Poštnina plačana v gotovini.
Članarina (naročnina) znaša icfno 40 Din (18 Lir. J SO šilingov).
Vsebina:
Poročilo o letnem občnem zboru.......65
Kdaj bo konec moritve...........63
Kako so stari narodi cenili med.......69
Žrelo zgoraj ................71
Opazovalne postaje.............72
Mesečni čebelarski razgovori.........74
Društvene vesti...............76
Vesti iz podružnic.............77
Paberki iz tujih časopisov.........78
Drobiž...................79
NOVOST ZA ČEBELARJE!
Knjigo Antona Žnideršiča: »NAŠA KOŠNICA« v srbohrvaščini pošljemo vsakemu čebelarju brezplačno na ogled. Če mu knjiga ne ugaja, nam jo mora tekom 8 dni vrniti, sicer zapade v plačilo.
Cena mehko vezani knjigi Din 30'—, v polplatno Din 40'— fco. Konzorcij »Detajlista«, Ljubljana, poštni predal 37.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarvkovi cesti
Sprejema v zavarovanje i
1.	Proti požaru :
a)	raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom gradbe;
b)	vse premično blago, mobilije, zvonove in enako;
c)	poljske pridelke, žito in krmo.
2,	Zvonove proti razpoki in prelomu, in steklo
proti ubitju.
3.	Sprejema v življenjskem oddelku zavarovanje
na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
4.	Zavarovanje proti vlomu.
5.	Posmrtninsko zavarovanje Karitas.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
H upu i cm plemenlake,
rofc in mlade matice.
Matice kupujem od meseca maja do septembra. Čebele morajo biti zdrave in čiste sivke.
Valentin Not Čebelar, šhoija Loha
Mali oglasi za med, vosek in čebele.*
'Zamenjam parni topilnik za stiskanje voska glasom pod. 87 v Lakmajerjevem »Umni čebelar«, v brezhibnem stanju, za nekaj rojev čebel. V. Reš, Radeče pri Zid. mostu.
Prodam 4—5 A.-Ž. panjev čebel z mladimi maticami, ki so do sedaj dobro prezimili. Panji sami so novi in najsolidneje izdelani. Cena po dogovoru. Anton Tavčar, Podgora 24, p. Gorenja vas - Škofja Loka.
Prodam 200—300 kg zajamčeno pristnega ajdovega pitanca. Cena Din 11'— franko žel. postaja Beltinci. Štefan Bakan, Nedelica, p. Turnišče, Prekmurja.
Novo trcalnico na tri sate, najboljšega sistema ugodno prodam. M. Kompare, Škocjan, p. Dob-Domžale.
Prodam 10 A.-Z. panjev, močnih, že deloma prevešenih, cena po dogovoru za same čebele ali s panji vred, Jože Černejšek, Laporje pri Slov. Bistrici.
Prodam 8 kranjskih panjev čebel, na zahtevo tudi nemške ali žnideršičeve mere. Cena po dogovoru. Andrej Bobnar, Cerklje 47 pri Kranju.
Prodam prazne rabljene kranjiče 4—5 Din komad, nove A.-Z. panje in eksportovce. Prešeren Jakob, Vrba p. Žirovnici.
__	* Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov. Ponudba sme obsegati samo naslov, predmet
in ceno. Brezplačna je samo prva ponudba.
GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14
Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na „Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani". Naslov za blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", Vošnjakova ulica 4
V Ljubljani, dne 1. maja 1932. / Številka 5. Letnik XXXV.
Poročilo
o rednem letnem občnem zboru „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", dne 20. marca t. 1. v Celju.
I.
Po § 15 društvenih pravil se je vršil letos občni zbor v Celju. Skupno se ga je udeležilo okrog 80 čebelarjev. Zastopanih je bilo po delegatih 35 podružnic s 65 glasovi, to je 35% udeležbe. Vzrok pičle udeležbe je bilo izredno slabo vreme in splošna gospodarska kriza. Prometno ministrstvo je letos dovolilo udeležencem polovično ceno za železniško vožnjo.
G. prof. Ver bič je otvoril zborovanje, pozdravil vse gg. delegate, posebno pa še zastopnika banske uprave g. Josipa Okorna. Ugotovil je, da je bil občni zbor pravilno sklican in da je sklepčen. Podal je smeri, ki si jih je odbor začrtal za svoje delo, omenil cene medu in voska, članstvo ter splošen napredek čebelarstva. Predlagal je, naj pošlje zbor 'Nij. Vel. kralju Aleksandru vdano-stno brzojavko, g. banu dr. Marušiču pa pozdrave.
Za overovatelja zapisnika je g. predsednik imenoval g. prof. R a i č a , za zapisnikarja — pomočnika pa g. Gaberška.
II.
Nato je društveni tajnik prebral poročilo o delu odbora v letu 1931:
1.
Na lanskem občnem zboru v Ljubljani je bila izražena želja, naj bi tajnikovo poročilo priobčili pred občnim zborovanjem v SI. Č. Odbor te želje ni mogel izpolniti zaradi tesnega prostora v SI. Č.
S preteklim letom smo zaključili 34. društveno leto. Ta dolga doba priča, da je društvo, v katerem se zbirajo vsi napredka željni čebelarji, življenja zmožno. S hvaležnostjo se moramo spominjati vseh, ki so orali čebelarsko ledino, žrtvovali zgolj iz idealizma svoje moči in pripomogli k ustanovitvi in napredku društva. Dolžnost naša je, da omenjamo na tem mestu onega, ki je prvi pobudil ustanovitev društva, g. Petra Pavlina, ki je letos dočakal redki jubilej zlate poroke. Vsem so znane
njegove zasluge za čebelarstvo. Želim zato, da bi nam Bog ohranil našega prvoboritelja še mnoga leta. Štejem pa si tudi v dolžnost, da izrekam najlepšo zahvalo vsem onim, ki so bili naklonjeni društvu med letom, in to zlasti naši banski upravi za gmotno podporo, enako tudi načelniku oddelka za kmetijstvo g. inž. Podgorniku, ki je naše prošnje na višjem mestu vedno toplo priporočal ter našemu čebelarskemu referentu g. Jožetu Okornu.
Smrt je v preteklem letu prav občutno posegla v vrste naših članov. Naj omenim preč. g. patra Angelusa Mlejnika, ki je bil vzor čebelarjev in ki je zvesto stal na strani Slov. Čebelarja ter ga neumorno zalagal z izvrstnimi članki, V Ribnici je umrl lekarnar g. Josip Ančik, znan in vnet ter obče spoštovan čebelar. Julija meseca je umrl g. Aleksander Toman, velik propagator naše čebele. Slava in časten spomin vsem tem zaslužnim možem.
Društveni odbor je imel dve skupini: ožji in širši odbor, V ožjem odboru, ki je štel 8 članov, so delovali: predsednik g. prof. Josip Verbič, urednik g. Avgust Bukovec, rač. višji nadsvet. v p., vodja D. Č. ravnatelj g. Adolf Arko, tajnik in blagajnik učitelj g. Mirko Dermelj, odborniki gg.: Babnik Janko, uradnik tob. tov. na Viču, Okorn Josip, čebel, refer., prof. Raič Slavko, Žnideršič Anton, tovarnar, vsi v Ljubljani,
V širšem odboru pa so delovali poleg omenjenih še gg,: podpredsednik Peternel Henrik, župnik v Bukovem žlaku, odborniki: Arrigler Anton, šol, uprav, v Trzinu, Černej Ljudevit, šol. nadzornik v Makolah, Jurančič Ivan, čeb. učitelj v An-drencih, Močnik Peter, šol. nadzor, v Guštanju, Peterlin Alojzij, šolski nadzornik v Kočevju, Puš Ludvik, strokovni učitelj na Grmu, Golob Rudolf, učitelj v Mežici, Strgar Ivan, trgovec s čebelami v Bitnjah, Šmajdek Ivan, šolski upravitelj v Št. Vidu; namestnika gg.: Elsner Ivan, ravnatelj v Ljubljani, Gorkič Franc, ban, uradnik v Ljubljani; preglednika računov gg,: Kobal Josip, strok, učit, v Ljubljani, Anton Sluga, želez, uradnik v Ljubljani.
Društvo ima tudi svojega častnega predsednica g. prosta Andreja Kalana ter častne člane gg. Humeka Martina, Jurančiča Ivana in Žnideršiča Antona,
Odbor je imel v preteklem letu 15 sej ožjega in 2 seji širšega odbora, skupaj 17 sej. Na sejah je obravnaval tekoče društvene zadeve. Razmah od-borovega dela je bil v zadnjem času tolik, da smo gradivo komaj sproti reševali. Tedenske seje zadnjega časa povzročajo živahno delovanje. Naj navedem glavne zadeve, ki jih je odbor obravnaval.
1.	Č 1 a n a r i n a. To je najbolj pereča zadeva našega članstva. Odbor je razmišljal na več sejah, da bi jo ugodno rešil. Toda ni mogel dobiti kritja za primanjkljaj, ki bi nastal zaradi znižanja. Za leto 1932 se mu je posrečilo znižati tiskovne stroške za list, Mogoče se posreči doseči znižanje članarine drugo leto. Kdaj pa bo društvo moglo uresničiti zamisel sklada za pobijanje čebelnih bolezni, je vprašanje bodočnosti. Za vse to nam manjka denarja.
2.	P1 e m e n i 1 n a postaja je za izboljšanje čebelne pasme neprecenljive važnosti. Odbor je pripravil vse potrebno, da se bo taka postaja ustanovila v Kamniški Bistrici že to leto, da bodo člani lahko dobivali plemenite matice. Postaja pomeni začetek nove dobe našega čebelarstva,
3.	Naša čebela je brez dvoma izmed najboljših pasem. Razširjena je po vsem svetu in povsod deležna popolnega priznanja. Konkurenčna italijanka jo je sicer tu in tam potisnila v ozadje, vendar se zopet slišijo glasovi, celo iz daljne Avstralije, da Italijanki vendar le prednjači naša kra-njica. Da je treba nekaj ukreniti in zagotoviti naši tisto mesto, ki ji po pravici gre, so spoznali vsi naši odlični čebelarji, pa tudi čebelarji izven naših mej. Snuje se apis carnica klub, ki hoče čebelarski svet opozoriti na vrline naše čebele. Člani tega kluba bodo odlični jugoslovanski čebelarji znanstveniki in praktični čebelarji. Ako se bodo uresničili načrti kluba, bo to za našo čebelo velike važnosti.
4.	V poletju lanskega leta se je zglasil pri nas dr. G o e t z e iz Landsberga zaradi preiskave naših čebel. Poset tega priznanega znanstvenika je za nas velikega pomena. Odbor je ukrenil, da je dobil dr, Goetze iz 55 krajev vzorce čebel v preiskavo. Ko bo poslal dr. Goetze o preiskavi svoje poročilo, bomo imeli v rokah važen znanstveni dokument, ki bo gotovo najboljša propaganda za našo čebelo.
5.	Za reklamo medu se je odbor posluževal dnevnega časopisja in priredil v reklamne svrhe na jesenskem velesejmu razstavo medu, ki je vzbujala splošno pozornost. Založil je tudi posebne reklamne letake, v kratkem pa izide brošura o medu, ki bo poučne vsebine za vsakega nečebelarja. Kino Matica v Ljubljani je predvajal večkrat svetlobno reklamo o vrednosti medu. To reklamo smo nameravali izvesti tudi v Celju in Mariboru, pa smo jo morali opustiti, ker niso bili diapozitivi primerni za one aparate.
16. Odbor je prekrstil naš blagovni oddelek v Društveno Čebelam o. To je bilo potrebno iz trgovskih ozirov. Za D, Č. je odbor oskrbel nov poslovnik in s tem postavil njeno delovanje na trdna tla, ki jih doslej še ni imel. Poslovnik bo objavljen v SI. Č. 0 delovanju D. Č. bo itak poročal nje vodja, g. ravnatelj Arko. Reči pa moramo, da se D. Č. prav lepo razvija, zlasti kar se tiče prodaje medu. Upamo, da se bodo člani spominjali gesla »Svoji svojim« in pripomogli do popol-
nega razvoja D, Č., ki bo potem itak koristila le članom.
7.	L e t i n a je bila lansko leto v splošnem slaba. Po nekaterih krajih so morali čebelarji čebele pitati celo takrat, ko je bila običajno dobra paša. Mnogo nam je škodila suša. Jasno je, da so bile družine v teh krajih zazimljene na prav pičli zalogi. Ni čuda, da so se čebelarji začeli oglašati in prositi sladkorja. Prvo vlogo za sladkor je banska uprava odposlala še v poletju, a je bila rešena šele januarja meseca 1932, toda za naše čebele neugodno. Dovoljen nam je bil sicer trošarine prost sladkor, toda denaturiran s katranom. Hiteli smo vlagati nove prošnje, opozarjati na strupene primesi, ki jih vsebuje katran. »Zveza« je vložila ponovno prošnjo in prosila ministrstvo financ za sladkor, ki bi bil denaturiran z neškodljivim sredstvom. Tudi poslanca in našega člana g. Pavlica smo opozorili na to.
8.	Trgovina z medom se v državi sami počasi razvija, z drugimi državami pa je skoraj popolnoma prenehala. Vzrok temu je splošna gospodarska kriza, pomanjkanje denarnih sredstev, visoke uvozne carine itd. Obeta se nam izvoz v nekatere severne dežele. Povečan izvoz se nam odpira v Turčijo, kamor izvažamo vsako leto več. Na svetovnem trgu pa nam najbolj konkurirata ameriški in ruski med, ki imata jako nizko ceno in sta nam prevzela vse naše kupce. V teh težkih časih ljudje pač ne gledajo na kakovost medu, temveč le na ceno. Treba bo torej podvojiti vse sile, da si ohranimo trg vsaj na domačih tleh,
9.	Na prodajo medu bo gotovo dobro vplivala kontrola medu, za katero ima odbor sedaj izgotovljen popoln pravilnik. Sestavil ga je g. Bukovec in ga je širši odbor tudi že odobril. Objavljen bo v SI. Č.
10.	Kmetijsko ministrstvo je v zvezi z ministrstvom za promet priredilo potujočo kmetijsko razstavo. Ta zelo posrečena misel je velikega poučnega pomena. Naša D. Č. je poslala na razstavo A.-Ž. panj z vsemi potrebnimi pripomočki. Vlak bo prišel tudi v našo banovino, kjer bomo čebelarski oddelek še izpopolnili.
11.	Odbor je sklenil, ako bo v to privolil občni zbor, da uvede za člane posmrtninsko zavarovanje.
12.	Čebelarski zakon še vedno ni podpisan. Kakšen je njegov osnutek, nam žal ni znano, ker ga kljub ponovnim prošnjam nismo dobil; na pogled.
13.	Letos se nam obeta vseslovanski kongres v Beogradu. V koliko je stvar že dozorela, pa še nismo dobili nikakega obvestila. (Op. Je bil med tem časom odpovedan.)
14.	Eno izmed težkih zadev, ki jo hoče odbor na vsak način letos urediti, je ureditev pašišč na Ptujskem polju za časa ajdove paše. Odbor dobiva vsako leto bolj ali manj utemeljene pritožbe raznih podružnic v tem okraju. Naša vloga na ban-sko upravo pojasnjuje položaj na Ptujskem polju. Prosili smo, naj pošlje na lice mesta svojega zastopnika, da se s podružnicami domeni in uredi ter določi posamezna pašišča. Več kakor pa vsi predpisi, ki bodo morebiti izdani, pa mora narediti dobra volja čebelarjev samih, brez katerih se ta zadeva ne bo nikdar uredila.
15.	Naše društvo je član Zveze jugoslovanskih čebelarskih društev v Beogradu, ki ga zastopa naš predsednik g. Verbič.
16.	G. Bukovec je priredil lansko leto dva tečaja za kuhanje voska. Člani se za kuho zelo zanimajo,
17. Kakor vsako leto, je vozil tudi letos če-	Beltinci 19, Bled 10, Boh. Bistrica 24, Boh. Bela
belarski vlak gorenjske čebele na ajdovo	8, Breznica 19, Borovnica 16, Braslovče 17, Bočna
pašo. Prevažanje čebel po železnici vsako leto bolj	18, Celje 29, Cerklje 6, Cerknica 11, Črna 18,
pojema. Konkurent železnice je avto, ki je praktič-	Črnomelj 14, Dobrava 8, Domžale 16, Dovje-Moj-
nejše in ne dosti dražje prometno sredstvo.	strana 18, Dol, Lendava 57, Dolsko 15, Dobrepolje
Slov. Čebelar je bil tiskan leta 1931 v Jugoslo-	9, Guštanj 10, GorjeJBled 14, Horjul 13, Hrušica 8,
vanski tiskarni v 2600 izvodih. Razpošiljali smo	Hoče 11, Jarenina 11, Jesenice 26, Jezersko 10,
ga na 386 različnih pošt v 2445 izvodih. Od teh je	Krka 13, Kamnik 34, Krtina 28, Kranj 22, Kočevje
bilo poslanih:	15, Konjice 18, Kapela-Radenci 13, Kozje 10, Lju-
podružničnim članom , . , . 1785 izvodov	tomer 22, Laško 23, Laze pri Planini 9, Leskovec
direktnim članom...... 606 „	21> Ljubljana 60, Makole 16, Mežica 29, Maren-
v zameno ..... 39 „	berŽ 6, Murska Sobota 18, Medvode 13, Ormož 26,
brezplačno 15	Prevalje 10, Poljane 36, Podpeca 18, Maribor 36, ' «-, _ .' ' ' -2445 izvodov	Ptu> 17, Rob 17' Radovljica 21, Ribnica 21, Rogatec n , , 5kupa> * • ^ lzvoaov	20, Račna 17, Rogaška Slatina 10, Selnica 25, Sv. Preko državne meje ga je šlo:	Marjeta 12, Sv. Lenart 24, Sv. Lovrenc 17, Slona Koroško ........9 izvodov	venjgradec 17, Središče 14, Sv. Trojica 8, Sv. An-
v Italijo..........36 „	draž 9, Savinjska dolina 16, Slov. Bistrica 13, Št. IIj
na Češkoslovaško......10 „	16, Skaručna 22, Sv. Ruprt 10, Št. Janž 9, Šmart-
na Poljsko.........5 „	no 14, Šmarje 11, Št. Vid, Stična 11, Št. Ruprt, Dol.
v Ameriko.........2 „	23, škofja Loka 20, Koprivnik, Kočevje 14, Metli-
v Nemčijo, Rusijo, Bolgarsko in	ka 9, Novo mesto 56, Sv. Jurij ob Ščavnici 18, Sto-
na Dunaj skupno..... 4 „	prce 21, Sv. Urban 4, Sv. Benedikt 10, Šoštanj 18,
Skupai 66 izvodov	Šmartno ob Paki 24, Sv. Jurij ob j. ž. 14, Šmarjeta,
., ,	. , ' '.....Dol. 10, Tacen 18, Trbovlje 28, Vič 35, Vodice 13,
Število članov se )e v letu 1931 zvišalo za 132.	Vel. Dolina 14, Vrhnika 15, Vojnik 18, Vel. Lašče
Pri tem omenjam, da vsako leto odpade nekaj pri-	16> Velenje 23, Zgor. Dravsko polje 10, Zagorje ob
morskih naročnikov Od predlanskih 43 smo padli	Savi 23, Železniki 29, Smlednik —, Sodražica —.
na 36. Isto velja tudi za Koroško.	D , - ■ • c , j -i • c j t
List je urejeval v letu 1931 g. Avgust Bukovec.	Podružnici Smlednik m Sodeča sta bili us a-
Ako poročila ne varajo, moram ugotoviti, da so	\°\C¡m^ 193L Uk° da sta 2 vplS1 Čla" člani z listom prav zadovoljni. Želeti bi bilo sicer	,r \ % ,. .„ , „ . še marsikaj, toda pri sedanjih razmerah in sred-	^ ,ZV*ZI V !'v" G"stan'u 'e 49A P?druzm5¿ stvih se je naredilo: kar se je moglo. Mnogo je če-	8f3 clan'' v .bl7*} Kran'skl. Pa 52t P°druznic z 942 belarjev, ki jim je čtivo v SI. č. tako sveto, da ga	clan'; skupaj 10 podružnica z ,1785 člani, komai čakajo	Kakor vsako leto so se vršila tudi lani po po-Za leto 1932 je predlagala podružnica za Le-	¿ružnicah čebelarska predavanja, in sicer skupno skovec pri Krškem, da bi se velikost tiska zmanj-	f predavan, v 34 podružnicah. Iz tega vidimo, šala in s tem pridobilo na prostoru. Odbor je raz-	predavan, delezna le tretjina podridme. Tre-mišljal o tem predlogu, a prišel do spoznanja, da	ba >lh ,bo uvestl tudl tam' S<1 Podružnice za o bi bile manjše črke za naše čebelarje težko čitlji-	d° «eda, niso zanimale. Nase čebelarstvo bo le ve, stroški tiska pa bi se povečali. Iz teh dveh	,teda' USPesno napredovat,, ako bomo člane vzrokov odbor predloga ni mogel sprejeti.	tra>n° se,znanJah, z napredkom čebelarstva. To ,e Za leto 1932 pričakujemo, da bo število članov	Z * len s Prfavan,i. Predaval, so gg. padlo. Do konca februarja se je število še držalo	A,dlčA,Bukovpec/ DoJ1** J«anM Kos,, Močna isti višini. Preko 200 naročnikov je list vrnilo,	£lk' .0ko™' P^ernel. Pikl, Pus, prof. Verbic šega. dobili pa smo isto število novih članov. V začetku	ro,se PrLetfv'anL> 'e 011 sk0F.al Povsoa P°v01len' v marca pa je vrnilo list zopet okrog 40 naročnikov.	neKatenn Kra'm Prav povoljen. Prosim vse gg. delegate, naj intenzivno delajo za	, . UPrava ima v/alof -se mnogo starih letnikov, društvo	ki so za marsikoga zelo važni. Priporočamo, di bi
Odbor je določil za oglase v SI, Č. nove cene, ki	'ih ÍLe^?arÍi naročali obilo.-„ KomPletni letniki so
so bile objavljene v marčevi številki lista. Te cene	P° 20 Dln' P°samezne številke po 2 Dm.
veljajo za večje oglase. Člani pa imajo za male	¡Knjižnica šteje skupno 487 knjig. Večina je ve-
oglase itak »Malo borzo« brezplačno na razpolago.	zanih, mnogo pa je tudi brošur. Klišejev ima upra-
iv d A ~ •	va v zal°Ži 305 komadov. Klišeje čebelnjakov naših
IV. Podružnice,	članov oddaja uprava po polovični ceni.
Delovanje nekaterih podružnic je bilo lani prav	Naše opazovalne postaje so pod vodstvom prof.
zadovoljivo. Prirejale so tečaje, nekatere tudi za-	Verbiča vestno in vztrajno vršile poročevalsko
bavne večere, pomagale svojim članom, nabavile	službo. V začetku leta smo imeli 26 postaj. Oskr-
si razno rodje itd. Nekaj podružnic pa je seveda	bovali so jih: v Ljubljani g. prof. Josip Verbič, na
tudi takih, ki poberejo začetkom leta članarino	Viču g. Janko Babnik, v Št. Vidu g. Ivan Šmajdek,
in s tem je njih delo končano. Dve podružnici,	v Tacnu g. Josip Snoj, v Škofji Loki g. Matej Vid-
ki sta prav blizu druga poleg druge. Ena se	mar, v Virmašah g. Ivan Žontar, v Blejski Dobravi
lepo razvija, pridobiva vedno nove člane, druga	g. Ivan Svetina, v Boh. Bistrici g. Makso Avšič,
pa je zaradi nedelavnosti odbora spala. To so jako	v Dobu g. Julij Mayer, v Rovih g. Franc Golmajer,
kvarni pojavi za društvo, ker dobijo čebelarji v ta-	na Bregu-Križe g. Janez Golmajer, v Cerknici g.
kih krajih čisto druge pojme o organizaciji, kot bi	Franc Bečaj, pri Sv. Gregoriju-Ortnek g. Jože Ada-
bilo prav. Še mnogo organizatoriškega dela nas	mič, na Krki g. Alojzij Intihar, v Vavčji vasi g.
čaka med podružnicami.	Ivan Hočevar, v Novem mestu g. Josip Vales, v
V letu 1931 smo imeli 101 podružnico. Število	Leskovcu-Krško g. Drago Bitenc, v Lokovah-Mo-
podružniških članov je znašalo 1785. Na novo so	zirje g. Franjo Vrabič, v Sp. Ložnici g. Andrej Piki,
bile ustanovljene podružnice Smlednik, Sodražica,	v Orehovi vasi g, Janez Rudolf, pri Sv. Duhu-Ostri
Bočna, Šmarjeta in Skaručna. Imena podružnic in	vrh g. Jakob Gradišnik, v Vržeju g. Josip Klenov-
število njih članov so sledeča:	šek, v Cezanjevcih g. I. Ribič, v Guštanju g. Peter
Močnik, v Jarenini g. Franc Šumenjak, v Nedelici g. Štefan Bakan.
Tekom leta so prenehale postaje: v Orehovi vasi in Jarenini zaradi prezaposlenosti, v Veržeju in Guštanju zaradi premestitve poročevalcev, v Lokovcu zaradi pritožbe podružnice, v Boh. Bistrici pa iz neznanega vzroka. Nove postaje so ustanovili v Predanovcih (Prekmurje) in v Kopriv-niku pri Kočevju. Na preizkušnji so postaje Bučka na Dolenjskem in Muta ob Dravi, Radvanje pri Mariboru, Šmartno ob Paki in Šmarjeta na Dolenjskem. Večino teh bomo v kratkem opremili s potrebnim orodjem iz opuščenih postaj. Pri izberi mest in oseb za nove opazovalnice je odbor upošteval želje podružnic, oddaljenost predlaganih mest od že obstoječih naprav in sposobnost oseb. Važnost opazovalnih postaj je priznala banska uprava v preteklem letu s tem, da nam je naklonila za njihovo vzdrževanje denarno podporo.
Po tajniškem poročilu je predlagal delegat podružnice 2a Leskovec pri (Krškem, da bi se SI. Č. tiskal z manjšimi črkami. S tem bi se pridobilo prostora. Po pojasnitvi g. urednika in delegatov iz Rogatca, Boh, Bistrice in Zagorja je občni zbor sklenil, naj ostane tisk glede na velikost črk isti kot sedaj in to zaradi oblike ion lažjega čitanja.
Občni zbor je razmotrival predlog delegatov podružnice za Jesenice, da bi se poročila opazovalnih postaj v listu skrčila. Zaradi ugovora drugih delegatov je občni zbor sklenil, naj SI. Č. prinaša poročila opazovalnih postaj še nadalje kot do-sedaj.
Tajnik je potem prebral še predlog lanskega občnega zbora ter poročal, kako jih je odbor izvršil.
Tajnikovo poročilo je bilo nato odobreno.
(Dalje prihodnjič.)
Kdaj bo konec moritve?
P. Močnik — Prevalje.
z tabele, ki je bila objavljena v letošnji 2. št. »SI. Č.«, je razvidno, kako se širi panj s premičnim satjem tudi med Slovenci. To je zelo razveseljiv pojav! Kjer se je udomačil A.-Ž. panj ali drug panj s premičnim delom, tam čebele ne morimo* več, tam pobiramo med tako, da ostanejo čebele žive in panj ohranjen.
Ni dovolj, da nam naravni pojavi, posebno razne čebelne bolezni, neugodne vremenske prilike vsako leto uničijo lepo število panjev, so še ljudje, ki čebele morijo bodisi z žveplom, bodisi z nepravilnim ravnanjem. So to čebelarji, ki se ogibajo panjev s premičnim satjem. Ravnajo po stari navadi in panje po končani paši na jesen enostavno zažveplajo, naložijo na voz in hajdi z njimi k medičarju, kjer prodajo pridelek za sramotno ceno. Koliko dobrih matic in mladih čebelic umrje pri takem nesmiselnem ravnanju! Med čebelarji je žal še vedno razširjeno mnenje, da je čebela zato na svetu, da jo na jesen pokončamo, kakor je potrebno, da zakoljemo prašiča ali govedo. Čebelar, ki mori čebele, je podoben sadjarju, ki poseka drevo, da bi laže obiral sad! Tako ne-
spametnega sadjarja ni hvala Bogu, žal pa so čebelarji s sličnimi nazori še pogosto raztreseni sirom naše zemlje. Posebno velja to za neorganizirane kmečke čebelarje, ki se jih pametna beseda sploh ne prime, ker ne čitajo nič in ne prihajajo na sestanke.
Grdo in barbarsko je žveplanje čebel! Mnogo panjev pa pogine pozimi in na pomlad zaradi brezbrižnosti in neznanja, ki ga je še dovolj med čebelarji. Tudi to ni opravičljivo, tudi to je moritev in vse graje vredna. V tem oziru greši veliko število čebelarjev, tudi organiziranih in takih, ki čebelarijo, recimo, moderno. To je še tem slabše! Evo nekaj tipov čebelarjev morilcev:
Pohlepni čebelar! Narodna govorica označuje take ljudi za »ožrtneže«. Jeseni odvzame panjem, kolikor največ more, da uteši pohlep, ker potrebuje denar nujno za osebne potrebe ali za kmetijo. Kako bodo čebele preživele zimo, to ga ne skrbi mnogo, da le sam dobi, kar potrebuje. Tolaži se kvečjemu, da bo panj do pomladi že zdržal in da je za pitanje še pomladi dovolj časa. Tedaj pa tudi ni denarja, ne časa ali pa nagaja vreme. Cesto pa nima z ničimer pitaiti. Navadno si panj premisli in ne čaka pomladi!... Grda ne-hvaležnost!
Častihlepni čebelar! Svojim sosedom bi rad pokazal, koliko rojev so mu dali panji in da ima poln čebelnjak. V tem častihlepju gleda samo na število, kakovosti rojev ne upošteva. Vsak roj, če je še tako šibek, obdrži, tolažeč se, da se bo že »naredil«. Navadno pa paša odpove, v svoji skoposti ni krmil mladičev in panj naredi pozimi ali na pomlad testament. Tako v svojem častihlepju čebelar ni samo uničil roja, oslabil je tudi porojenca tako, da nima od njega ničesar, kvečjemu nekaj satja. Tak čebelar zazimi vse slabiče, češ, če prezimijo, bo dobro, ako ne, pa naj poginejo. Za nasvete v tem oziru ni dovzeten, strokovnega lista ne čita, ker že vse zna, k društvu ne pristopi, ker je članarina previsoka.
Malomarni čebelar! Navadno ima srečo. Čebele se mu precej razmno-
žijo, a kljub sreči ne pride na zeleno vejo. Potrebnega dela v čebelnjaku ne izvrši, ali pa o nepravem času, ker ga vedno zadržuje kak opravek, ki je po njegovem mnenju važnejši. Tako prezre, da so panji osiroteli in se v njih naselili molji, da biva v panju miš itd. Ve sicer, da ta in oni panj nima zadostne zaloge, a ne pride do tega, da bi mu pomagal. Ko vidi spomladi kupe mrličev, se mu sicer oglasi kosmata vest, da si očita brezbrižnost ter sklene, da se bo poboljšal, to pa se seveda ne zgodi.
Mirno lahko trdimo, da se število za-zimljenih panjev zmanjša na pomlad za tretjino. Čebelarske podružnice naj bi po svojih okoliših zbrale podatke in ukrenile, da se ta grda hiba čebelarstva odpravi. Škoda, da kazenski zakonik nima paragrafov za številne čebelarje morilce!
Kako so stari narodi cenili med.
Josip Vole — Ljubljana. (Konec.)
udi medene kolače so truplo kralja Agesilaja so v med vloženo
'poznali Grki že v najstarejših časih. Prebivalci v Attiki in v drugih pokrajinah so smatrali med bolj ali manj za navadno jed, Špar-tanci pa so cenili med in iz njega napravljene pijače in pecivo bolj za slaščico. Razvidno je to iz naslednje pripovedke, ki nam jo sporoča Elian: Ko je prišel Špartanec Lisander nekoč skozi Jonijo, so mu poslali njegovi prijatelji v dar vola in meden kolač. Ko je zagledal kolač, je vprašal, kako pecivo je to? Odgovorili so mu: Kolač je iz medu, sira in drugih snovi. Lisander je odvrnil na to: »Potem ga dajte helotom (sužnjem), za svobodnega človeka to ni!« Vola pa je dal pripraviti po šegi svoje dežele in ga s slastjo jedel.
Ko je umrl špartanski kralj Agesipol leta 380. pred Kr. na Kalkidiki, so ga vložili v med in pripeljali v Šparto. Tudi
prepeljali iz Egipta v Šparto, drugo sporočilo pa trdi, da so ga prevlekli z voskom, ker ni bilo medu na razpolago.
Kako zelo so stari grški zdravniki cenili med, je najočitneje razvidno iz medicinskih del slavnega Galena. Skoraj ni strani v njegovih delih, kjer ne bi bil tudi kak predpis o rabi medu. Pa saj niso še dandanes tako zvana domača zdravila nič drugega kot recepti starega Galena.
Nekateri stari grški pisatelji so napisali posebna dela o ravnanju z medom {¡u/Ju tovQyi>ia). Žal, so se ta dela izgubila, znana so pa imena pisateljev — sporoča nam jih Plinij —: Aristomah iz Soli, Filist iz Tasa in neki Neoptolem.
Obrnimo se sedaj do R i m 1 j a n o v. Ali so pranarodi te dežele že poznali med, ne moremo trditi, toliko je pa gotovo, da so imeli Rimljani že v tretjem stoletju pred Kr. zelo razvito čebelarstvo, gotovo ne iz drugega vzroka kot zaradi medu. Prvi rimski pisatelj, ki je pisal tudi o praktičnem
čebelarstvu, namreč Varo, začenja v svoji knjigi o kmetijstvu poglavje o čebelah z besedami: »Nič ni slajšega ko med, priljubljen je bogovom in ljudem.« Varo pripoveduje tudi o nekem Rimljanu, ko je oddal svoje čebelarstvo v najem proti letni najemnini 5000 funtov medu. Isti pisatelj nam sporoča, da sta prodala brata Vejana redno vsako leto za 10.000 sestercij medu in voska. Tudi nam pove isti pisatelj, da je bil v Rimu že stoletja pred njim poseben trg za prodajo medu, in sicer na Via saera (sveti cesti).
Tudi Rimljani so seveda med uporabljali v raznovrstne svrhe, kakor pričajo mnogi recepti in razna navodila, ki jih či-tamo pri rimskih pisateljih. Darovali so ga bogovom, poklanjali svojim prijateljem in prijateljicam, uživali so ga veljaki in reveži. Tudi so ga mnogo uporabljali za napravo raznih vrst medice ali medenega vina, za zdravila in ob balzamiranju mrličev.
Plinij naziva med najslajši, najfinejši in najbolj zdravi sok. Najboljši dokaz, kako priljubljen je bil med pri vsakem rimskem obedu, je to, kar sporoča Ovid o najvišjem bogu Jupitru, ki je prišel v Frigijo in je bil v revni koči Filemona in Baucide pogoščen z lepo pečeno slanino in z blestečim satom medu. Plinij pravi o njem: »Kot dar iz nebes je med zdravilo proti očesni slabosti, tvorom in boleznim v črevesju. Gotovo ni prijetnejšega in uspešnejšega sredstva, da se umrljivi obvarujejo smrti, kot ta dragoceni nektar.«
Medeno vino (mulsum) je bilo pri Rimljanih tako v čislih, da so ga poklanjali celo pri nekem slavnostnem prihodu vojakom-zmagovalcem. Napravljali so to pijačo iz najžlahtnejših, bolj trpkih vin, katerim so primešali tretjino medu, ki je moral biti — kakor Plinij sporoča — ostre sladkobe, lepljiv in prozoren. Stoletnega Polio Ro-milija je vprašal cesar Augustus, s čim si je ohranil tako zdravo telo in vedrega duha do tako visoke starosti. Odgovoril je: »Znotraj z medom, zunaj z oljem.« O medici pa piše Plinij: »Medica je posebno dobra za
bolnike, da jim vrne zgubljene moči, da jim naredi usta sveža in želodec gibčen, pa da jim prežene vročino. Treba je pa, da jo pijemo mrzlo. Taka medica je posebno primerna za mrzlične, malodušne in bojazljive ljudi. Znano je tudi, da so utrujeni in žejni ljudje zelo podvrženi nagli jezi. Ta duševna osornost pa takoj omili požirek sladke medice, isto tako sleherno žalost in raznovrstno razburjenost. Zato gre vsa pozornost tistim sredstvom — predvsem torej medici — ki ne zdravijo- samo človeškega telesa, ampak zboljšajo tudi njegovo notranjost.«
Za časa rimskih cesarjev so porabili Rimljani toliko medu, da jim doma pridelani ni zadostoval. Zato so ga morali uvažati celo velike množine iz Grčije, Azije in Severne Afrike. Takrat je bilo na dobrem glasu posebno punsko in špansko blago. Mali otok Korzika je moral dajati vsako leto kot davščino štiri milijone funtov medu. Ob tako obilni porabi med Grki in Rimljani je vendarle čudno, da stari narodi niso doznali, kako med nastane. O tem so imeli kaj čudne nazore. Mislili so, da čebele berejo med po jutranji rosi, po cvetlicah pa vosek, ki daje medu duh in okus. Le na ta način si lahko razlagamo, piše Aristotel, da so v enem ali dveh dneh sati polni medu, kadar je v naravi obilo rose. To se vedno dogaja poleti po vzhodu večjih zvezd in po vsaki mavrici, jeseni pa, akoprav je še cvetje, pa čebele medu, ki smo ga panjem odvzeli, več ne nadomeste. Tudi Plinij trdi enako, da nastaja med ob vzhodu večjih zvezd ali pa, če se pokaže mavrica, pa za njo ni dežja, ampak solnčni žarki ogrejejo roso. OsObito ko se pojavi zvezda Sirij ali pa ko se pokaže Venera ali Jupiter ali Merkur. Tedaj ne dobimo odnikoder slajšega in krepkejšega zdravila, kot je ta nebeški nektar. Ko vzhajajo začetkom maja gostosevci, je v zgodnjem jutru listje porošeno z medom. Kdor je takrat v jutranjem hladu, kar čuti, kaJko je obleka od medu vlažna in lasje lepljivi. Plinij pravi, da ne ve prav, ali je med mordbiti znoj nebesa ali sluzasti izmeček ozvezdij, ali nekakšen sok iz zra-
ka, ki se pri tem čisti. Zelo obžaluje, da ta proizvod ne prihaja na zemljo čist in nepokvarjen. Ko pada z nebesa se ga namreč oprime mnogo nesnažnih izparic, potem se onesnaži še na listju in zeliščih, v telesu čebel, ki gia izbljuvajo, in še s cvetličnim sokom se pomeša in pregnete — toda kljub vsemu temu ima še toliko slasti božje narave. Najboljši je oni, iki ga čebele nepokvarjenega nabero na hrastovem, lipovem in trstovem cvetju in ga shranijo v celicah, ki so napravljene iz voska najbolj dišečih cvetlic.
V	¿lati dobi človeštva se je baje med cedil z dreves še obilneje in ne da bi ga bile čebele zgoščevale in njegovo pristnost potvarjale, dokler ga ni Jupiter otrese! z dreves. Kjer je pa človeštvo še pristno nedolžno ali pa se vrne v prvotno nedolžnost in blaženost, teče med iz drevesnih debel in skal.
»Iz trdih hrastov celo poteka tam rosa medena,« poje Vergilij v eni svojih pesmi.
V	Indiji — tako pove Elijem — še zdaj dežuje spomladi tekoč med, posebno na travo in trstje, pa imajo zato tam krave in ovce tako sladko mleko, da mu ni treba
primešavati medu, kaikor to delajo Grki. — Aristotel pozna sicer samo nebesni med, ki ga je najti v cvetličnih ča/šah in v drugih sladkobnih rastlinah. Teofrast pa navaja tri vrste medu: med iz cvetlic, med iz trstja in med, ki izhlapeva iz zemlje, pa se pod solnčnimi žarki izpreminja v roso. Se-neka pa dvomi, ali nabirajo čebele cvetlični sok, ki je potem takoj med, ali pa pretvarjajo to, kar nabero, s svojim dihom v med.
Naj končno še odgovorimo na vprašanje, kako naj si razlagamo, da so stari narodi porabljali toliko medu. Vzrok je lahko uganiti Saj je znano, da potrebuje človek določeno mero sladil v to ali ono svrho. Odkod naj bi jih bil dobil v starih časih? Prisiljen je bil, da je segel po medu, ker še ni poznal sladkorja. Tisto malenkost pa, ki so ga tuintam pridobivali iz sladkornega trstja in hranili v podobi zrn kot sladko smolo, so kot veliko redkost rabili le za napravo zdravil. Po vsem tem je umevno, da so povsod rabili med v gospodinjstvu in v kuhinji, za slaščice in sokove ter za sla-jenje jedil in pijač, prav kakor dandanes uporalbljamo sladkor.
v
Zrelo zgoraj.
Iv. Jurančič.

št. 3 »SI. Č.« omenja in hvali g. Zuman iz Medjimurja »žrelo zgoraj« ter izraža željo, da bi tudi drugi čebelarji o tem povedali svoje misli. Jaz sem imel pred štiridesetimi leti panje, ki so imeli žrelo 2'5 cm nad dnom. V teh panjih čebele niso mogle dna dovolj snažiti, ker jim je bilo pretežko navzgor spravljati mrtvice, drobiž in razno nesnago, ki se čez leto, zlasti še pozimi nabira na dnu. Moral sem torej spomladi pogosto, včasi tudi poleti dno panjev večkrat snažiti, ker bi sicer vešče imele tam uprav ugodno zavetje. Zavoljo
tega sem tiste panje odpravil in pri novih napravljal žrelo tik ob dnu, kamor sploh spada po naravi. Čebele imajo in hočejo imeti svoje gnezdo prav blizu žrela, med pa nad seboj in za seboj, ker jih narava tako uči, da jim je tam najlažje vsak čas dostopen in najbolj varen. Ako pa je žrelo zgoraj, si tudi svoje gnezdo tam, torej najviše, ob stropu uredijo. Kam pa potem z medom? Najbrž navzdol in nazaj. Ali pa pri žrelu med stražijo, kjer ga sploh ni?
Če je g. Ž. videl eno duplo, ki je imelo žrelo navzdol, s tem še ni dokazano, da so vsa dupla tako ustvarjena, še manj pa, da je baš tisto duplo čebelam najbolj ugajalo ali da naj imajo vsi panji s premičnim satjem »žrelo navzdol«.
Da si je nekdo izmislil žrelo namestiti zgoraj, ni nič čudnega, še manj pa kaj novega. Saj je bil celo čudak, ki je prestavil medišče doli, plodišče pa gori, dasi se vsak priprost čebelar lahko prepriča na lastne oči, da je to protinaravno, tako rekoč narobe svet, ker čebele hočejo imeti med nad svojim gnezdom. Tako delajo že od vseh vekov, ako jim človek skaza njih naravnega reda ne moti.
Glede združevanja čebel ne kaže Žu-manovo gornje oziroma dvojno žrelo sploh nikake posebne umnosti ali novosti. Pri originalnem A.-Ž. panju treba samo desko, ki loči plodišče od medišča, za 1 cm umakniti ali pa rešetko deloma odkriti, pa imamo tisto, kar doseže g. Ž. s svojim dvojnim žrelom,
O vseh drugih točkah, ki jih g. Ž. navaja v prilog gornjemu žrelu, ni potrebno razpravljati, ker so brez praktične vrednosti. Omenjam samo, da so boj za »žrelo zgoraj ali spodaj« največji mojstri (baron Ber-lepsch, Ehrenfels in še drugi) že davno pred več nego 80 leti dovojevali z zaključkom, da je »žrelo zgoraj« protinaravno ter nasprotuje vsej notranji ekonomiji in vsemu ustroju čebel-ne družine.
G. Ž, omenja, da je zapisal svoj članek iz gole želje za napredek. Ta želja po napredku se mu ni posebno posrečila, ker nam prav za prav nekaj že davno pozab-
ljenega obuja v spomin. Saj še nove iznajdbe niso vse porabne ali celo napredne! Koliko je izumov, ki zagledajo beli dan le zato, da polnijo ropotarnice! Panj z »žrelom zgoraj« pa je menda tako redka prikazen med mnogimi sestavi panjev s premičnim satjem, da najbrž ne znaša niti 002%. Ena sama lastovka še ne prinese pomladi!
Cenjeni oitatelji se najbrž ne bodo dali begati s takimi muhami enodnevnicami. Stara skušnja nas uči, da star čebelar gre svojo dobro premišljeno pot, novincu pa ni prav noben panj, nobeno orodje. Povsod ima kaj popravljati. Takemu čebelarju velja znani izrek: »Ne kazi dela mojstrov !« Kdor hoče za mojstrom popravljati, mora več znati nego mojster, sicer se mu »izboljšava« prevrže v — spako.
Pripomba uredništva. Članek g. Žumana smo objavili zato, ker o »žrelu zgoraj« v zadnjem času mnogo pišejo, zlasti v ameriških, angleških in nemških listih. Vsi lineburški in nizozemski koši, ki jih je mnogo tisoč, imajo že od pamtiveka žrelo zgoraj. Tudi na Škotskem, Ogrskem in v Severni Ameriki zelo propagirajo taka žrela. V prihodnji številki bomo objavili tozadevni članek dr. Zaissa iz Heiligkreuz-steinach v Nemčiji, ki ga je poslal za »SI. Č.«. Potem se bomo o tem še kaj več pomenili. Morda pa le ni vse prav, kar smatramo za prav!
Opazovalne postaje.
Julij Mayer — Dob pri Domžalah. Glavno poročilo za marec 1932.
Ves mesec je bil neprijeten in mrzel. Šele zadnja dva dneva sta pokazala pomladno lice. Prvi pravi pomladanski dan je bila šele tista sreda po veliki noči, t. j. 30. marca, ki nam je prinesel vsesplošni izlet in praho. Ta dan so čebele prinašale tudi prvo obnožino s prvih pomladnih cvetk.
Poraba medu v tem mesecu je bila razmeroma majhna. Opazovani panj je ta mesec povprečno porabil 172 dkg, lani ob istem času pa 205 dkg.
Dolgotrajna zima je pustila svoje sledove v čebelnjakih. Število mrtvic v posameznih panjih je bilo razmeroma zelo veliko, to pa ni čudno, ker ponekod čebele niso imele izleta nad 100 dni, V krajih, kjer so prezimovale na hojevcu, je precej gospodarila griža. Pojavila pa se je tudi v krajih, kjer zaradi neugodne lege niso mogle izletavati.
Grozovito je kosila smrt v nekaterih predelih Dolenjske in južne Štajerske. Lepi dnevi v januarja in v začetku februarja so pripravili
Mesečni pregled za marec 1932.
1 Panj je teže										Zračna toplina					Dni	je	bilo		
pridobil v			izgubil v			v mesecu		naiveč		naj-	naj-	srednja mesečna					-a		£ > o
1.	2	3.	1.	2.	3.	i istih dbg		pridobil		višja	nižja		JS '5	"5 >	'c	.fi 'S XJ	a tn .i	£	
mesečni tretjini dkg						pridobil	porabil	dkg	dne	C»			JU	>N V T3	v C <n	M O	*o O.	I/I n	% >
—	—	—	50	30	120	—	200	—	—	+ 16	— 14	—	6	5*11		16	9	6	11
—	—	—	75	80	115	—	270	—	—	415	— 17	— 1'4	9	5 11		12	12	7	10
_	—	=	10	—	100	—	110	—	—	+ 17	— 14	+ 0-9	12	4	10	14	9	8	11
—	—	—	60	50	40	—	150		-	+ 13	-12	+ 2'5	8	3	9	16	10	5	18
—	—	—	90	110	130	—	330	—	—	+ 14	— 10	+ 2-3	10	3	10	16	6	9	22
—	—	—	60	50	45	—	155	—	—	+ 11	—10	+ 1*2	12	1	4	14	9	8	4
—	—	—	30	40	80	—	150	—	—	+ 14	— 16	+ 2-1	6	4	6	13	5 13		11
—	—	—	20	35	80	—	135	—	—	+ 13	-13	+ 13	12	3	5	13	5 13		9
—	—	—	30	40	50	—	120	—	—	+11	— 12	— 1'9	4	3	7	13	810		3
—	—	—	25	40	95	—	160	—	—	+ 12	— 13	— 0'2	2	2	9	14	12	5	24
—	—	—	48	60	72	_	180	—	—	+10	—10	— 2	3	1	8	12	10	9	17
—	—	—	20	35	50	—	105	-	—	+ 13	- 16	— 0-3	3	3	8	14	10	7	14
—	—	—	30	45	75	—	150	—	—	+ 15	— 9	+ 1'1	8	4	3	20	2	9	—
—	—	—	40	40	60	—	160	—	—	+ 16	-16	+ 0'9	8	3	8	14	11	6	11
—	—	—	60	60	70	—	190	—	—	+ 12	— 9	+ 3-5	8	5	11	13	11	7	11
			45	55	65		165			+ 11 +18	—15 - 14	—	1-7 —	05	8 2	4 2	7 6	12 12	12 3	7 16	24 1
—	—	—	60	75	65	—	200	—	—	+ 9	—11	— 12	6	—	8	11	11	9	10
—	—	—	80	50	50	—	180	—	—	+ 10	— 5	+ 2-2	9	2	5	12	10	9	19
—	—	—	20	—	110	—	130	—	—	+ 15	—14	+ 2'2	5	3	9	12	15	4	17
—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	+ 10	— 15	- 0'4	10	4	7	11	9	11	20
-										+14	— 8	+ 1-7	12	3	6	14	13	4	20
—	—	—	—	—	140	—	140	—	-	+ 15 + 8	-16 — 12	+ 1-2 + 1-2	5 5	3 1	8 8	15 16	2 11	14 4	19 22
	—	—	90	20 135		—	245	—	—	+17	— 15	+ 0-5	13	3	6	11	8	12	20
Kraj
■S a
0 E
Vič pri Ljubljani . Št. Vid n. Ljubljano Tacen pod Šmarno
goro . . . Škofja Loka . Virmaše pri Škof Loki .... Blejska Dobrava
Dob......
Rova na Gorenjsk. Breg-Križe . . . Cerknica . . . Sv, Gregor pri Ort neku ....
Krka.....
Vavčja vas pri Se
miču . , . Novo mesto . Leskovec p. Krškem Sp. Ložnica p. Žalcu Radvanje p. Marib Sv. Duh na Ostrem
vrhu .... Predanovci . . Cezanjevci . . .
Muta.....
Bučka.....
Nedeljica pri Tur
nišču . . . Koprivnik pri Ko
čevju .... Studenci p. Marib
298 314
314
349
361 577 305
350 483 575
736 300
280 180 186
252 270
536 195 182 387 307
170
628
1 Vsi panji razen radvanjskega so A.-Z. sestava.
matico do zaleganja, čebele so razširile gnezdo. Poznejši mraz jih je prisilil zopet v tesno zimsko gručo. Taki panji so poginili od gladu ob polnih nedotaknjenih skledah ob strani.
Krajevna poročila.
Rova. Vse zdravo! Letošnjo zimo so porabile ravno 2K kg manj kakor lani. Pričakujemo dobro letino.
Breg-Križe. Pri snaženju dna sem v nekaterih panjih dobil zelo mnogo mrtvic. Vzrok
je gotovo v tem, ker niso izletele od novembra dalje. Pri nas vleče dan na dan mrzel veter z juga.
Sv. Gregor pri Ortneku. ... le mrtvic je bilo zelo mnogo, kar je pa tudi razumljivo pri tako dolgotrajni zimi, Čebelarim že 24 let, pa še nikdar ni bil tako pozen pomladni izlet.
Predanovci. Bolezni do sedaj nimamo. Pri nas se griža ne pojavlja, ker prezimljamo le na ajdovcu.
V Društveni čebelami
je na razpolago še nekaj sladkorja za pitanje čebel. Dobite ga lahko v vsaki množini.
Cena Din 8'— za kg franko žel. postaja oziroma pošta Ljubljana.
iČTlIVCC
MtoWKI
Mesečni čebelarski razgovori.
J. Mayer — Dob pri Domžalah.
MAJ.
etos pomlad kar noče in noči prikliti. Dasi sta kmetiški in koledarski začetek pomladi že davno za nami, spd vsa narava še vedno. Letos odpirajo prve pomladne cvetke glavice komaj sedaj sredi aprila!
Letos se je ¡razvoj precej zakasnil, vendar so panji močni in jih bomo lahko prestavljali sredi majnika, če bo do takrat tudi narava dosegla svoj naravni pomladni razvoj. Za mladega čebelarja je ta doba najlepša, doseže pa vrhunec tistega dne, ko zaraja nad čebelnjakom prvi roj. Z lepoto tega dne pa je združena obilica priprav in dela.
Pripravimo pravočasno panje! Ni dovolj, da jih imamo v skladovnicah in jih šele na hitro snažimo, ko že roj visi. Poznam kme-tiškega čebelarja, trdno korenino, ki se do danes ni mogel odločiti, da bi opustil kra-njiče. In vendar se vestno pripravlja na roje. Od jesenskega podiranja spravlja lepo daljše kose ravnega satja, ki ga na pomlad pritrdi podolž v kranijiče. Za lepilo mu rabi zmes voska in kolofonije v razmerju 2:1. Raztopi jo v štirivoglati, podolgasti pločevinasti posodi Delo gre naglo izpod rok in se lepo poplača. Roji hvaležno sprejemajo take začetke in gradijo lepo po-dolžno satje, ki je vsekakor priročnejše nego prečno. Pregledovanje in izpodreza-vanje in končno tudi podiranje je pri takem čebelnem delu prijetnejše.
Žnideršičevci rabijo nekoliko več pripravljalnega dela. Najprej moramo satnike zažičiti. V navadi je podolžna lega žice, pa tudi pokončno ali poševno potegujemo. Način ni toliko odločilen, paziti pa moramo, da leži žica res sredi satnika. Tudi moramo paziti na to, da žice ne napenjamo preveč in da se satnik ne krivi. To se kaj rado zgodi pri pokončnem žičenju.
Dober teden pred rojevino vdelamo šele satnice. Za to delo potrebujemo vsekakor nekoliko orodja: deščico za podlogo pri utiranju žice, kolesce s katerim utiramo žico in slednjič špiritev gorilnik, na katerem segrevamo kolesce. Vse troje dobimo za malo denarja v naši DČ,
Utiranja žice se lotimo solnčnega dne. Satnice položimo za kratek čas na solnce, da se z obeh strani do dobra ogrejejo, postanejo voljne in se razširijo. Pazimo, da ne postanejo premehke! Segreto satnico položimo na mokro deščico, poveznemo zažičeni satnik preko in pri tem pazimo, da porinemo satnico v zarezo zgornjega sat-nikovega kraka. S segretim kolesom nato utiramo žico. Delo gre naglo in snažno izpod rok. Satnico je treba še zaliti z voskom na zgornjem robu in jo tako prilepiti na les. Pri tem se poslužujemo posebne priprave, ki jo tudi dobimo v DČ. Isto delo nam opravi segreta pila, da z njo potegnemo po kotu med satnico in deščico. Na segreto železo potisnemo košček voska, da se raztopi in zalije satnico, ki se sama tudi natopi. Tudi to delo ni zamudno. Vsak začetnik naj si žičenje in
utiranje najprej ogleda pri veščem čebelarju, pa bo spoznal lahkoto tega dela.
S temi vdelanimi satnicami opremimo panje, ki naj stoje ob tem času že na svojem stalnem mestu. Matično rešetko prikrijemo z deščicami in panj je pripravljen za sprejem roja. V medišče vsadimo lahko prvca, v plodašče pa drugca in ju lahko pred ajdovo pašo združimo, t. j. prvcu odstranimo matico in odpremo matično rešetko.
Pa tudi sicer imejmo pripravljeno vse, kar je potrebno za ogrebanje in vsajanje rojev.
Na podlagi lanskega opazovanja in letošnjega pomladanskega pregleda sem si napravil načrt za letošnje čebelarjenje. Na umu imam dvoje: mnogo medu in mlade, krepke matice za pleme.
Na podlagi teh vidikov sem odbral vse panje, od katerih pač zahtevam obilico medu pa nič drugega. Obenem pa sem s posebno pozornostjo izbral plemenjake, ki naj mi dado krepke roje in dober prvovrsten materijal za vzrejo matic.
Čebelarjenje na med.
S prestavljanjem panjem sem posegel globoko v naravni razvoj čebelne družine. Najprej sem povečal prostor in s tem od-pomogel stiski. Matica in čebele so dobile tisoče novih praznih celic. Obenem sem dal panju v izdelavo 2 satnici. Tudi to ovira nagon rojenja. Slednjič sem s prestavljanjem gnezda za nekaj časa ustavil ta nagon.
Z zgornjo radikalno operacijo sem zadržal roje nekako do konca junija, ko pri nas navadno že pojenjuje paša. Pa se vendar primeri, in to ob obilni paši, da kljub vsem zaprekam sili plemenjak k rojenju. Taki pozni roji, pa najsi bodo tudi močni orjaki, ne prineso zaželenega uspeha, ako nimamo gozdne paše v juliju na razpolago.
Da se otresemo takih nezaželenih rojev, moramo poseči po dveh korenitih sredstvih:
1. ali moramo takemu neugnanemu ro-jilcu odstraniti matico,
2. ali pa mu odvzamemo 2 do 3 sate s pokrito zalego in z njimi ojačimo slabotne j -še panje.
Vendar spada to delo navadno v drugo polovico junija.
Vzreja matic.
Vsak vesten čebelar mora imeti pregled svojih matic po njih kakovosti in starosti. Prekmalu se mu bo pokazala nujna potreba, da ima na razpolago mlade dobre matice.
Kako pa pridobimo na lahek in poceni način dobre rezervne matice?
Najugodnejši čas za to je rojevina, ko panji po naravnih zakonih stavijo matič-nike in se pripravljajo na rojenje.
V prejšnjem poglavju sem omenil, kako zabranjujemo roje, tu nam je treba podpirati nagon k rojenju. Določeni panj krmimo od zadnjega tedna v aprilu dalje trikrat tedensko z mlačno raztopino medu in vode (1:1), in sicer redno in ne glede na pašo. Kjer ne vemo koliko zaloge ima še plemenjak in ob slabem vremenu pokladamo vsak teden še 1 1 malo razredčenega medu. Plemenjak mora imeti dovolj zaloge!
To pitanje poganja v zvezi z naravnimi dobrinami s cvetja panj v močen razvoj in kmalu sredi maja se bo usipal roj iz njega. Komaj pa je roj dobro zapustil panj in se začel zbirati na veji, se že začne delo za vzrejo matic.
Vse sate izrojenca vzamemo iz panja in jih postavimo na kožico. V prazen panj denemo same satnice in nanje stresemo potem roj, ki je pred kratkim zapustil ta panj.
Na izrojenčevih satih najdemo večje število matičnikov od najstarejšega, že pokritega, do najmlajšega, komaj zaleženega. Vzemimo sat za satom v roke in jih do dobra preglejmo zaradi matičnikov Na posameznem satu mora ostati en sam matični k! Včasih pa jih najdemo na satu po več, te pa moramo izrezati in jih s pridom lahko porabimo drugje.
Iz takega izrojenca navadno napravimo 4 prašilčke po dva sata. Tretji sat mu do-
denemo iz prestavljenega plemenjaka-me-darja. V ta sat tudi nalijemo nekoliko vode, ker izgubi tak narejeni prašilček vse stare čebele nabiralke. Po potrebi dode, nemo še četrti prazni sat.
Prašilčke lahko razmestimo v poseben, za to prirejen zaboj — Kleinov matičnjak. Našim razmeram pa popolnoma zadostuje prazno medišče, ki ga razpolovimo z ločilno desko. Ta je satnikove debelosti in sega vsestransko do deske, da popolnoma zapira prehod z ene strani na drugo. Prehod pod železnimi palicami in med njimi pa zapremo z deščico z vrezanimi utori za železne paličice (nosilce). Tudi žrelo in brado razpolovimo, tako da ima vsak prašilček svoje žrelo,
V teku dveh tednov se izvale mlade matice in se ob ugodnem vremenu opraše. Kjerkoli bi se matica izgubila, odstranimo ločilno deščico, pa imamo potem krepek narejen roj, ki se do jeseni krasno razvije.
Včasih pa je potrebno, da zamenjamo matice prestavljenim panjem medarjem. To je v zvezi z zabranjevanjem rojenja in pa da zamenjamo stare matice z mladimi. Odvzamemo mu matico isti dan, ko je za-rajal prvi roj in smo napravili prašilčke. Vendar pustimo enemu prašilčku dva ma-tičnika, enega za prašilček, drugega pa za zamenjavo matice v plemenjaku. Kaj kmalu se plemenjak zave osirotel os ti in si po naravnem nagonu pomaga sam. Na čebel-nih celicah si potegne nebroj matičnikov. Navadno že drugi ali tretji dan po odstra-
nitvi matice lahko vcepimo pokrit matič-nik iz zgornjega pašilčka. Čebele ga sedaj rade sprejmejo. Vsekakor pa moramo v teku prvega tedna po tej operaciji odstraniti vse druge nezaželene matičnike, ki so jih čebele zgradile v skrbi za obstanek. Ta plemenjak letos gotovo ne bo več rojil, vse svoje moči bo izrabil za nabiranje medu in imel bo mlado prvovrstno matico.
Praktičen čebelar sprejema od pleme-njaka le prvca in drugca. Ta navadno zapusti svoj dom od 9. do 11. dne po prvcu. Da zabranimo vse nadaljnje roje. porežimo vse nepotrebne matičnike.
Vsem panjem z mladimi, neoplojenimi maticami posvečajmo posebno pažnjo. Mnogokrat se zgodi, da se mlada matica ne vrne z ženitovanjskega poleta. Takim panjem lahko na ta ali oni način še po-moremo.
Že od 8. dne po domnevanem rojstvu matice najdemo v panjih novo zalego, znamenje, da se je matica srečno sprašila. Umestno je, da vse opazovanje vestno za-beležujemo, ker ti podatki nam bodo prihodnje leto služili pri odberi panjev za pleme. Enako umestno je, da zaznamenu-jemo matice. V drugih deželah je v navadi barvanje matičnega oprsja vsako leto z drugo barvo, ki jo določi čebelarsko društvo. Ponekod nalepljajo matici na oprsje koščke iz stanjola raznik oblik, ki značijo posamezne letnike. Nekateri pristrižejo matici krila. Smoter vseh teh del je le, da čebelar takoj spozna starost svojih matic.
Društvene vesti.
Čebelarski poučni tečaj. Podpisani priredi na svojem domu čebelarski tečaj, na katerem bo obravnaval in praktično razkazoval vsa važnejša opravila ter, kolikor bo dopuščal čas, glavne točke iz naravoslovja. Tečaj bo razdeljen na šest nedelj v prihodnjih mesecih, namreč: 8, in 22. maja, 12. junija, 10. julija, 21. avgusta in 11. septembra, vsakokrat od 3 do 5 popoldne. Udeleženci se naj prijavijo pri podpisanem do 5. maja ter se zavežejo, da bodo tečaj redno brez presledka obiskovali. Ob tej priliki bodo v prid čebelarstva poklo-njene še moje, čeprav pojemajoče moči. Ta tečaj bodi znak ljubezni do čebel in do vseh blagomi-slečih čebelarjev ob tridesetletnici mojega potovalnega delovanja in dostojno slovo od javnosti. — Ivan Jurančič, čebelar. Andrenci, pošta Sv. Andraž v Slov, gor.
Izvršena predavanja: Dne 13. marca t. 1. je predaval g. Kosi v Velenju o anatomiji čebel. Predavanja se je udeležilo 28 čebelarjev. — Dne 10. aprila t. 1. je g. Mihael Verbič predaval v Sodra-žici o spomladanskih opravkih v čebelnjaku, prestavljanju in o čebelnem plemenu. Udeležencev je bilo 18.
Sladkor. Sredi meseca aprila je dobilo naše društvo sladkor za pitanje čebel, Prispel je prav lep, rafiniran, kristalast sladkor. Denaturiranje sladkorja s 3% ogljenim prahom se je izvršilo v Ljubljani pod nadzorstvom finančne kontrole in članov osrednjega odbora. Takoj po denaturiranju je bil sladkor razposlan vsem naročnikom. Le žal, da je sladkor prišel tako pozno. Marsikatero družino bi še rešili, ako bi dobili sladkor vsaj meseca februarja. Zgodba o denaturiranju sladkorja s ka-
tranom je vsem našim čitateljem znana. Predno nam je bilo možno ovreči katran in doseči boljše sredstvo za mešanje sladkorja, nam je vzelo dva meseca. V tem času pa je padlo največ plemenja-kov. Oglje je prav dobro sredstvo za denaturira-nje in upamo, da so bili čebelarji ž njim zadovoljni. Prosimo vse podružnice, da nam sporoče seznam vseh čebelarjev, ki so dobili sladkor. Navedejo naj njih točen naslov, število panjev in množino sladkorja. Ene podružnice so nam to že poslale, druge še ne. Voditi moramo namreč seznam o razdelitvi sladkorja.
X. seja dne 12. marca 1932.
Navzočni: gg. predsednik Verbič, Arko, Arrigler, Bukovec, Babnik, Černej, Dermelj, Okorn, Peterlin, Puš, Raič, Strgar, Šmajdek, Žnideršič.
G. predsednik je otvoril sejo, pozdravil vse na-vzočne g. odbornike, posebno še zunanje. Obžaloval je, da se širši odbor ni mogel večkrat sestati, ker tega ne dopulšča gmotno stanje društva. Vse, kar je ožji odbor ukrenil in sklenil, je bilo objavljeno v »SI. Č.«. Treba pa je še, da širši odbor te sklepe odobri. Kaj je bilo vse sklenjeno, bo poročal društveni tajnik.
Nato je g. predsednik izročil diplomo častnemu članu g. Žnideršiču. Diplomo je nameraval izročiti tudi g. Jurančiču, ki pa je bil žal odsoten.
Tajnik je nato prebral zapisnik seje z dne 10. marca t. 1., ki je bil odobren, nato pa podal pregled vseh sklepov ožjega odbora od meseca marca 1931 1. dalje. K temu poročilu so odborniki dodali še nekaj svojih mnenj in stavili vprašanja, in sicer:
G. Šmajdek je priporočal, naj bi osrednje društvo plačevalo podružnicam vsa predavanja in ne samo strolškov prvega predavanja.
G. predsednik je pojasnil, da bo to le težko izvedljivo, ker državne podpore za predavanja najbrž ne dobimo.
G. Bukovec je na vprašanje g. Strgarja pojasnil-da bo apis carnica klub, ki ga snujemo, popolnoma neodvisen od drugih organizacij, zlasti inozemskih. V prvi vrsti bo deloval na to, da dobimo izčrpno monografijo o naši čebeli.
G. Žnideršič je obžaloval, da je inicijativa za ustanovitev kluba prišla od zunaj.
G. Puš je prosil pojasnila glede cenika Društvene čebelarne. Omenil je, da manjka v njem opozorilo, da DČ kupuje in prodaja tudi med.
G. Arko je podal podatke glede stroškov cenika.
Nato je šiilši odbor odobril vse sklepe ožjega odbora.
Nato je tajnik prebral tajnikovo in blagajnikovo poročilo za občni zbor, ki bo dne 20. marca t. 1. v Celju. Obe poročili sta bili odobreni. G. ravnatelj Arko je podal blagajnikovo poročilo Društvene čebelarne, ki je bilo po nekaterih pojasnilih tudi odobreno.
Širši odbor je tudi odobril osnutek proračuna za leto 1932.
Širši odbor je razpravljal tudi glede tiska Ju-gove čebelarske knjige. G. Okorn je k temu dal nekatera pojasnila.
Predlogi osrednjega odbora za društveni občni zbor so bili odobreni, in sicer glede članarine, poslovnika D. Č, in pravilnika o kontroli medu. Širši odbor je tudi sklenil predlagati občnemu zboru, da izvoli bivšega urednika g. Franca Rojino za društvenega častnega člana.
Obravnavali so se predlogi podružnic za občni zbor. Razpravljalo se je glede ureditve pašišč, kar bo banska uprava uredila še tekom letošnjega leta.
Glede na predlog Ljubljanske podružnice zaradi odprave podružniških zvez je bil širši odbor mnenja, da je treba ustanavljanje takih zvez podpirati in gojiti ne pa jih rušiti.
G. predsednik Verbič je poročal o ustanovitvi plemenilne postaje v Kamniški Bistrici. Vsi odborniki so pozdravili to idejo in želijo, da bi postaja čimprej začela delovati. G. Strgar je predlagal, naj bi društvo izposlovalo znižanje poštnine za pošiljanje matic na praho. Sklep širšega odbora je bil, da se plemenilna postaja ustanovi.
Glede posmrtnine je bil širši odbor mnenja, da zadeva ne bo uspela, ker je že polno takih zavarovanj. Sklenjeno je bilo, naj občni zbor odloči ali se naj posmrtninsko zavarovanje uvede ali ne.
Tajnik je prebral poslovnik D. Č. G. ravnatelj Arko je pojasnjeval posamezne točke. Poslovnik je bil nato v celoti sprejet.
O pravilniku za kontrolo medu sta podala potrebna pojasnila gg. Žnideršič in Bukovec. Odborniki So se zelo zanimali za to zadevo. Pravilnik za kontrolo medu je bil v nekaterih točkah še spo-polnjen in nato sprejet.
Glede spremembe društvenih pravil je poročal g. predsednik Verbič in opozarjal, da je baje v kratkem pričakovati čebelarskega zakona, in da zaradi tega kaže počakati s spremembo pravil, da se jih bo lahko prilagodilo novemu zakonu.
Tajnik je poročal, da je društvo prejelo obvestilo, da je ministrstvo dovolilo denaturiranje sladkorja z ogljem. Odbor je sklenil, da tak sladkor naroči.
Vesti iz podružnic.
Ljubljanska podružnica bo imela prihodnjo od-borovo sejo v torek, dne 10. maja ob 8 zvečer v običajnem lokalu.
»Zveza čebelarskih podružnic v Celju« priredi v maju sledeče čebelarske tečaje, odnosno predavanja: dne 8. maja celodneven tečaj v Ljutomeru; dne 16. maja popoldansko predavanje pri Puncerjevem čebelnjaku na P a š k i v a s i za podružnico Šmartno ob Paki; dne 29. maja popoldansko predavanje pri Veliki Nedelji,
Podružnica v Središču ob Dravi priredi tretji redni mesečni sestanek dne 26. maja ob 2 popoldne pri čebelnjaku gosp. Hernja v Središču. Vabimo vse člane, da se sestanka sigurno udeleže.
Paša na hoji. Prebivalci okoli Krima proroku-jejo za letos dobro pašo na jelki. Ker je že več
let ni bilo, je verjetno, da se njih prorokovanje uresniči. Odbor ljubljanske podružnice opozarja člane, ki hočejo postaviti panje za časa hojeve paše v podružnični čebelnjak pri Št, Janžu ali pa na njen »Vrtec« v Tomišlju, naj mu prijavijo panje do 20. maja t. 1. S prijavo je poslati tudi od vsakega panja po en dinar prijavnine, ki je po nobenim pogojem ne vrnemo, pač pa vštejemo v letošnjo stojnino. Za »Vrtec« se lahko prijavijo tudi člani drugih podružnic.
Podružnica v Velenju. Dne 13. marca t. I. smo zopet imeli priliko poslušati g. Kosija iz Celja, Z zelo zanimivim predavanjem nas je seznanil z življenjem čebele. Govoril je poljudno ter poživil besede s slikami. Nazorno je opisal razvoj čebele, ma-
tiče in trota in kako si čebelna družina razdeljuje razna opravila. Doslej smo si skoraj domišljali, da poznamo našo čebelo. Morebiti bi bili celo užaljeni, če bi nam bil kdo rekel, da jo bore malo poznamo. Toda g. predavatelj nam je dokazal, da življenje čebele malo poznamo. Še svetovno znani čebelarji in učenjaki ne morejo popolnoma umeti
teh skrivnosti, čeprav že desetletja proučujejo dogodke v panju. Kljub neugodnemu vremenu je poslušalo lepo predavanje 28 oseb; od teh je bilo 10 članov, ostali pa so bili učenci velenjske kmetijske nadaljevalne šole s šol. upraviteljem g. V. Stopar-jem. Hvala g. Kosiju za lepo predavanje! Zahvaljujemo se tudi »Zvezi«, da ga nam je poslala.
Paberki iz tujih časopisov.
Gandhi se hrani z medom.
Veliki indijski agitator Gandhi ali — kakor mu pravijo — Mahatma se je vračal v svojo domovino skozi Italijo potem, ko je prisostvoval konferenci pri »okrogli mizi« v Londonu.
11.	decembra 1931 se je za kratek čas ustavil tudi v Milanu na ipoti v Rim in Brindisi, kjer se je vfkrcal na parnik v domovino.
Tisti čas so listi mnogo pisali o njem. Povedali iso, da nosi ogrinjalo, katero je sam srtkal in sešil, ter da se hrani samo z rastlinstvom in mlekom.
Neki reporter milanskega dnevnika »Cor-riere della Sera« poroča v svojem članku dne
12,	decembra 1931:
»Neki uslužbenec kolodvorske restavracije se vrti okoli železniškega voza, da bi Gandhi-ju postregel. Toda nič posla! Gandhi je že po-užil svoje skromno kosilo med Domodosolo in Milanom: pest datljev, nekaj krompirja v solati, nekoliko žlic medu ter košček čokolade.«
Dobro bi bilo, ako bi ga tudi mi posnemali, oziroma agitirali za večjo porabo medu med širšimi plastmi naroda. S tem bi največ pomagali našemu čebelarstvu.
Razsvetljeni panji.
Župnik August Ludwig je napravil prav grenke izkušnje z razsvetljenimi panji. Bila je nevarnost, da izgubi tri panje zaradi lakote. Čebele so nakopičile vso hrano v temnih me-diščih, pustile pa so prazno razsvetljeno plo-dišče.
Med in mikrobi.
Ameriški znanstvenik in bakterijolog W. G. Sackler je napravil zanimive poskuse, s katerimi je dokazal, da mikrobi, ki povzročajo nevarne bolezni, ne morejo živeti v medu.
Bacil, ki provzroča legar, ne ostane živ v medu niti 24 ur. Bacillus Paratyphosus (A. in B.) pogine v naravnem medu v 24 urah. Te bakterije povzročajo črevesne in vročinske bolezni, Bacillus Fecalis Alkaligenec preneha živeti v medu po 6 urah, Bacillus Proteus vulgaris ne more vzdržati v medu več kot 4 dni. Bacillus Suipestifer pogine v medu v 4 dneh. Ta bacil v človeškem telesu je pogostoma v zvezi s kroničnim vnetjem pljuč, Bacillus Lac-tis Acrogenes pogine v medu že po 4 dneh.
Bacillus Colis communis preneha živeti že 4. dan. Njegova navzočnost je usodna v primeru ognojitve (tvorov) med vročinsko boleznijo. Nevaren je ako prodre v kri, kar povzoči vnetje trebušnice. Bacillus Dysenteriacus uniči med že po 10 urah. Ta mikrob provzroča krvavo grižo. Bacillus Enteritidis ne da znaka življenja v medu po 48 urah.
Kakor že zgoraj omenjeno, je vredno, da si zapomnimo, kako važen je med v zdravilstvu. Preprečuje tudi prihajanje bacilov v naše telo oziroma jih naglo uniči, če se jim posreči vtihotapiti se v notranjost telesa.
Uživajmo torej med, da bomo odporni proti vsakovrstnim boleznim. Pomislimo koliko škodljivih bakterij zahaja v naše telo z vodo, z mesom, sočivjem, mlekom i. t. d. Med smemo uvrstiti v posebno kategorijo živil, ako upoštevamo njegovo neprecenljivo vrednost za uničevanje bakterij.
številni so zdravniki, ki predpisujejo in priporočajo rabo medu za ohranitev in izboljšanje zdravja. Te odločujoče osebe brez dvoma že dolgo poznajo delovanje in vrednost medu. Modri kralj Salomon se ni motil, ko je rekel svojemu ljudstvu: »Jejte med, ker je dober«.
Neka izkušena oseba nam je svetovala tole: »Če čutite kakšne bolečine v križu (ledvicah) odpovejte se navadnemu sladkorju ter uživajte rajši med in kaj kmalu boste čutili njegov blagodejni učinek.
Iz »Bollettino della Soc. Romande d' Api-coltura.
Čebele in taiča.
»No, kako so se kaj obnesle tvoje čebele?«
»Hvala, ne baš slabo. Medu je malo,.. ampak mojo taščo so pa prav pošteno zdelale.«
L' Apicoltura Italiana.
Pavel Gorkič, Ilirska Bistrica.
Farmerji, ki imajo velike sadne nasade, so plačevali v minulem letu po 7 dolarjev = 392 Din za panj čebel, ki so ga čebelarji postavili med cvetenjem v sadovnjake. Še večje nagrade so plačevali farmerji za roje, ki pošiljajo še večje število čebel na bero kakor plemenjaki. Prašilčkov in narejenih rojev pa niso letos več sprejemali, ker imajo premalo čebel.
American bee journal, oktober 1930.
Kakovost medu po izkušnjah dr. E, F. Phi-lips-a ne trpi prav nič, ako ga naglo segrejemo do 65 stopinj, nato pa postavimo v prav hladno vodo, da se naglo shladi. Ako pa strjen (kan-diran) med polagoma segrejemo in polagoma ohladimo, se v medu levuloza karamelizira in med dobi stranski okus po karamelah.
Gleanings in bee culture november 1930.
Leta 1928. in 1929, je bilo v Združenih državah severne Amerike 5,085.400, odnosno 4,879.000 panjev. Leta 1928. je znašal skupni pridelek medu 208,760.500, leta 1929. pa 201,144.500 angl, funtov. Povprečni pridelek je znašal na panj 41% funta. Ker je en angleški funt enak 0.453 kg, je znašal v teh dveh letih poprečni pridelek medu na leto in panj ravno 19 kg. Seveda je bil povprečni pridelek medu na panj v raznih državah zelo različen. Ko je
dosegel ponekod nad 100 funtov = 45 kg na panj, so čebelarji v nekaterih južnih državah ostali brez pridelka.
Gleanings in bee culture, december 1930.
Opomba prevajalca: Tak je torej oni čebelarski raj v Ameriki! V letih 1928. in 1929. so naši čebelarji v ugodnih legah pridelali prav toliko medu kakor čebelarji v Ameriki.
Značilno je, da Američani kljub temu, da slovijo za velike sladkosnedeže, niso porabili doma vsega medenega pridelka, dasi so pridelali komaj 1 kg na osebo in leto. Ker izvažajo toliko medu iz Amerike, je jasno, da tudi bogati Američani jako malo poznajo vrednost medu kot hranilo in zdravilo.
Henrik Peternel,
Bukovžlak.
Drobiž.
Steklena okenca v panjih pozimi. K poročilu Velenjske podružnice, ki je bilo objavljeno v letošnji 1. številki »SI. Č.«, je uredništvo pripomnilo, da steklena okenca pozimi sploh ne spadajo v panj, češ, da vsi panji s takimi okenci močijo iz znanih vzrokov (sopara v kuhinji — hladne šipe — rosa po njih). Tej pripombi moram nekoliko ugovarjati, čeprav čebelarim šele peto leto. Vsi moji A.-Ž. panji imajo steklena okenca, le en panj je imel mrežasto okence do pretekle pomladi. Pri odpiranju tega panja so čebele vedno jako zašumele in so bile tudi zelo srdite, druge so bile pa krotkejše, Vzrok temu nemiru in srdu je bila mreža na okencu, ki so ga zadelavale in s tem izražale svojo nezadovoljnost napram mreži. Čebele ne marajo prepiha in zadelujejo najmanjšo odprtino. Kmalu sem zamenjal mrežo s šipo in pri odpiranju ni bilo običajnega šumenja in razburjenja. Kako velikega pomena je, da se ne razburjajo, mi ni treba praviti, ker je »SI. Č.« to že mnogokrat razmotrival. Moji panji imajo torej steklena okenca pozimi in še nobeno leto nisem opazil močenja. S tem pa nikakor ne trdim, da bi urednikova pripomba ne bila pravilna. Da moji panji s steklenimi okenci ne močijo, jih zapažim tako, da ne more mraz prodirati, sicer bi steklo postalo vlažno, iker se hlapi tam zgoščavajo v kapljice. (Primera: Rosne šipe na kuhinjskem oknu ali pa rosni naočniki pri vstopu v topel prostor.) Jaz zapažam odznotraj panje z 2 cm debelim skladom časopisnega papirja, medišča pa puščam prazna. Odzunaj odevam panje z odejami, ki so izdelane iz vreč in napolnjene z listjem. Uporabljal sem tudi seno in otavo, to pa sem
opustil, ker se v krmi naselijo miši. Odkar pa imam v čebelnjaku samo listje, še nisem opazil mišjih sledov. Mnenja sem, da je najboljše orehovo listje. Važno je tudi, da čebelnjak zadržuje mraz. Zaradi tega ne sme imeti odprtin. Kljub steklenim okencem so moje čebele do sedaj vedno srečno prebile zimo. Po mojem mnenju imajo pomen mrežasta okenca le za čebelarje, ki prevažajo na pašo in to tudi samo takrat. Zanima me, kaj še sodite čebelarji o šipah. — Bratkovič Anton v Št. Janžu.
Prip. uredništva. Manjše število panjev je lahko tako temeljito zavarovati proti mrazu, kakor jih zavaruje g. Bratkovič, večjemu čebelarju je pa to prav težko mogoče. Temu ali onemu čebelarju se okenca obnesejo, večini čebelarjev pa ne. 90% panjev na svetu je brez steklenih šip v okencih in vsi izkušeni čebelarji so proti njim deloma zaradi slabega prezimovanja, deloma ker se mnogo šip razbije. Res pa je, da se čebele pri šipah v okencih ne razburjajo in da je pogled v panj skozi nje mnogo bolj čist, to pa ne prekaša prednosti, ki jih imajo okenca z mrežo (prezračevanje!). Ne prezrimo, da je n. pr. ljubljanska ravnina izredno vlažna in da so zaradi tega tod šipe v okencih neprimerne.
Še nekaj o katranu. Snežni metež je danes tukaj pri nas in je zato malo časa za premišljevanje o čebelarstvu.
V letu 1926 sem si napravil kot mizar 20 novih A.-Ž. panjev. Zunaj sem jih »naštrihal« s katranom, tako da so trije premočili les skoz in skoz. Ko so se tekom treh mesecev nekoliko razdišali, sem prestavil tudi v te tri družine iz eksportovcev. Okoli Jurjevega pa do ledenih
mož (15. 5. 1926) ije pa skoraj neprestano deževalo. Zato sem moral pričeti s pitanjem na veliko. Ker pa je baš tem trem s karbolom močno napojenim panjem živeža primanjkovalo — bili so silno živalni —, sem zaradi mrzle sape izvršil pitanje na ta način, na sem nalil v prazne sate toliko sladkorne raztopine, da je kar lila od njih. Polne sem vložil v panje, prej pa sem seveda krajna prazna dva odvzel, čebele pa ometel! Pri vtikanjem v panj je seveda lila tekočina na dno panja, ki je bilo napojeno s katranom. Brez dvoma so čebele tudi ta sladkor polizale in krmile z njim žerke in morda tudi matico. Uspeh tega pitanja je bil sledeči: panji so bili pred pitanjem sposobni za prestavljanje, po pitanju pa so se čebele začele izgubljati. Izmeta vale so nedorasle žerke; matica je omejila zaleganje na tri sate (pred pitanjem na šest!) Do ajdove paše jeseni pa so panji tako nazadovali, da vsi trije ne bi bili dali enega dobrega A.-Ž.-jevca! Kdor ni izkusil, nima niti pojma, kako kvarno učinkuje sladkorna raztopina, ki kane iz sata na s katranom pobarvano dno. Nič zato, če se je panj že davno razdišal! To omenjam zaradi tega, ker so nam nameravali dati s katranom denaturiran sladkor. — J. Černejšek, posestnik in župan v Žabljeku pri Slov. Bistrici.
O čebelinem vidu. Kakor so razni poskusi dokazali, se orijentirajo čebele pri poletu iz panja na pašo in nazaj po stanju solnca in po predmetih, ki štrlijo po okolici (po hišah, drevesih itd.). Ti predmeti ne izpreminjajo lahko položaja, zato so določeni stalni vidni koti, ki imajo pri čebelah važno vlogo, ko iščejo poti v naravi, Nedavno je strokovnjak Wolf natanko preiskal čebelin vid. Po neki pusti pokrajini je razpostavil za orijentacijo znamenja različne velikosti in v različni razdalji. Čebele so se jih posluževale, ko so iskale poti na pašo. Wolf je izpreminjal velikost znamenj, pa tudi njih razdaljo. Pri tem je ugotovil, da se čebele niso orijentirale po vseh znamenjih, ampak le po onih, ki oklepajo s čebelinim očesom v navpični smeri kot, ki je večji od 1°. Čebelino oko je torej približno osemdesetkrat slabše nego človeško,	Rč,
O čebelinem piku. Čebelin pik povzroča veliko bolečino. Če ga pa spoznaš, ti ne more več škodovati. Kadar čebela piči, se ji želo, kakor znano iztrga iz telesa in ostane v rani. To bojevitost plača čebela z življenjem. Opazovanje je pokazalo, da deluje žeilo, ki je iztrgano, samo dalje, kakor n. pr. izstreljeni torpedo. Aparat, ki z njim čebela vbrizga svoji
žrtvi strup, sestoji iz dveh bodalnic, opremljenih z zalustmi. Na bodalnici sta priraščena dva mišičasti sitrupna mešička. Ko se želo z mešičkoma vred iztrga iz čebelnega droba. se mišice skrčujejo, ritmično utripajoč, ter iztisnejo strup iz mešičkov pod kožo, pri tem gibanju pa prodirata tudi bodalnici vedno globlje vise dotlej, dokler gibanje ne preneha, ko sta mešička prazna. Kadar te piči čebela, izdereš pač čimprej želo. Ali to je napačno, ko ga namTeč primes z dvema prstoma, iztisneš strup iz mešičkov v rano; in prav tega ne bi smel storiti. Kako pa? Spraskaj ga! Ker nimaš časa, da bi poiskal kaj drugega, ga spraskaj z nohtom. Če to narediš hitro, ne boš čutil pekoče bolečine in tudi otekel ne boš. Dobro je torej, če pustiš na kazalcih daljše nohte vsaj takrat, ko imaš posla s čebelami.
2001etnica rojstva Antona Janše se bliža. Čez dve leti, 20, maja 1934, bo dve sto let, kar se je rodil Anton Janša, čebelarski vele-um. Slovenski čebelarji smo pač lahko ponosni nanj, kajti do Janše so bili pojmi o čebeli in njenem življenju jako čudni. Šele bistra glava njegova je razodela čebelarskemu svetu mnogo čebelarskih resnic. Tedanji čebelarji mu marsikaj dolgo niso hoteli verjeti in so celo javno izražali svoje dvome, — Slovenski čebelarji, čas bo, da začnemo misliti, kako bomo proslavili to važno 200letnico, da pokažemo pred svetom, da tudi mi cenimo svojega velikega rojaka. Naša sveta dolžnost je, da zares postavimo Janši dostojen spomenik, ki bo pričal še poznim rodovom o naši hvaležnosti do njega, ki nam ga je dala božja previdnost. Ta spomenik naj bo »Čebelarski dom«, Čemu bi mu namreč postavljali drag kamenit spomenik, morebiti še z zlatim napisom? Ali ni stokrat bolj umestno, da proslavimo Janšev spomin s tem, da si postavimo »Čebelarski dom«? Torej kaj bomo storili? Slovenski čebelarji, zganite se in povejte svoje mnenje in želje o tem v »SI. Č.«. — Ivan Nalkrst, Preserje pri Lu-'kovici.
Kdo je videl kaj takega, kdaj in kje? Dne
27. maja 1. 1. je opazil pri rojenju v vasi Sela pri Šmarjeti g. Majcel Ignacij med rojem popolnoma rdečo čebelo, ne morda pobarvano ali s cvetnim prahom obloženo. Bila je kakor druge čebele, le da je bila rdeča. Čemu rdeča in kako to? Kdo izmed čebelarjev da pojasnilo? Čebela je dolgo živela in nosila tudi obnožino. — V. Lilija, Šmarjeta.
Op. uredništva. Vzrok za tak pojav doslej še ni bil dognan. Brez dvoma pa tiči v pomanjkanju pigmenta (barvila).
Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik: Avgust Bukovec, Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč.
DRUŠTVENA
ČEBELARNA
Št. 16. Obroček z babico za okence,
zelo močan.
Št. 17. Šarnir za brado:
a)	za pritrditev s 4 vijaki;
b)	za pritrditev s 6 vijaki.
Št. 23. Matičina rešetka št. 10 iz močne cinkove pločevine: a) za 1 panj, 25X33 cm; b) 1 m2.
Št. 24. Matičina rešetka št. 12 iz najmočnejše cinkove pločevine: a) za 1 panj, 25X33 cm; b) 1 m2.
Št. 18. Zapah za okence, desni in levi (1 par).
Prav prikladen je za panje, ki jih ne prevažamo v pašo. Izdelan je iz prav močne pocinkane pločevine.
Št. 19. Vijak za les:
a)	manjši za šarnirje;
b)	večji za pritrditev ročke pod žrelom medišča
in ročke na vratcih.
Št. 20. Vijak s pol-okroglo glavico za pritrditev zapaha št. 18.
Št. 21. Mreža, žična, za okence in vratca, izdelana iz močne
pocinkane žice: a) za 1 okence, 25X33 cm; b) 1 m2.
Št. 22. Mreža, žična, za sita za čiščenje medu, izdelana iz fine, močno pocinjene žice: a) št. 20 redka; b) št. 30 srednje gosta; c) št. 40 zelo gosta in lina.

Št. 25. Matičina rešetka iz kovinskih paiičic 24X13 cm
se je v novejšem času čebelarjem zelo priljubila, ker nima ostrih robov kakor rešetke iz pločevine. Ako hočemo, jo lahko vzamemo iz okvira, ker ni pribita. To je priporočeno zlasti pri zazimljevanju, da jo lahko očistimo in shranimo čez zimo. Potem čebele vsekakor bolje prezimujejo, ker nimajo nad sati hladne rešetke.
Št. 28. Šablona za zabijanje kvačic.
Št. 29. Kvačnica za A. Ž. panj.
Namesto posameznih kvačic, ki kdaj pa kdaj koljejo les, se dobro obnesejo te, ki so iz enega kosa:
a)	za 9 satov;
b)	za 10 satov.
Št. 26. Kvačice za A. Ž. panj
iz dobro pocinkane jeklene žice.
Št. 27. Zabijač za kvačice.
DRUŠTVENA
ČEBELARNA
Št. 30. Satnik za A, Ž, panj, ne zbit.
2 letvici po 26 cm dolgi, 2'5 cm široki in 0'7 cm debeli. Vrhnja letvica ima režo za satnico.
Št. 31. Zapora za žrelo (Trinkovega sestava).
Na 15 cm dolgi štirivoglati letvici z zarezami za dušek je pritrjena vzmet iz pločevine. Ta zapora je prav prikladna za zapiranje žrela pri prevozu v pašo.
Št. 32. Zapah za žrelo na babico, iz močne pocinkane pločevine.
Št. 33. Babica za zapah št. 32.
iimiHiiiiiiiiiiiimiimiiHmmiimiiuiiiii.......................................................
—q®r—mr
o o o o o o o o
w—w
oo* o o o_
-®r
}
Št, 34. Zapah za žrelo, dvokrilen,
iz močne pocinkane pločevine.
Št, 35. Žičniki:
a)	za pribijanje matičine rešetke;
b)	tapetniški, za pribijanje žične mreže in nosilcev za matičino rešetko;
c)	za zbijanje satnikov;
d)	razne velikosti.
Kovinski deli za 1 A. Ž. panj, popolna garnitura:
6 kom. št. 10, 2 kom. št. 11, 2 kom. št. 12 ali št. 13, 1 kom. št. 14 a, 4 kom. št. 14 b, 3 kom. št. 14 c, 3 kom. št. 15 (1 za vratca, 2 za spodnjo brado), 2 kom. št. 16, 1 par št. 17 za spodnjo brado. Ako pa hočemo imeti pri medišču premično brado, potrebujemo še 1 par št. 17.
2 para št. 18 ali 2 kom. št. 36, 2 kom. št. 21 a, 1 kom. št. 23a ali 24a, odnosno 2 kom. št. 25, '/4 kg št. 26 ali 8 kom. št. 29 in potrebno število vijakov in žičnikov (št. 19, 20 in 35).
Št. 36. Prečna zapora za okence.
V letvico iz trdega lesa je na vsakem koncu, 4 cm od kraja, vdelan lesen vijak. Da moremo zaporo uporabljati, moramo izdolbsti v stranici panja v višini polovice okenca 1 cm globoka, 1'2 cm široka in 4 cm dolga utora. Na eni strani morata biti utora navzgor primerno podaljšana, sicer ni mogoče zapore potisniti v vodoravno lego. Utorov ne smemo napravljati tik okenc, marveč 1 cm proč od njih. Prečna zapora rabi izborno čebelarjem, ki prevažajo v pašo, V zalogi imamo :
a)	zapore za panje na 9 satov v dolžini 36 cm;
b)	zapore za panje na 10 satov v dolžini 39'5 cm.