 = 14:21, 12:21, 15:21,
19:21

Stare Mirko (uprava) : Kobilica Stane (Rečica) 0:4 = 10:21, 7:21, 13:21,
17:21

Jarkovič Tone (Rečica) : Stare Mirko (uprava) 4:3 = 21:17, 14:21, 18:21,
21:16, 23:21, 18:21, 21:10

VRSTNI RED:

1. KOBILICA Stane

2. JARKOVIČ Tone

3. STARE Mirko

Moški do 40 let

Predtekmovanja — 1. kolo:

Strgar : Rimahazi
Glišič : Čuden M.

— 2. kolo:

Sitar : Rakuš
Mencinger : Polajnar
Knaflič : Purgar
Zalokar : Pretnar

— 3. kolo:

Korošec : Rakuš
Strgar : Mencinger
Glišič : Purgar
Fujs : Pretnar

FINALE:

(Rečica)

(Rečica)

(uprava)

KONČNI VRSTNI RED

Rakuš

10

Dobri gospodarji tudi na dopustu

Gospodarska situacija je ved¬
no težja, kar se kaže tudi v tem,
da so nekatera podjetja že priče¬
la prodajati počitniške kapacite¬
te.

V našem podjetju tako daleč
še nismo prišli, prav zato pa bi
vas radi opozorili na nekatere
nepravilnosti in škodo, ki jo
mnogi povzročajo tako v prikoli¬
cah kot tudi v garsonjerah, pa
tudi počitniški dom pri tem ni iz¬
jema.

V vsaki garsonjeri in prikolici
je »knjiga zapažanj«, ki pa ima
svoj namen. Vsakdo, ki biva v
eni od počitniških kapacitet, je
dolžan v to knjigo vpisati svoja
opažanja. Vpisati mora tudi to,
če je bilo ob njegovem prihodu
vse v redu. Zgodi se, da dva obi¬
skovalca v knjigo ne vpišeta svo¬
jih zapažanj, tretji pa potem za¬
piše kakšno pomanjkljivost.
V takem primeru nikakor ni mo¬
goče ugotoviti, kdo od obiskoval¬
cev je to zagrešil.

Glede na to vas opozarjamo,
da bomo že tako kot doslej te
knjige pregledovali in kdor svo¬
jih zapažanj ne bo vpisal v knji¬
go, bo v prihodnje izgubil pravi¬
co do ponovnega bivanja v poči¬
tniških kapacitetah podjetja.

Razumemo, da se lahko zgodi,
da razbijete krožnik, kozarec ali
skodelico, vendar pa vas prosi¬
mo: »Bodite toliko pošteni ter
nadomestite razbito posodo z
novo.« Enako velja tudi za izgu¬
bljene dele jedilnega pribora,
kar pa je že malo teže razumeti.
Poleg tega se zgodi, da v prikoli¬
ci ali garsonjeri zmanjka npr.
ključ za plinsko napeljavo, kar
pa je le težko verjeti, da bi se le¬
ta izgubil, večja je verjetnost, da
ga je kdo odnesel s seboj.

Skoraj vsakdo, ki prihaja v
prikolico ali garsonjero, se pri¬
pelje z avtom, v katerem ima tu¬
di orodje. Naj vam vendar ne bo
pretežko, da bi tudi sami kakšno
malenkost pritrdili, zavili ali
popravili, saj se marsikaj da
urediti le z malo dobre volje in
iznajdljivosti.

Garsonjeram na Pagu pripada
tudi manjši vrt ob terasi. Ta vrt
smo zasadili z grmičevjem in
travo. Radi bi vas opozorili na
to, da naj vam v času bivanja v
teh garsonjerah ne bo težko iz¬
puliti kakšen plevel ali pa zaliti
grmičevje, če vidite, da je to po¬
trebno.

Kot vsi dobro veste, pleskanje
prostorov danes veliko stane, za¬
to prosimo, pazite na stene, da
jih ne zamažete, zlasti pa po ste¬

nah in stropih ne ubijajte ko¬
marjev s čevlji. Ta nadležna mr¬
čes se da odstraniti z drugimi
sredstvi!

Če bi vse povedano strnili v en
stavek, bi ta predstavljal opozo¬
rilo: »S počitniškimi objekti pod¬

jetja, ki so vam zaupani, ravnaj¬
te kot dober gospodar, nadome¬
stite škodo, ki ste jo mogoče
povzročili in pazite na čistočo.
Pri tem pa ne pozabite tudi na
okna garsonjer in prikolic.

Tovarna .

PRIJAVNICA ZA LETOVANJE

— v počitniški prikolici_

— v garsonjeri_

— v koči v Vratih_

Priimek in ime.roj. leto .

Delovno mesto.Naslov bivališča.

Počitniški objekt želim koristiti od.do .

ali od.do .

(Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve)

Poleg mene bodo letovali:

— ime žene ali moža

— ime in datum rojstva otroka oz. ostalih oseb

Prijavnico oddajte v tajništvu tovarne oz. uprave do 13.4.1990. To je Podpis

zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete objavili na
oglasnih deskah.

Tovarna .

PRIJAVNICA

za letovanje v počitniškem domu na Seči

Priimek in ime.roj. leto .

Delovno mesto.Naslov bivališča.

Dom želim koristiti od.do

ali od.do .

(Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve)

Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi starost), ki želijo koristiti bivanje v domu:

ime žene ali moža.zaposlen v DO.

ime in datum rojstva otrok.

Prijavnico oddajte v tajništvu tovarne oz. uprave do 13.4.1990. To je Podpis

zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete objavili na
oglasnih deskah.

Menjave v počitniškem domu, prikolicah, garsonjerah in koči v Vratih

Počitniški dom na Seči

Izmena traja 9dni, menjave bodo v naslednjih dneh: 14.6., 23.6., 2.7., 11.7., 20.7., 29.7., 7.8., 16.8., 25.8., 3.9., 12.9.

Počitniške prikolice

Prikolice bodo nameščene: v Funtani — Vrsar (2), v Zeleni Laguni (2), Ladin gaju (2), na Krku — Punat (1), na Pagu —
Novalja (3), v Podčetrtku — Atomske toplice (1); 1 prikolica iz kampa Stela Maris pa bo prepeljana v kamp, za katerega bo
največ prijav.

Izmena traja lOdni, menjave bodo v naslednjih dneh: 13.6., 23.6., 3.7., 13.7., 23.7., 2.8., 12.8., 22.8., 1.9., 11.9., 21.9.,

Za Podčetrtek pa veljajo še dodatni termini: 24.4., 4.5., 14.5., 24.5., 3.6., 13.6.,... 1.10., 11.10., 21.10.

Garsonjere

Garsonjere imamo v Stinici (1), v Lovranu (2), v Loparih na Lošinju (2), v Barbarigi pri Peroju (1), v Podčetrtku (1), v Ga-
jacu na Pagu (2). Izmena traja 10dni, termini menjav so isti kot za prikolice.

Menjave v garsonjeri v Podčetrtku: 3.6., 13.6., 23.6., 3.7., 13.7., 23.7., 2.8., 12.8., 22.8., 1.9., 11.9., 21.9., 1.10., 11.10., 21.10.,
31.10., 10.11., 20.11., 30.11, 10.12., 20.12., 30.12.

Koča v Vratih

Izmena traja 7 dni, menjave pa bodo v ponedeljkih in to od 23.4. dalje.

Prednost pri koriščenju kapacitet v glavni sezoni bodo imeli zaposleni s šoloobveznimi otroki. Upokojenci naj se prija¬
vijo izven glavne sezone.

11

STANJE ZAPOSLENIH V MESECU MARCU 1990

Zahvale

Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in tasta

ANTONA DEŽMANA

se iskreno zahvaljujemo vsem članom kolektiva LIP Bled, posebno pa članom
tovarne Rečica za izraze sožalja, denarno pomoč, podarjeno cvetje ter sprem¬
stvo na njegovi zadnji poti.

Iskrena hvala tudi članom gasilskega društva za spremstvo na njegovi
zadnji poti in poslovilne besede.

Žalujoči: žena Liza, hčerki Milena in Sonja z družino in
brat Jože z družino

Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame

KRISTINE SKUMAVC

se vsi njeni zahvaljujemo sodelavcem iz tovarne Mojstrana za izrečena
sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala tudi za
organizacijo prevoza s kombijem.

Žalujoči: hčerka Minka Brane in ostalo sorodstvo

Upokojili so se

v TO REČICA

se je v letu 1989 upokojilo 7 naših sodelavk in sodelavcev. Vsi so delali v naši
temeljni organizaciji dolgo vrsto let, s tem pa tudi veliko prispevali k razvoju
naše temeljne organizacije kot tudi pri razvoju celotne delovne organizacije.

Ciril Petkovšek

je bil zaposlen v naši TO od leta 1955. Nazadnje je delal kot telefonist.

Janez Poklukar

je bil zaposlen v naši TO od leta 1957. Delal je v kotlovnici na delih in nalogah
kurjača.

Rudolf Hikel

je bil zaposlen v naši TO od leta 1948. Delal je v sušilnici kot vodja sušilnice.

Marija Potočnik

je bila zaposlena v naši TO od leta 1958. Delala je v obratu vrata na delih in
nalogah stiskalničar.

Ljudmila Valant

je bila zaposlena v naši TO od leta 1979 na delih in nalogah kuharice.

Jožica Čpajakovič

je bila zaposlena v naši TO od leta 1954. Delala je v obratu žaga kot knjigo¬
vodja izdelkov.

Anica Žemva

je bila zaposlena v naši TO od leta 1970. Delala je v oddelku vratnih kril in v
furnirnici kot spajalec furnirja.

V prvih treh mesecih letošnjega leta so se v tovarni REČICA upokojili:

Ferjan Vida

se je v naši tovarni zaposlila leta 1954. Nazadnje je delala kot merilec lesa za
odpremo.

Grah Jože

se je v naši tovarni zaposlil leta 1948. Nazadnje je delal kot kurjač z avtomat¬
skim kurjenjem.

Hudovernik Ludvik

se je v naši tovarni zaposlil leta 1955, nazadnje je delal kot kontrolor kvalite¬
te.

Ob nenadomestljivi izgubi ljubega sinka

ALEŠA ODARJA

se zahvaljujem sodelavcem in vodstvu oddelka plošč Tovarne Bohinj za vse¬
stransko pomoč in človeški posluh ob prošnjah za izredni delovni čas zaradi
skrbnejše nege bolnega sina, sindikatu za denarno pomoč, vsem pa za moral¬
no podporo.

Hvala, ker ste čutili z mano.

Mira Odar

V nedeljo, 10. septembra 1989 smo se na pokopališču v Zg. Gorjah
poslovili od našega sodelavca Jožeta Muleja.

Juže Mulej se je v naši delovni organizaciji (TO REČICA) zaposlil
leta 1964 v oddelku elektro vzdrževanja. Svoje delo je opravljal vestno,
z vso odgovornostjo. Za delo je znal vedno poprijeti, pa čeprav je bilo
pri tem delu veliko nadurnega dela in dela v prostih dnevih. Svoje bo¬
gato znanje je prenašal na svoje mlajše sodelavce.

Za njegovo delo v naši temeljni organizaciji smo mu dolžni izreči
zahvalo. Ohranili ga bomo v spominu kot dobrega sodelavca in prija ¬
telja.

***

Neozdravljiva bolezen je zopet posegla med vrste naših bivših so¬
delavcev.

V soboto, 2. decembra 1989 smo se na pokopališču na Bledu poslo¬
vili od Vide Leban.

Poznali smo jo kot dobro in vestno sodelavko ter dobrega tovariša.
V naši organizaciji se je zaposlila leta 1950, leta 1967 pa je prišla na
obrat na Rečici. Pred upokojitvijo je delala v furnirnici kot spajalka in
popravi j alka furnirja.

Hvaležni smo ji za njen delovni prispevek, ki ga je ustvarila v na¬
šem podjetju.

***

V sredo, 13. 12. 1989 smo se na pokopališču v Zg. Gorjah poslovili
od našega upokojenca Antona Dežmana iz Podhoma. Anton se je v
naši tovarni zaposlil že leta 1945. Opravljal je najrazličnejša dela v
obratu Vintgar in Gorjana, dolgo vrsto let pa je bil zaposlen kot vodja
sušilnice. Delo, katero mu je bilo zaupano, je opravljal z vso odgovor¬
nostjo. Ker se je zavedal, da je v lesni industriji izredno velika nevar¬
nost, da pride do požara, je bil leta 1958 eden od iniciatorjev pri usta¬
novitvi IGD REČICA, pred tem pa je bil gasilec v GD Podhom. Takoj
ob ustanovitvi društva je prevzel odgovorno nalogo poveljnika dru¬
štva, nato pa je bil do upokojitve, leta 1987, predsednik društva.

***

V nedeljo, 21. januarja 1990 smo se na pokopališču v Zg. Gorjah po¬
slovili od naše upokojenke Jožefe Kučič iz Podhoma. Jožefa se je v na¬
ši tovarni Rečica zaposlila leta 1949 v takratnem obratu v Vintgarju,
kjer je opravljala najrazličnejša dela. V naši delovni organizaciji je bi¬
la zaposlena 23 let.

***

V februarju 1990. leta smo se na pokopališču v Radovljici poslovili
od Franca Freliha, upokojenega delavca tovarne Podnart.

V naši tovarni se je zaposlil 1952. leta kot gaterist.

Delal je na več delovnih mestih, in sicer kot sorter rezanega lesa in
prevzemalec rezanega lesa. Svoje delo je opravljal natančno in z vese¬
ljem. Čeprav je bil dolgo časa upokojen, se je zanimal za napredek na¬
šega podjetja.

Ob njegovi smi-ti smo dolžni zahvalo za njegovo opravljeno delo in
za njegov prispevek pri napredku našega podjetja.

Poklukar Vinko

se je v naši tovarni zaposlil leta 1964. Opravljal je dela pri gasilsko čuvajski
službi.

Debelak Ivanka

je v našo tovarno prišla leta 1983 iz obrata v Boh. Bistrici. Nazadnje je delala
v oddelku furnirnica.

Terpinc Marjan

se je v naši tovarni zaposlil leta 1972. Nazadnje je delal v oddelku oblog kot
pomočnik cepilke.

v TOVARNI PODNART

Stanko Šolar

se je zaposlil v našem podjetju 1956. leta kot delavec v zabojarni. Tu je ostal
štiri leta. Ponovno se je pri nas zaposlil 1974. leta, kjer je delal najprej v zabo¬
jarni in nato v žagalnici. Konec leta 1989 se je redno upokojil.

Stanko Zupan

je prišel v podjetje leta 1955 in je do leta 1961 delal v žagalnici na Lancovem.
Po ponovni zaposlitvi leta 1979 je delal na polnojamerniku na Lancovem in
nekaj let kot krojilec kratic v tovarni Podnart. Januarja 1990 se je invalidsko
upokojil.

Venceslav Golob

se je zaposlil v našem podjetju 1974. leta kot skoblar oblog. Na skobelnem
stroju je delal do februarja 1990. leta, ko se je starostno upokojil.

Ob odhodu v zasluženi pokoj želimo vsem skupaj in vsakemu pose¬
bej veliko zdravih, srečnih in zadovoljnih let in pa veliko osebne sre¬
če. Želimo si čimveč medsebojnih stikov, želimo si vaših obiskov pri
našem delu in na raznih medsebojnih srečanjih, za vaše delovne pri¬
spevke pa se vam prav lepo zahvaljujemo.

Kaj mi pomeni svoboda?

Ob tej besedi se mi porajajo
mnoge lepe misli. Čudovito je bi¬
ti mlad v svobodni domovini. Po
radiu vsak dan slišim novice, ka¬
ko ljudje v vojnah umirajo in ne
poznajo svobode.

Jaz mislim, da se le v svobodi
lahko mirno učimo in pripravlja¬
mo za življenje. Nekoč smo do¬
ma imeli polha, Sivko smo ga
imenovali. Kako je preplašeno
tekal sem in tja po kletki in
vem: iskal je pot v svobodo. Ta¬
ko bi se tudi človek počutil uje¬
tega, če bi mu odvzeli svobodo.
Svoboda je tudi igra z žogo, tek
po dvorišču in mamine tople be¬

sede, ko mi zvečer zaželi sladke
sanje in mi vošči mirno noč.

Uroš BERAVS

Glavni in odgovorni ured¬
nik: Peter Debelak, tehni¬
čni urednik: Nada Frelih,
člani: Tone Koncilja, Ja¬
nez Stare, Janez Marolt,
Branko Urh, Anton Noč,
Lado Cesar, Vinko Ču¬
den, Miro Kelbl in Ciril
Kraigher. Tisk: Gorenjski
tisk, Kranj

12