GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 7. JUNIJA 1982
Prva delovna seja nove skupščine
Največja preizkušnja naše obrambne pripravljenosti je bila vaja Nič nas ne sme presenetiti Kamnik 81, je dejal k poročilu sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, upravnega organa za ljudsko obrambo in občinskega štaba teritorialne obrambe poročevalec na zasedanju zborov skupščine Zvone Cvek. Opozoril je na napake, ki bi jih veljalo čimprej odpraviti ter hkrati nanizal nekaj podatkov o gradnji zaklonišč v občini.
ja komunalnega podjetja, SKG in drugih pa, da je treba čimprej urediti prostor za živinski sejem.
Delegati zborov občinske skupščine so obravnavali tudi poročilo organov odkrivanja, pregona in sojenja, ki ga je v osnovnih ugotovitvah predstavil Zdenko Kugler. Delegatska vprašanja, ki so se nanašala na to poročilo, so opozorila predvsem na napake pri izobešanju zastav, pa tudi na hrup, ki ga povzročajo motoristi.
• Družbenopolitični zbor je na svoji zadnji seji obravnaval tudi razmere v Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG Kamnik oziroma poročili, ki sta ju pripravila družbeni pravobranilec samoupravljanja ter delovna organizacija. Dela-gati zbora so bili soglasni, da so razmere take, da je potrebno v delovni organizaciji uvesti družbeno varstvo, zato so zadolžili izvršni svet občinske skupščine, da spelje postopek.
SKG je bil ustanovljen pred petimi leti kot organizacija posebnega družbenega pomena in sicer za opravljanje administrativnih in strokovnih del ter vodenja nalog za samoupravni interesni skupnosti komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Kasneje je delovna organizacija razširila svojo dejavnost, čeprav ni izpolnjevala z zakonom določenih pogojev, saj niso imeli vseh potrebnih kadrov za razširjeno dejavnost, poleg tega pa niso imeli ustreznih soglasij. O razširitvi dejavnosti - izdelava vseh vrst tehnične dokumentacije za visoke in nizke gradnje, bi namreč morali dobiti vsaj soglasje izvršnega sveta, spremembe in dopolnitve v statutu, ki bi nastale zaradi spremenjene dejavnosti, pa bi morale obravnavati in sprejeti ustanoviteljice delovne organizacije. S spremenjeno oziroma razširjeno dejavnostjo, ugotavlja družbeni pravobranilec samoupravljanja, je delovna organizacija izgubila status posebnega družbenega pomena.
Kot drugo slabost navaja poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja neurejene odnose med SKG Kamnik ter samoupravno stanovanjsko in samoupravno komunalno skupnostjo, saj ti ne temeljijo v celoti na svobodni menjavi dela oziroma ustreznih samoupravnih sporazumih.
Ob vsem tem pa delovna organizacija nima vseh samoupravnih splošnih aktov oziroma ti niso usklajeni z določili zakonov.
Tako nimajo pravilnika o knjigovodstvu, razporejanje dohodka in čistega dohodka ni dograjeno, nimajo ustreznih planskih dokumentov. Nekaj nepravilnosti je bilo tudi v finančnem/ poslovanju, v gospodarjenju s stanovanjskim skladom oziroma pri dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil ter pri gradnji poslovne stavbe delovne organizacije.
Nepravilnosti v delovni organizaciji potrjujejo tudi podatki o visokem deležu neizterjanih stanarin in stroškov za ogrevanje, pa tudi neaktivna hišna samouprava.
Delegati so poročilo sprejeli in izrekli priznanje omenjenim organom za opravljeno delo. Sprejeli so tudi poročilo - na seji ga je pojasnil Tomo Malinarič - inšpekcijskih služb o delu v preteklem letu, skupaj s sklepi, naj te službe okrepijo sodelovanje z drugimi organizacijami in organi ter okrepijo preventivno dejavnost. Konkretne težave, ki jih navaja'poročilo, pa bodo inšpekcijske službe reševale skupaj z izvršnim svetom. Pomanjkanje denarja ne more biti vzrok za to, da so inšpektorji premalo dosledni pri izdajanju ureditvenih odločb v gostinskih objektih, je opozorila delegatska pobuda iz Svilanita. Delegatsko vprašanje iz Volčjega potoka opozarja, da je treba pravočasno najti novo odlagališče odpadkov, saj bo na Duplici jama kmalu polna. Delegaci-
Delegati so poročilo sprejeli in organom izrekli priznanje za dobro opravljeno delo. Soglašali so tudi z mnenji izvršnega sveta, da je treba v prihodnje nameniti Še več pozornosti osveščanju ljudi za večjo varnostno kulturo in samozaščito. Da morajo svoje delo okrepiti tudi samoupravne delavske kontrole znotraj delovnih organizacij. Služba socialnega skrbstva naj skupaj z zdravstvom, družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti mladinsko, ter društvi stori vse za zmanjševanje mladinskega prestop-ništva, alkoholizma in narkomanije. Okrepiti je treba delo poravnalnih svetov in komisij za varnost v prometu v krajevnih skupnostih, še tesnejše pa naj bi bilo sodelovanje med organi odkrivanja, pregona in sojenja ter inšpekcijskimi službami, SDK in
organi samoupravne delavske kontrole ter organi občinske skupščine. Izvršni svet bo skupaj s sodiščem razreševal tudi kadrovske vrzeli na sodišču, da reševanje zadev ne bo več tako dolgotrajno.
Poročilo o razmerah v osnovnem šolstvu je delegatom ponazoril Vuko Cmilja-nič in pri tem opozoril zlasti na tiste spodbudne novosti v šolstvu, ki pomenijo korak k uveljavljanju celodnevne šole, pa tudi na pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. O osrednji nalogi srednjega šolstva - uveljavljanju usmerjenega izobraževanja, pa je nekaj misli dodala Ana Kastelic. Delegati so sprejeli tudi to poročilo in se strinjali s sklepi, ki jih je predlagal izvršni svet: da je treba na osnovi akcijskih programov tesneje povezati osnovne šole, da bodo tako lažje in gospodarne je reševale in odpravljale probleme. Prizadevanja je treba usmeriti tudi na še večjo podružbljenost šol oziroma njihovo povezovanje s krajem, in še več pozornosti nameniti delegiranju delegatov v svete šol. Komite za družbenoekonomski razvoj pa bo pripravil tudi oceno možnosti za prehod na celodnevno osnovno šolo. Ob spremembah in dopolnitvah planskih dokumentov je treba proučiti tudi možnosti obnavljanja šol in zagotoviti možnosti, da bodo imeli delavci v vzgoji in izobraževanju enake življenjske in delovne pogoje kot delavci v združenem delu.
Poročilo o uresničevanju planov krajevnih skupnosti so delegati zborov sprejeli le kot informacijo, ki jo bo komite za družbenoekonomske odnose še dopolnil s celovito oceno razvojnih možnosti ob hkratnem predlogu za usklajeno in skupno uresničevanje sprejetih ciljev, saj razdrobljena sredstva, ki ležijo na žiro računih posameznih krajevnih skupnosti, ne prinašajo nobenih učinkov.
J. T.
Kolesarska dirka v spomin na S. Jesenovca
V spomin na Slavka Jesenovca, športnika, borca in domoljuba, je bilo v Kamniku množično kolesarsko tekmovanje, na katerega so prišli kolesarji iz vse Slovenije. Prek stopetdeset jih je bilo, pomerili so se med seboj za memorial svojega vzornika, tekmovalci iz občine pa tudi za občinsko prvenstvo. Prireditev je bila zanimiva tudi zato, ker je vključila tudi radioamaterje, pripadnike civilne zaščite, miličnike, delovne organizacije in še koga. (Foto: Janez Tajč)
Najlepši dan
Danes komaj verjamem, da je bilo res, toliko lepega sem doživel. Z muc šole sva dva mladinca odšla v Beograd na zaključno prireditev ob dnevu mladosti. Čeprav je bila pot dolga, sem komaj čakal, da smo prišli na cilj.
Maistrovi borci v Kamniku
Konec maja so se ob spomeniku generala Maistra v Kamniku ustavili Maistrovi borci iz Maribora.
Poklonili so se svojemu komandantu, izrekli nekaj besed v njegov spomin in položili venec.
V imenu organizacije ZZB NOV občine Kamnik jih je pozdravil predsednik, Janez Prezelj.
V kamniški občini živijo še štirje borci za severno mejo, vendar zaradi oslabelosti ni bil nihče prisoten.
Izletnike - Maistrove borce - je po kratkem postanku v Kamniku pot peljala naprej proti Moravčam, I/lakom in Laškem.
MB
Dan pred dnevom mladosti smo se zbrali na ljubljanski železniški postaji Na vlaku sem spo/hal mnoge nove prijatelje. Seveda ni bilo časa za spanje.
Ko smo prišli v Beograd, smo najprej obiskali Titov grob, potem pa smo si ogledali mesto. Vsi smo bili še pod vtisom vsega, kar smo videli, ko smo se zvečer odpravili na stadion JLA. Težko je opisati čudovito vzdušje, ki je vladalo na stadionu, čeprav ni bilo ravno toplo. Mladinci in mladinke iz vse Jugoslavije so pripravili tako lep program, da so nas ogreli. Barve in pesmi so se zlivale v celoto. Mladost je valovila kot žito v polju, srečna in enotna.
Najbolj se mi je vtisnil v spomin nastop vojakov in ognjemet, kakršnega še nisem videl. Po nastopu je mladinec iz Slovenije predal štafeto predsedniku mladine Jugoslavije. Bila je veličastna prisega Titu - ena izmed mnogih, ki so bile in bodo izrečene glasno, iz srca. Po prireditvi smo se premraženi odpravili na vlak in druga neprespana noč nas je vse umirila. Skoraj sem prespal domačo postajo. Vse, kar sem
videl in doživel, se je zlilo v najlepši dan mojega življenja.
MATJAŽ MAROLT, 8 b OŠ Fran Albreht, Kamnik
Gostje iz
pobratenega mesta
Na povratku z gostovanja pri naših delavcih, zaposlenih v ZR Nemčiji, se je konec maja v Kamniku ustavila kulturno umetniška skupina »Boro Djoni« iz Strumice. Ob prihodu v Kamnik jih je sprejel predsednik OK SZDL Anton Fišer, sprejel in pozdravil jih je tudi predsednik občinske skupščine mag. Ivan Ju-stinek. Gostje iz pobratene Strumice so si ogledali naše mesto in okolico, v šolskem centru Rudolfa Maistra pa so v okviru prireditev ob dnevu mladosti nastopili s programom, s katerim so doživeli velik uspeh na gostovanju v ZR Nemčiji.
Ob obisku so nastale tudi nekatere pobude za nadaljnje poglabljanje stikov in sodelovanja med pobratenima občinama Strumico in Kamnikom, ki ju kljub razdalji veže mnogo vezi.
Ko so pred dvema mesecema Argentinci zasedli Falklandske otoke v daljnem Južnem Atlantiku, je bilo le malo tistih, ki so pričakovali, da se utegne zadeva razviti v vojno, kot je sedaj. Vsekakor pa je falklandska kriza ponovno povsem nazorno pokazala, kako neprijetna je politika in kako prav tukaj ni ne dosmrtnih sovražnikov in ne neomajnih prijateljev. Končno pa so Falklandi in dogajanje okrog njih pokazali, da se lahko oba velika bloka znajdeta v nekakšnem pat položaju, ki jima onemogoča uresničevanje tiste vloge, kista si jo tudi zastavila.
Južna Amerika velja za kontinent, na katerem so se že od nekdaj prepletala nasprotja. Podobno je tudi sedaj, le da se
bivše kolonialne gospodarje Južne Amerike marsikdaj še tako tesna, da je onemogočala enoten nastop »zelene« celine. S svetovnozarskega stališča je ta enotnost skorajda presunljiva, kajti nemogoče se zdi, da so Falklandi tako močan motiv, da lahko nikaraški sandinisti nenadoma »pozabijo« na krvavi vojaški režim v Čilu, Argentini, Gvatemali in drugod.
Po drugi strani pa je položaj zanimiv in seveda paradoksalen tudi za obe velesili in bloka. ZDA so se v tej vojni povsem nedvoumno postavile na britansko stran, a je njihova vloga vsaj sedaj med boji še tako zamegljena, da jo je težko oceniti.
v "i
Vojna »prijateljev« in »sovražnikov«
prepletajo pogledi in nazori, ki so si v načelnem in idejnem pogledu diametralno nasprotni. Falklandska kriza je namreč v skupen boj proti Britancem potegnila tako nepomirljive nasprotnike kot so si, denimo, Argentina in Brazilija na eni strani ter Nikaragva, Panama in Venezuela na drugi. Vsaj retorično so Falklandi za vse te države, ki jih ne ločijo samo državne meje, pač pa ideološki predznaki, skupen imenovalec, ki omogoča enoten boj proti nekdanji kolonilani velesili. Vsaj s tega, torej zgodovinskega in nacionalnega.stališča, je takšna enotnost povsem razumljiva, saj'je bila vse doslej navezanost na
A nesporno je, da so prišli Američani prav zaradi otokov ovac, kot imenujejo Falklande, v silno neprijeten položaj. Nekaj podobnega se dogaja Sovjetski zvezi, ki svoje politike vsaj v načelnem pogledu ne more prekršiti v taki meri, da bi tudi vojaško pomagala generalski hunti v Argentini, čeprav se mora zdeti Sovjetski zvezi spopad idealna priložnost za večjo utrditev v Južni Ameriki. Končno pa se bo slej ko prej pokazala tudi vsa nesmiselnost vojne, za katero na obeh straneh menijo, kot je to že običaj, da so upravičeni razlogi zanjo na njihovi strani.
J. KOVAĆIČ
Izhodišča za razvoj kmetijstva
Skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik je. sprejela finančni načrt sklada in program dela za leto 1982. Osnovni vir predvidenih prihodkov sklada predstavljajo sredstva proračuna, del sredstev pa zagotavlja samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik za obdobje 1981-1985 in odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini.
Predvideni prihodki znašajo 9.720.000 din, namenjeni za pospeševanje razvoja kmetijstva in za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu: za sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe pri DO Emona kmetijska kooperacija, za nadomestilo dela obresti za investicije v kmetijstvu in za izvajanje programa izobraževanja kmetovalcev. 1.820.000 din, preostala sredstva, 7.900.000 din, pa so namenjena za intervencije v proizvodnji hrane z namenom, da se znižajo stroški proizvodnje in pospeševanje rabe reprodukcijskih materialov, ki vplivajo na usmeritev in obseg kmetijske proizvodnje.
Intervencije so bile doslej v celoti usmerjene v pospeševanje prireje mleka in mesa, ki v občini Kamnik dajeta kmetovalcem največ dohodka. Tako je v I. 1982 za regresiranje umetnih gnojil namenjenih 1.300.000 din, za udeležbo pri realizaciji spomladanske setve 200.000 din, za premije za privezovanje telet 800.000 din, za regres pri nakupu plemenske živine 120.000 din za regres pri ceni umetnega osemenjevanja živine 1.300.000 din. Navedena sredstva so skromna in ne zagotavljajo realizacije z družbenim planom določenih nalog pri intenziviranju kmetijske proizvodnje, večje naslonitve na domače razpoložljive, in slabo izkoriščene naravne vire ter pri usmerjanju kmetijske proizvodnje k tržnim kmetijskim kulturam.
V pripravi sprememb in dopolni-
tev družbenega plana občine je bilo večkrat ugotovljeno, da je s planskimi dokumenti predvideni obseg tržne kmetijske proizvodnje zastavljen preskromno in ga je mogoče, ob racionalnem usmerjanju interventnih sredstev, preseči. Ta ugotovitev ima realno osnovo v naslednjih dejstvih:
Travniške površine v občini niso dovolj izkoriščene. Poraba umetnih gnojil na travnatih površinah je razmeroma skromna, zato je pridelek krme zlasti v hribovitih predelih količinsko in kvalitetno nezadosten. Intenzivnejši načini izkoriščanja travnatih površin se uveljavljajo šele v zadnjih letih, pri čemer ima pomembno vlogo regres pri ceni umetnih gnojil. Ker bo v bodoče rentabilnost živinorejske proizvodnje odvisna predvsem od kvalitetne domače krme, je razumljivo, da bomo morali tudi z družbenimi sredstvi spodbuditi intenzivnejše izkoriščanje travniških površin v zasebnem in družbenem rektorju.
Na osnovi večjega pridelka in boljše kvalitete domače krme lahko upravičeno pričakujemo povečanje živine od sedanjih 6200 glav na 7000 glav v 1. 1985, kar je pogoj za uresničevanje planskih nalog glede tržne proizvodnje mleka in mesa. V to proizvodnjo je vključen tudi sistem premij za privezovanje telet, ki se v občini že izvaja in premij za povečanje števila osnovne črede krav. Z dogovorom o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1982, je predvidena premija za povečanje števila osnovne črede krav v znesku 8.200 din za nižinska in 11.550 din za hribovita območja, premija za privezovanje telet pa naj bi znašala 3.650 din v nižinskih in 4.320 din v hribovitih območjih.
Poleg navedenih so predvidene tudi premije za plemenske telice za obnovo osnovne črede in premije za urejanje skupnih pašnikov v hribovitih območjih in planinah. Del sredstev za premije zagotavljata
Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji in Živinorejska poslovna skupnost Slovenije pod pogojem, da ustrezni del sredstev zagotovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v občini.
Za doseganje večje prireje mleka in mesa je izrednega pomena učinkovito zdravstveno varstvo živali, ki mora biti dostopno vsakemu rejcu. To lahko dosežemo le s skupinskim zavarovanjem plemenske živine, ki naj bi po dogovoru, predvidoma bo sprejet junija, v občini zajelo okrog 3000 krav in telic. Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu naj bi pri tem pokril stroške zavarovalne vsote v višini 25.000 din po živali, rejec pa lahko zavarovalno vsoto poveča z lastnimi sredstvi do tržne vrednosti živali.
Za realizacijo tega načina zavarovanja bi morali v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu zagotoviti okrog 2.500.000 din, kar z dosedanjimi sredstvi ni izvedljivo.
V prizadevanjih za povečanje kmetijske proizvodnje v bodoče ne bomo smeli zanemarjati poljedelstva. Pri pogodbenem pridelovanju pšenice smo v preteklem letu ob udeležbi sredstev sklada za intervencije dosegli ugodne rezultate, vendar so možnosti še neizkoriščene, zlasti v ravninskem predelu občine. V hribovitih predelih občine pa bi bilo treba določene površine nameniti pridelovanju žit za lastne potrebe, kar bi bilo pomembno za izboljšanje samooskrbe v občini kot tudi obrambnih priprav. Večji pridelek poljščin bomo dosegli le ob udeležbi družbenih sredstev oziroma regresa za umetna gnojila in semena.
Navedeni ukrepi bi k uresničitvi sprejetih planskih nalog bistveno prispevali pod pogojem, da zagotovimo potrebna sredstva za izvajanje interventnih ukrepov, ki naj bi v letu 1982 znašala okrog 150.000.000 din. V finančnem na-
Volitve in imenovanja
• Zbori občinske skupščine so na drugem zasedanju v tem mandatu za sekretarko občinske skupščine imenovali na osnovi javnega razpisa in predloga komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja MARIJO GORJAN, ki je to delo opravljala že v preteklem mandatnem obdobju.
• Zbori skupščine so v družbeni svet za prenovo starega mestnega jedra Kamnika imenovali še stalnega delegata občinske skupščine mag. Ivana Justineka. Družbeni svet je tako popoln in bo lahko začel delovati.
• Imenovani so bili tudi člani komisije za pripravo praznovanja ob prazniku občine: mag. Ivan Justinek za predsednika, za člane pa dr. Albert Čebul j, Tone Fišer, Franc Jeras, Alojz Jerman, Lado Podbevšek, Janez Prezelj, Slavko Ribaš, Franc Sikošek ter predstavnik mladinske organizacije.
• Zbori skupščine so imeno-
vali člane komisij občinske skupščine. V komisijo za varstvo okolja: za predsednika Miho Ogo-revca, za člane Marijo Dolenc, Antona Drolca, Franca Oblaka, Staneta Pirca, Vilka Plešnarja, Ivana Podgornika, Janka Prekleta, Stanislava Sedlaka, Janeza Scdušaka, Marto Tomelj, Sonjo Uhan, Borisa Zeilhoferja, Franca Zamika, Milko Bokulič.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: predsednik Tone Zlatnar, člani Miha Bab-nik, Aldo Beč, Ivan Brinovec, Jože Burja, Jože Čimžar, Ivo Ha-binc, Franc Omerzu, Breda Pod-lipnik, Ivan Sodnik, Julijami Šuštar, Janez Turenšek, Franc Urh, Miha Uršič in Albert Žibert.
Komisija za družbeno nadzorstvo: predsednik Dušan Košir, člani Slavko Bergant, Marjan Bergant Andrej Cankar, Cilka Erza, Miro Fornazarič, Metod Jerman.
Komisija za prošnje in pritožbe: predsednik Božidar Spruk,
člani Ivan Kališnik, Majda Ko-privnikar, Anton Lipovšek, Marta Orešnik, Mirko Podbevšek, Franc Smolnikar.
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi: predsednik Rudi Rizman, člani Branko Božič, Anton Fišer, Daniel Artiček, Ivan Justinek, Franc Kladnik, Janez Matjašič.
Komisija za odlikovanja: predsednik Jože Jeras, namestnik predsednika Jože Piki, člani Janez Andrejašič, Vlado Dobni-kar, Urška Janežič, Tone Jeglič, Stane Marcijan.
Statutarno-pravna komisija: predsednik Marica Tajč, člani Olga Adamič, Anica Cebek, Miran Gjurin, Marjan Grilje, Miha Horvat, Anton Ipavic, Ida Kočar, Nika Lenarčič, Tomo Mali-narič, Silvo Učakar.
Komisija za zadeve borcev in invalidov: predsednik Pavel Ko-bilšek, člani Ana Berlec, Ivan Hočevar, Franc Hribar, Franc
črtu Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu so predvideni prihodki v višini 9.720.000 din, preostalih 6.000.000 din pa bi zagotovili z uvedbo posebnega občinskega davka iz OD delavcev po stopnji 0,4% in s predlagđno uskladitvijo splošne porabe v občini Kamnik.
Z usmerjanjem zbranih sredstev v različne oblike intervencij v kmetijski proizvodnji na osnovi programov, ki jih bo sprejela skupščina samoupravnega sklada, bomo v tem srednjeročnem obdobju skušali doseči naslednje cilje:
Tržna prireja mesa se bo povečala od 520 ton v letu 1981 na 750 ton v 1. 1985, mleka od 2.575.000 I v I. 1981 na 3.500.000 v I. 1985 predvsem na osnovi bolj intenzivnega izkoriščanja travniških in njivskih površin. Odkup tržnih viškov krompirja bo v I. 1985 dosegel 1000 ton, pšenice 100 ton.
Slabo izkoriščene in neobdelane kmetijske površine v hribovitih predelih bomo skušali intenzivirati z uvajanjem ovčereje, prizadevali pa si bomo tudi za bolj gospodarno izkoriščanje planinskih pašnikov, kot pomembnega vira krme.
Z usmerjanjem intei ventnih sredstev v hribovita območja bomo okrepili materialno osnovo gospodarjenja v teh predelih, kar bo ohranilo kmečko prebivalstvo v hribovskih vaseh. Znesek interventnih sredstev na enoto pridelka bo zaradi težjih pogojev pridelovanja v hribovitih predelih višji kot v ravninskem predelu občine.
Z načrtovanim povečanjem kmetijske proizvodnje, zlasti v živinoreji, bodo dani pogoji za zagotovitev manjkajočih količin mesa v živi teži za potrebe blagovnih rezerv.
Z bolj učinkovitim izkoriščanjem lastnih virov in ob racionalni uporabi zbranih sredstev bo kmetijstvo v občini Kamnik lahko bistveno prispevalo k izboljšanju preskrbe s kmetijskimi pridelki.
Lipovšek, Anton Podbevšek, Nedeljko Sladic, Mirko Štirn, Anton Ulčar.
Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu: predsednik Konrad Vavpotič, Janko Blagšič, Janez Gradišek, Janez Jeglič, Helena Križnik, Bogdan Kvas, Cirila Mali, Zdenka Poljanšek, Milan Ramšak.
• Zbori skupščine so izvolili tudi štiri sodnike temeljnega sodišča v Ljubljani: Darko Jerše, Katjo Peče, Marušo Primožič in Savo Samec.
• Izvoljen je bil tudi delegat v svet Zdravstvenega doma Domžale in sicer Srečo Ivančič, za delegata v zboru združenega dela republiške skupščine za področje kmetijstva pa Franc Pogačnik. Izvolili so tudi delegate v skupino za proučevanje gradiva, ki ga obravnava zvezni zbor skupščine SFRJ ter dodatne člane v svet za SLO in DS.
OD VSEPOVSOD
• V Sloveniji počasnejša rast izdelovalčevih cen
LJUBLJANA - Slovenija se pri izdelovalčevih cenah kolikor toliko drži predpisanih okvirov, kar pa bi težko rekli za druge republike in pokrajini, so med drugim ugotovili na seji sveta republiške skupnosti za (ene. Tako so se izdelovalčeve industrijske cene povečale od decembra naprej za 3,6 odstotka, v Jugoslaviji v povprečju za 6,5 odstotka, v BiH pa celo za 9,4 odstotka. V razpravi o medsebojnem jugoslovanskem sodelovanju pri nadzoru cen so na svetu menili, da bi morali to sodelovanje razumeti le kot medrepubliško obveščanje o podražitvah, ne pa tako, kot da gre pri tem za usklajevanje cen, saj bi v tem primeru republike izgubile pristojnost določati tiste cene, ki jih določajo sedaj.
• Velike izgube v prvih treh mesecih
BEOGRAD - SDK Jugoslavije ugotavlja, da je za 31 odstotkov večji celotni prihodek, za 27 odstotkov večji dohodek in za 33 odstotkov večji družbeni proizvod dokaj ugoden finančni uspeh, ki ga je doseglo jugoslovansko gospodartvo v prvem trimesečju. Pač pa je imelo gospodarstvo v tem obdobju zelo visoke izgube in sicer so znašale te skupaj 43,4 milijarde dinarjev oziroma so bile za 70 odstotkov večje kot v istem obdobju lani. Izgube so močno narasle v vseh republikah in pokrajinah, posebej še v Sloveniji, kjer so bile večje kar za 108 odstotkov. Zanimivo je, da je bil povprečni osebni dohodek delavca v gospodarstvu nekaj več kot 11 tisoč dinarjev ali za 32 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani.
Pred šentviškim festivalom
V okviru festivala pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na katerem bodo nastopili združeni pevski zbori, bodo na predvečer tega festivala skupine pevskih zborov nastopile v posameznih krajih Slovenije. Mešani pevski zbor KUD Moste je gostitelj moških pevskih zborov iz Bele pri Predvoru, Domžal in Markovcev na Ptujskem polju, s katerimi bo nastopil na koncertu, ki bo v soboto, 19. junija ob 20. uri na dvorišču Baikeljnove domačije v Mostah v primeru slabega vremena pa v dvorani.
Ker je prireditev širšega pomena (predvidoma bo televizija napravila nekaj posnetkov), vabimo prebivalce KS Moste, da skupaj z nami goste ljubeznivo sprejmete in že v petek, 18. junija očitiste in okrasite svoje domove in ulice ter izobesite zastave. Tako boste pripomogli k prazničnemu vzdušju in k uspehu te prireditve.
KUD Moste
8. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije
Kamnik je letošnji gostitelj 8. srečanja pevskih zborov društev upokojencev Slovenije.
Srečanje bo v soboto, 12. junija 1982 ob 10.30 v dvorani osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku.
Nastopilo bo okrog 1200 pevcev.
Društvo upokojencev Kamnik vabi vse občane, da se te zelo lepe in kvalitetne prireditve udeležijo. Tako bi najlepše počastili mednarodno leto, ki je posvečeno starejšim osebam.
Koncert gostov iz Pittsburga
V četrtek, 24. junija, bo gostoval v Kamniku 21 -članski izseljeniški harmonikarski orkester iz Pittsburga - ZDA. Ob 11. uri bo goste sprejel predsednik občinske skupščine, magister Ivan Justinek. Zvečer ob 19. uri bo koncert na terasi pri kavarni Veronika. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani nad kavarno.
VABLJENI!
Občinska konferenca SZDL
Piknik društva invalidov
Društvo invalidov Kamnik prireja v soboto, 19. junija ob 9. uri piknik v Kamniški Bistrici. V kulturnem programu sodelujejo -ansambel bratov Krt in folklorna skupina Kamniška Bistrica.
Vabljeni vsi člani društva invalidov Kamnik in ostali občani!
DRUŠTVO INVALIDOV KAMNIK
Pohod ob dnevu enote »Matija Blejc-Matevž«
Obveščamo vse rezervne oficirje, nižje oficirje in pripadnike TO, kakor tudi ostale delovne ljudi in občane, da se v soboto, 19. junija, udeležijo pohoda, ki ga organizirata OŠTO in OO ZZB NOV Kamnik, v sodelovanju z OK ZRVS Kamnik, v počastitev dneva enote »MATIJA BLEJC-MATEV «, k odkritju spominskega obeležja na Veliki Lasni.
Pohod se bo začel iz vasi Potok v Tuhinjski dolini ob 7.30 uri. Po odkritju spominskega obeležja bo ob 11.00 tovariško srečanje v Zlatem Polju.
Vljudno vabljeni!
OŠTO KAMNIK OO ZZB NOV KAMNIK
• Manj kadrovskih štipendij
LJUBLJANA - V letošnjem šolskem letu so delovne organizacije podelile okoli 6000 manj kadrovskih štipendij kot v minulih letih. Ob sedanjem razpisu kadrovskih štipendij za prihodnje leto se je število le-teh zmanjšalo še za dodatnih 2000, kar pomeni, da je treba nadaljnje zmanjševanje tovrstnih štipendij zaustaviti z uveljavljanjem gospodarskih in političnih ukrepov. Tako so menili na seji izvršnega odbora skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike. Opozorilo, izrečeno na seji, je toliko pomembnejše še zaradi tega, ker je v šolskem letu 1981-82 ostalo nepodeljenih še okoli pet tisoč kadrovskih štipendij in to predvsem za deficitarne poklice.
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
ZD DOMŽALE
TOZD ZDRAVSTVENO VARSTVO KAMNIK
61230 Domžale, Titov trg 1
objavlja
na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge
perice-likarice
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na bolniškem dopustu)
Pogoji: končana osemletka
Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba ZD Domžale, Titov trg 1, 15 dni od objave. ' '
Delavski svet
Eksperimentalne tkalnice Kamnik, Ljubljanska 6,
objavlja,
za novoodprti svetovalno-prodajni center v Kamniku, Titov trg 5, prosta dela in naloge za
KV ŠIVILJO
Pogoj: poklicna oblačilna šola. Delovno razmerje je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo svojo ponudbo z opisom dosedanjega dela in dokazilom o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov Eksperimetalna tkalnica Kamnik, Ljubljanska 6.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
• Prvi podatki o vpisu na visokošolske organizacije
Nekje premalo, drugje preveč
Iz kamniške občine se je v prvi letnik prijavilo 180 kandidatov, 138 za redni študij in 42 za študij ob delu.
V primerjavi s preteklim letom ne beležimo sprememb.
Neposredno po zaključku srednje šole se odloča za študij 119 kandidatov ali okoli 60% vseh diplomantov 4-letnih srednjih šol, torej manj kot je republiško poprečje, ki znaša 67%. Večina se odloča za redni študij, 8 pa se jih namerava izobraževati ob delu.
Med vsemi prijavljenimi za študij je daleč največ gimnazijcev (74), sledijo maturanti pedagoške gimnazije (27), ekonomski tehniki (12), manj je strojnih tehnikov, gradbenih tehnikov in lesnih tehnikov, kandidati drugih poklicev pa se pojavljajo posamično.
Podobna je struktura prijavljenih za redni študij, le da gimnazijci še bolj prevladujejo in jih je več kot polovica. Maturanti gimnazije in pedagoške gimnazije se namreč v celoti odločajo za nadaljevanje študija, kar je prav gotovo tudi odraz manjših možnosti za zaposlitev v primerjavi s preteklimi leti, ko so se gimnazijci brez večjih težav vključevali v delo.
Med prijavljenimi prevladujejo ženske, in sicer je za redni študij 65% žensk, za študij ob delu pa 64% žensk, kar je precej nad republiškim poprečjem in pojasnjuje veliko število odločitev za pedagoške in zdravstvene poklice.
Največ novincev za redni študij se odloča za vpis na pedagoško akademijo (29). Sledijo prijavljeni na biotehniško fakulteto s težiščem na agronomiji (14), fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (12) in fakulteti za elektrotehniko (10). Po 8 novincev se odloča za študij na medicini, strojništvu in filozofski fakulteti, po 7 pa na višji zdravstveni šoli in fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo. Za študij SLO se odločajo 4 kandidati, za ostale fakultete pa je manjše število prijav.
Tako kot leta poprej se največ novincev za študij ob delu odloča za študij na ekonomskem
in upravno-pravnem področju. Veliko prijav je tudi za študij na pedagoški akademiji, 5 se jih odloča za študij tehnike.
V primerjavi s preteklim letom je bistveno več prijav za pedagoško akademijo, fakulteto za strojništvo, fakulteto za politične vede, novinarstvo in sociologijo (predvsem SLO) ter biotehniško fakulteto, manj pa za študij na fakulteti za elektrotehniko, fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in filozofski fakulteti.
Za študij na višjih in visokih šolah je združeno delo v Kamniku za šolsko leto 1982/83 razpisalo vsega 23 štipendij. Največ jih je za visokošolski študij na strojni in ekonomski fakulteti.
Poprečne letne potrebe po kadrih z višjo in visoko izobrazbo znašajo med 60 in 70 delavcev, kar kaže na še vedno neustrezno mesto štipendiranja kot elementa kadrovske politike.
Z vidika potreb po kadrih se preveč novincev odloča predvsem za študij na zdravstvenem in pedagoškem področju, pa tudi agronomije.
Ker so nekatere visokošolske delovne organizacije prejele za redni študij znatno več prijav, kot je bilo razpisanih mest, se kljub dovoljenemu 15% povečanju vpisa ne bo moč ogniti omejitvi vpisa in izbirnim postopkom. Preveč prijav je na pedagoški akademiji, medicinski fakulteti, na agronomiji, veterini, arhitekturi, višji šoli za zdravstvene delavce in višji šoli za socialne delavce, na večini oddelkov filozofske fakultete in na umetniških akademijah. Visokošolske organizacije, ki bodo omejevale vpis, bodo kandidate o tem in o merilih ter postopku izbire obvestile do 1. junija 1982.
Premalo prijav in možnosti za kandidate, ki se bodo preusmerili, pa je zlasti študij kemije, matematike, fizike, tekstilne tehnologije, ekonomije, organizacije dela in študij na višji upravni šoli. Kandidati lahko prinesejo prijavo do 8. julija, v kolikor pa bodo še prosta mesta, pa tudi od 26. avgusta do konca vpisa.
CVETKA CVEK
Turizem in gostinstvo pod isto streho
Delež turizma in gostinstva v dohodku gospodarstva občine je v letu 1976 znašal 1,4 odstotka, y letu 1980 pa le 0,5 odstotka, torej je krepko upadel. Izgube v tej panogi pa so se od 34,5 odstotka deleža v izgubah gospodarstva v letu 1976 povečale na 71,9 v letu 1980. ,
Upoštevaje te osnovne podatke ter analizo, ki govori o razvoju in razvojnih možnostih gostinstva in turizma, so komunisti občine na svoji zadnji konferenci sprejeli stališča in sklepe, ki naj v to gospodarsko dejavnost vnesejo nekaj pozitivnih sprememb. V prvi vrsti je nujno tesnejše povezovanje .vseh dejavnikov, ki lahko spodbudijo razvoj te dejavnosti. Predvsem je treba strniti turistično ponudbo, pa naj gre za obveščanje, vzdrževanje ali gradnje objektov, prireditve in podobno. Pri tem se mora vključiti tudi trgovina, promet, obrt, zasebniki in kmečka gospodarstva. Kamniške temeljne organizacije gostinstva in turizma pa naj bi se združile v skupno delovno organizacijo in se povezale z enim od močnejših nosilcev razvoja turizma in gostinstva. Pri nadaljnjem razvoju bi imela prednost Velika planina, v Vasenem pa je treba čimprej opraviti manjkajoče raziskave, ki so pogoj za nadaljnje načrtovanje razvoja tega območja.
Ob vsem tem je treba bolje izkoristiti vse prenočitvene zmogljivosti v občini, doseči boljšo organizacijo dela, ustreznejše nagrajevanje in boljšo kadrovsko strukturo zaposlenih, doslednje upoštevati varovanje naravnih danosti in okolja, poživiti delo turističnih društev in se
Republiško srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov
Sredi maja je bilo v Sevnici 13. republiško srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov, ki smo od jeseni zbirali gradivo na temo »Otroci med NOB«.
Za sevniško srečanje je pripravilo raziskovalne naloge 41 krožkov, med njimi tudi naš zgodovinski krožek. Z delom smo pričeli že jeseni; k sodelovanju smo pritegnili tudi učence od 5. do 8. razreda. Hodili smo po hišah in spraševali ljudi, ki so bili med vojno otroci, kako so preživeli vojna leta. Dobili smo veliko slikovnega gradiva, šolske knjige, zvezke, spričevala, šolske torbice ...
Izdelali smo topografsko karto, na katero smo vnesli vse pomembne podatke.
Da pa je naloga dobila končno obliko, je bilo treba še veliko delati.
Srečanja v Sevnici smo se udeležili: Lidija Brozovič, Nada Ur-šič, Alenka Gradišek in mentorica Majda Šteblaj. Odpotovali smo z vlakom. Na železniški postaji v Sevnici so nas pričakali pionirji tamkajšnje osnovne šole Savo Klavnik in nas pospremili do njihove sole, kjer smo bili prisrčno sprejeti.
Po kosilu se je pričel uradni del srečanja s prireditvijo, nato pa je bilo testiranje znanja; izbrali so šest najboljših ekip za kviz.
Sledil je ogled Sevnice in njenih znamenitosti. Ogledali smo si
tudi proizvodnjo v tovarni otroške konfekcije Jutranjka.
Z gostitelji smo nato odšli v dvorano gasilskega doma na kviz; ; mladi zgodovinarji so pokazali veliko znanja, gostitelji pa so kviz popestrili s prelepim programom.
Prenočili smo pri vrstnikih, sevniških pionirjih.
Naslednje jutro smo se zbrali na zaključni prireditvi. Pogovarjali smo se z nekdanjimi pionirji, ukradenimi otroci in o raziskovalnem delu.
Med kulturnim programom so razglasili rezultate in podelili priznanja.
Naša šola je osvojila več kot zlato, posebno zlato priznanje.
Bili smo ga zelo veseli. Vsi nasmejani in zadovoljni smo odšli na grad, kjer smo si ogledali razstavo raziskovalnih nalog in likovnih izdelkov domačinov.
Po ogledu smo odšli na grajski vrt na partizanski golaž; za veselo razpoloženje nam je igral ansambel Lotosi.
Težko smo se ločili od izrednih gostiteljev, Sevničanov, ki so se izkazali tudi kot odlični organizatorji.
Odhajali smo s prijetnimi občutki in nepozabnimi vtisi.
ALENKA GRADIŠEK Zgod. krožek OŠ Kamniškega bataljona Stranje
dogovoriti tudi o racionalni uporabi turistične takse.
Pri vseh teh nalogah se morajo aktivno vključevati komunisti, tako v delovnem okolju, kot tudi v krajevnih skupnostih in društvih. Komunisti v izvršnem svetu pa so zadolženi za uresničitev nalog pri spremembah in dopolnitvah srednjeročnega plana na področju turizma, gostinstva in trgovine, pri čemer morajo upoštevati naštete usmeritve, ki naj bi pripeljale do celovitejše in go-
spodarsko učinkovitejše turistične ponudbe.
Na konferenci so obravnavali kot informacijo tudi poročilo o delovanju 'delegacij in delegatov ZK v SZOl., družbenopolitičnem zboru in družbenih svetih, ki jo bodo do konca leta dopolnili z delovanjem komunistov v ostalih okoljih ter konkretizirali dobre in slabe izkušnje, ki bodo vodilo za delo v prihodnje.
J. T.
Prehitri osebni dohodki
Dohodek kamniškega gospodarstva se je v preteklem letu povečal za 25 odstotkov, v republiki za 33 odstotkov, sredstva za osebne dohodke so se v občini povečala za 29 odstotkov, v republiki pa za 32 odstotkov. Tako je lani povprečni osebni dohodek v občini znašal 10.590 dinarjev, v republiki pa 11.153 dinarjev.
Navedeni podatki kažejo, da so sredstva za osebne dohodke v republiki zaostajala za dohodkom, medtem ko je bil v občini ustvarjeni dohodek manjši od republiškega povprečja, osebni dohodki pa so se povečevali hitreje kot dohodek. V preteklem letu bi namreč delovne organizacije smele za osebne dohodke porabiti le 28,39 odstotkov več sredstev kot v letu 1980, v resnici pa so jih povečale za 29,02 odstotka oziroma 0,63 odstotka več, kot je dovoljeval dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka.
Vzroki za prekoračitve so torej že v manjšem povečanju dohod-
ka, kot ga je dosegla republika ter v relativno nizkem dohodku v največjih delovnih organizacijah, na primer Stol, Titan, in druge. V več delovnih organizacijah pa so prekoračitve utemeljili še z povečanim prispevkom delavca v dohodku z živim in minulim delom.
Ob upoštevanju tega je odbor, ki spremlja uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, med kršitelje uvrstil šest delovnih organizacij: Utok, SKG, Osnovna šola.Erana Albrehta, OŠ Toma Brejca, ŠC Rudolfa Maistra ter skupne službe SIS.
Poročilo je obravnaval izvršni svet občinske skupščine in podprl predlagane sklepe odbora: da morajo namreč vsi kršitelji dogovora do konca leta uskladiti osebne dohodke z določili dogovora, pri čemer znaša stopnja povečevanja sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v letu 1981, ki služi za usklajevanje sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu, 29,02 odstotka.
Srečanje
z narodnim herojem
Letos je bila naša prvomajska proslava zanimiva. Pripravila jo je tovarišica Dobrovoljc, ki se je potrudila, da je bila prireditev res privlačna. Učenci 8. d razreda, so recitirali Župančičevo domoljubno pesem Z vlakom, nastopil je tudi pevski zbor pod vodstvom tovarišice Aparnikove. Zborček deklet je ob spremljavi harmonike zapel nekaj narodnih. Njihovo večglasno petje je navdušilo učence, ki so jih nagradili z dolgim aplavzom.
Najzanimivejši del prireditve pa je bil nedvomno obisk narodnega heroja Mirka Jermana, ki nam je pripovedoval o letih, ki jih je prebil med partizani in o dogodkih pred vojno in med njo. Pripoved je bila zanimiva in čas je kar prehitro minil.
Tovariš ravnatelj se je gostu zahvalil za obisk, nastopajočim za trud in dobro prireditev, mi pa smo jo veselo udrli trem prostim dnem naproti.
Branka Zlatnar, Urška Hace, novinarski krožek, OŠ Fran Albreht, Kamnik
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
Varčevanje z energijo - skrb za čistejše okolje
Prenos toplote na daljavo ne služi samo ogrevanju objektov, ampak tudi za industrijsko-te-hnološke namene, ker ima v na-. šem primeru posebno mesto.
3.0. POLOŽAJ IN PODNEBJE MESTA KAMNIKA
Naše mesto se nahaja na severnem, pretežno ravninskem delu ljubljanske kotline. Reka Bistrica deli mesto na večji zahodni del in veliko manjši vzhodni del, ki se urbanistično šele.razvo-ja. Neposredna bližina planinskih masivov daje klimi zmerno kontinentalni značaj. Vse naštete značilnosti so upoštevane pri predlagani rešitvi toplifikacije mesta Kamnika.
4.0 TOPLARNA
Najprimernejše mesto za toplarno za mesto Kamnik je ob
reki Bistrici južno od separacije oz. betonarne gradbenega podjetja Gradbinec na obrobju naselja Bakovnik. Predlagano lokacijo utemeljujemo z:
- trenutno prostorsko in urbanistično opredeljenostjo predlagane lokacije toplarne,
- možnost kompleksnih tehničnih rešitev energetskega objekta, zadosten prostor za deponijo goriva in odpadkov, možnost navezave na obstoječe elek-troomrežje, zadostne količine hladilne vode itd.
- možna in ekonomska upravičenost povezave nove toplarne z obstoječimi energetskimi kapacitetami tovarne Stol, Svilanit in Titan, izkoriščanje tehnološke odpadne toplote oz. presežkov kontinuirane proizvodnje toplote v izvenkoničnem času,
- odmaknjenost objekta od
glavnih mestnih naselij, manjši vpliv na ekološke razmere, zanemarljiva hrupnost, zaradi potrebnega novega dimnika ne bi porušili ambientalnosti, saj so v neposredni bližini že obstoječi tovarniški dimniki itd.
- nižji stroški obtoka vroče vode, ker bo toplarna na najnižjem mestu predvidene toplifika-cijske mreže, kar je pri dejanski eksploataciji zelo pomemben dejavnik.
Približna delitev moči za ogrevanje in tehnološko paro na eni strani ter proizvodnjo električne energije na drugi je v razmerju 70% proti 30%, vendar to razmerje ni stalno in je odvisno od trenutnih POTREB po toploti (primarna komponenta). Produkcija električne energije je torej dopolnilna komponenta delovanja toplarne. Produkcija elek-
trične energije izkorišča zgornje-, nivojsko emisijo goriv in prevzema vso neenakomernost odvzema vročevodne mreže. Ta kombinacija nam dvigne termodinamični in tehnično-ekonomski izkoristek objekta na nivo upravičenosti investicije.
Toplarna naj bi dajala torej:
- visokotlačno paro za produkcijo električne energije (po letu 1990)
- srednje in nizkotlačno paro za tehnologijo (vse leto)
- vročo vodo za ogrevanje (zimski režim - sistem 130/70°C)
- toplo vodo (letni režim - sistem 70/40°C)
Sistem upravljanja toplarne in mreže je prilagojen tehnološkemu procesu in je razdeljen v pet horizontalnih faz:
- kvalitativna regulacija moči
- kvantitativna regulacija moči
- naprave in regulacija v mreži
- toplotne podpostaje
- vročevodno omrežje in mag. parovod
5. O RAZVODNO OMREŽJE
Konfiguracija zemljišča na območju mesta Kamnika je za razvodno mrežo toplifikacije zelo ugodna. VARIANTA PRSTANA, ki bi potekal ob reki Bistrici od Bakovnika do Fužin in nato ob obstoječi železniški progi nazaj do nove obvoznice in okoli kompleksa tovarne Stol do predlagane lokacije nove toplarne, bi BREZ POSEBNIH TEŽAV ZDRUŽIL vsa posamezna večja grelna področja (skupne kotlovnice).
Mreža v obliki prstana zahteva manjšo velikost cevovodov, daje boljšo porazdelitev toplotnega odvzema, zahteva manjše obtočne črpalke, kar je med eksploatiranjem zelo pomembno. Obremenitev mreže je izračunana s pomočjo računalnika, kar zagotavlja resnično optimalne rešitve, ki so v svetu in pri nas že praktično preverjene.
Celotna predvidena mreža ima KNOVIT padec (brez takoime-novanih žepov oz. dolin), kar močno olajšuje odzračevanje oz. odvodnjavanje sistema. Sama magistralna trasa pa terja le soglasja Komunalne skupnosti, območne vodnogospodarske skupnosti, skupnost za ceste oz. Žel. transportnega podjetja Ljubljana.
(Dalje prihodnjič)
Zanimanje v Komendi je bilo tudi na drugi predstavi.
Komendski kulturniki so želi uspeh
Dramska skupina Kulturno prosvetnega društva Janez Čebulj Komenda se je odločila, da predstavi občinstvu v Komendi in tudi drugje veseloigro »Micki je treba moža«.
Zbrali so se takorekoč na avdiciji, saj je režiser Valter Horvat izbral pretežno mlade. Zdi se, da je dobro izbral. Vaje so se vrstile dvakrat na teden, ko so tekst še brali. Kasneje, na odru, so bile vaje že pogostejše. Ostra režiserjeva roka je izpilila napake igralcev in vlila v igro hudomušnost, vedrino in preprostost.
Tesni občutki so obdajali tako igralce kot režiserja, ko so se prvič predstavili domačemu občinstvu. Občutek je bil nepozaben. V komendski dvorani se je trlo ljudi. Bučanje pred premiero je nekoliko pomirilo naše igralce. »Mladi so se dobro držali,« se je slišalo iz prvih vrst. Gledalci so bili zadovoljni s predstavo in to je bilo najpomembnejše.
Uspeh je vlil mladim nadobudnežem novih moči. Gostovali so na Vegradu, v Tuhinju, Šmarci, Trzinu, Mengšu, Duplici, Cerkljah in še
enkrat v Komendi. Povsod so želi aplavz v polnih dvoranah.
Seveda so se tudi v tej veliki družini pojavile težave. Toda s pomočjo očeta - režiserja so jih zgladili in se ob zaključku dogovorili za naslednjo sezono. Čestitamo!
Naj naštejem še vse sodelujoče, ki so v Komendi spet oživili kulturno dejavnost in prispevali del razvedrila našim občanom: Valter Horvat - režiser in igralec, Dani Zmrzlikar, Bernarda Grošelj, Roman Šmidovnik, Branka Štupar, Mojca Lah, Roman Perme, Sandi Horvat, Miro Pogačar, Darja Jenko, Miro Osolnik, Tonček Jagodic, Karmen Čuček, Marta Vidmar in Slavko Kremžar.
To je bila igralska zasedba. Ne smemo pa pozabiti tudi na tehnično vodstvo: Darko Hacin, Maks Žurbi, Peter Zmrzlikar, Marinka Horvat, Vida Kremžar in Marko Horvat.
Našim kulturnikom želimo veliko uspeha in v naslednji sezoni na svidenje!
Gospodinja Urša je bila vedno tarča neusmiljenega gospodarja Matevža
Revija otroških
in mladinskih pevskih
zborov
V počastitev dneva mladosti, 9. kongresa ZKS in bližnjega 12. kongresa ZKJ je Osnovna šola »Tomo Brejc« iz Kamnika 24. maja pripravila prvo revijo otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik.
Z uvodno pesmijo - Interna-cionala - je nastopil mladinski pevski zbor OŠ Tomo Brejc. Nato je vse navzoče v imenu družbenopolitičnih organizacij občine Kamnik pozdravil predsednik OK ZKS Kamnik, Lado Podbev-šek. O pomenu prireditve je govoril ravnatelj OŠ Tomo Brejc, Vuko Cmiljanič. »V preteklih dveh letih brez Tita smo bili priče izredno zapletenih razmer v svetu. Tudi pri nas smo se srečevali z raznimi problemi, vendar lahko ponosno ugotovimo, da smo ostali zvesti Titovi poti. Rezultati letošnjih volitev, kongresi ZK v republikah in pokrajinah ter sklepne priprave na 12. kongres ZKJ so potrditev neomajne odločenosti, da bomo dograjevali in utrjevali samoupravno socialistično skupnost, da bomo razvijali, utrjevali in budno čuvali bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti, da bomo uresničevali zahtevne naloge na področju gospodarske stabilizacije, opirajoč se na lastne sile in da bomo ostali zvesti Titovemu konceptu neuvrščene politike Jugoslavije ter boju za krepitev zaupanja med narodi, za popuščanje napetosti in mir v svetu.«
Zahvalil se je vsem osnovnim šolam, Glasbeni šoli in Zavodu za usposabljanje invalidne mladine za nastop na prireditvi. Prav tako občinski izobraževalni skupnosti in delovnim organizacijam (Graditelj, Ljubljanska banka, Stol in Meso Kamnik), ki so finančno pomagali pri organizaciji prireditve.
Sledil je lep in prisrčen kulturni program, ki sta ga povezovali učenki Karla Kač in Martina Tomšič. Nastopilo je okrog 660 otrok iž skoraj vseh osnovnih šol kamniške občine. Po zadnji pesmi Dominika Krta »Spomin na Tita« so ljudje vstali in ploskali. Niti ponovitev pesmi jim ni bila dovolj. Še in še bi poslušali, saj se je skoraj dveurni skrbno pripravljeni program kar prehitro iztekel. Ob koncu je ravnatelj vsem zborovodjem podelil priznanja.
Z veseljem smo se jim poslušalci zahvaljevali s ploskanjem za trud, ki so ga vložili v prireditev. Obiskovalci kar nismo mogli zapustiti dvorane, kajti Krtova pesem - Domovina ti si naše vse -in pa pesem - Jugoslavija - so nas prevzeli. Z željo, da se taka prireditev še ponovi, smo zadovoljni zapuščali dvorano kina Dom.
Po prireditvi sem za mnenje o uspehu povprašala zborovodjo in hkrati delovnega mentorja Do-
minika Krta. Navdušen je dejal: »Če delaš z veseljem, je vsako delo lepo. Vesel sem, da je prišlo toliko ljudi in da so bili zadovoljni. Revija naj bi postala tradicionalna, saj je velika spodbuda za mlade, ki sodelujejo v različnih pevskih zborih.« Tudi mi jim želimo veliko uspehov pri njihovem bodočem delu in da bi se drugo leto zopet srečali, kajti slišati nekaj takega, je duhovno vodilo v uspešen jutrišnji delovni dan.
VERA MEJAČ
Novo branje v kamniški knjižnici
Han Suvin: Moj dom ima dvoje vrat, 1. in 2. del, Pomurska Založba 1982
Holt Vik.: Hiša ob močvirju, Pomurska založba 1982
Dick Ph. K.: Ubik, Pomurska založba 1982
Blair J.: Zbogom, reka Kwai, Pomurska založba 1982
Paretti S.: Odmev tvojega glasu, Pomurska založba 1982
Trajber J.: Rubikova kocka, Zgb., Prosvjeta 1982
Difren M.: Umjetnost i politika, Sarajevo, Svjetlost 1982
Eseji o kulturi, Cankar, založ. 1981
Planina skozi čas, Sevnica, Turistič. društvo
Gusel L.: Zunanjetrgovinski sistem, Gospodarski vestnik 1982
Sruk VI.: Na temo družbene..., Lj., Univerzum 1982
Berdjajev N.: Duh Dostojevskog, Bgd., Knjiž. novine 1981
Obrtniška dejavnost Poetovia, Ptuj, Pokrajinski muzej 1981
Felc J.: Osamelci, Koper, Lipa 1982
Batič M.: Drugo polletje, Maribor, samozaložba
Kogon E.:' Država SS-a, Zgb. Globus 1982
Clarke A.: Misterije svijeta, Zgb., Avg. Cesarec 1982
Tako su kuhale naše bake, Zgb., Znanje 1982
Lasić St.: Krleža, Zgb., Grafički zavod 1982
Tapisarija- u vašem domu, Kragujevac
Enciklopedija vrtnih rastlin, Zgb., Globus 1982
Narodni heroj Žagar, Lj. Komunist 1982
Strean H.: Izven bračna veza, Zgb., Naprijed 1981
Ule A.: Osnovna... vprašanja... logike, Cankarjeva založba 1982
Becket S: Murphy, Cankarjeva založba 1982
Du Gard R.: Jean Barois, Cankarjeva založba 1982
Laxness H.: Islandski zvon, Cankarjeva založba 1982
Spitteler C: Poročnik Konrad, Cankarjeva založba 1982
Košiček M.: Spolnost skozi stoletja, Cankarjeva založba 1982
Kemija, Cankarjeva založba 1982
Rus V: Pristop... položaju delavcev..., Založba Obzorja 19
Študije o slovenski zgodovini, Založba Obzorja 19
Gaines D.: Ljubezenski opoj, Založba Obzorja 19
Davidson L.: Umori v Chelseauju, Založba Obzorja 19
Modiano P.: Vila bolest, Založba Obzorja 19
Pirjevčev zbornik, Založba Obzorja 19
Ravnik M.: Galjevica, Partizanska knjiga 1981
V sadnem vrtu, Kmečki glas 1982
Zupan J.: Teden dni vrnitve, Kmečki glas 1982
Maurer N.: Beli muc, Mladinska knjiga 1982
Zoran I.: Deklica iz Mihovega mlina, Mladinska knjiga 1982
Zaje D.: Ta roža je zate, Mladinska knjiga 1982
Pirnat Zl.: Vrtoglavi škrjanček, Mladinska knjiga 1982
Žgajnar M.: Koledar NOB 1941/45, Mladinska knjiga 1982
Osterc L.: Slonček športnik, Mladinska knjiga 1982
Butika v Kamniku
Igralci in tehnično vodstvo so bili zadovoljni po napornih predstavah
Ni še dolgo tega, ko je v Kamniku, na južnem delu starega mesta, v stavbi, ki je ob vhodu v staro mestno jedro, odprla vrata majhna butika, Id jo vodi Ela Kneževićeva. Imenovala jo je po svoji hčerki Rjabini. '
Veliko ljudi si je že ogledalo razstavljene modele in notranjost prijetnega lokala. Opremljen je preprosto, a lepo, v njem se lahko počutimo tudi zelo domače.
Kneževičevo odlikujejo pridne roke in 8. maja se je predstavila z izbranimi modeli v gostišču Pod gradom, kjer je priredila zanimivo modno revijo. Tri manekenke so nosile različne modele, primerne za hladnejše, nekatere tudi že za poletne dni.
Kreatorka modelov je Ela Kneževićeva, obe s hčerko Rja-bino pa neutrudno pleteta, šivata, in v Kamniku smo z zadovoljstvom ugotovili, da so ženske in moški našli marsikaj novega in svežega v načinu oblačenja.
Prireditev je vodila napovedovalka Nataša Dolenčeva. Njen
prijeten glas, sproščen in prisrčen nastop in iskrive domislice so dopolnili uspelo prireditev.
Lastnica butike pravi, da namerava v prihodnjih mesecih pokazati še marsikaj novega na naslednji modni reviji.
Obiskovalci smo obžalovali, da si revijo ni moglo ogledati več ljudi.
Lepo bi bilo, ko bi še več gostov uživalo ob uspelih kreacijah, prijetni glasbi in prijazni postrežbi. N. O.
Odprava »Propantes 82« doma
Po šestnajstih dneh potovanja in raziskav se je srečno vrnila prva samostojna kamniška odprava »Propantes 82«. Odprava si je zadala cilj ponoviti in do konca raziskati brezno Propantes na Peloponezu v Grčiji. Iz tujih revij smo izvedeli, da je to brezno globoko 418 metrov, kar bi bila najgloblja »vertikala« na svetu. Žal pa meritve, ki so jih opravili francoski jamarji, niso bile točne in šele po spustu v brezno smo ugotovili, da je globoko točno 315 metrov.
Kljub temu, da sedaj ni več najgloblji prepad sveta, je gotovo na samem vrhu svetovne lestvice »vertikal«. Posebnost tega brezna je njegov volumen, saj se vrv nikjer do dna ne dotakne stene.
Odpravo smo načrtovali ob peti obletnici Jamarskega kluba Kamnik. Do sedaj še nismo bili na raziskavah izven naših meja, zato je bila naloga še toliko bolj odgovorna in zahtevna. Ker smo vse dosedanje »osvajanje globin« izvedli z moderno vrvno tehniko, brez lestvic, smo bili prepričani, da bi bili lahko kos tudi tako globoki navpičnici. Glavno breme, ki nas je še težilo, je bilo seveda finančno. Že ob ustanovitvi jamarskega kluba smo morali za nakup opreme pošteno pljuniti v roke in s prostovoljnim delom smo prišli do cilja, tako, da oprema ni več problem. Tudi za to odpravo smo sklenil poprijeti
za vsako delo, saj je predračun odprave znašal kar 210.000 din. To sicer ni veliko, vendar jamarski klub, ki spada v ZOTK Kamnik, nima rednih dotacij, ker tudi financiranje tehnične kulture v Kamniku ni urejeno.
Največji del sredstev smo si torej prislužili sami, nekaj pa so prispevale tudi kamniške delovne organizacije in interesne skupnosti in jamarji smo jim za to hvaležni.
Izkop vodovoda v Kamniški Bistrici nam je poleg denarja dal v roke kondicijo, katero smo sedaj še kako uporabili v breznu. Na vrsto je prišla druga ovira -prevoz. Po preverjanju vseh možnosti smo prišli do zaključka, da je še najcenejša nakup starega kombija. Tri mesece smo se trudili in končno nam je uspejo, da smo ga sami usposobili za skoraj 5000 km dolgo pot.
Vsakodnevni trening so sestavljali teki, počepi na eni nogi, kolesarjenje in skupni obisk najglobljega slovenskega brezna »Na Leupah« na Tolminskem. Po zbiranju potrebnih dovoljenj, vizumov, zdravniških pregledov in navezavi stikov z grškimi jamarji, je končno nastopil 24. april, ko smo odrinili iz Kamnika.
Odpravo je sestavljalo sedem jamarjev: Vido Kregar - vodja, Dane Holcar, Franc Holcar, Ra-sto Zabrič, Janko Urbane, Rajko Slapnik   in   Dušan   Drolc in
spremljevalci: Helena Cerar -kuharica, Mija Jerman - prva pomoč in Militsa Hadžigiorgiov -prevajalka ter novinar Marjan Hrovat. Skupno torej 11 članov. Poleg kombija smo imeli še »ka-trco« in oba sta bila pripravljena in do zadnjega kotička napolnjena z opremo in hrano.
Prvi dan smo prevozili dobršen del Jugoslavije in prenočili blizu Svetozareva. Drugi dan smo prevozili Srbijo in Makedonijo ter okoli polnoči prestopili mejo v Gevgeliji. Prenočili smo blizu Soluna. Tretji dan zvečer smo bili v Atenah. Takoj smo poiskali Jamarsko zvezo Grčije, kjer so nas že pričakovali. Dogovorjeni smo namreč bili, da se nam bodo pridružili in šli z nami v brezno.
Problem je nastal, ker nismo imeli dovoljenja grškega ministrstva za znanost in kulturo. Dva dni smo morali čakati nanj. Žal sta bila tudi dva od grških jamarjev, ki sta hotela z nami, službeno zadržana in morali smo podaljšati postanek v Atenah. Ta čas smo izkoristili za razne oglede, kot so bližnja turistična jama Peania, ki je zelo bogata s kapniki. Po velikosti je še najbolj podobna naši Taborski jami. Do jame vodi 15 km asfaltne ceste, ob vhodu pa je velika restavracija. Kot jamarji smo si jo lahko brezplačno ogledali in jo fotografirali.
Pot nas je nato vodila preko Korintskega kanala po Pelopo-
nezu do Tripolisa. Tu smo prespali, naslednji dan pa obiskali na jugu polotoka še jamo Pirgos dyru. Jama ima takšne posebnosti, da ji na svetu ni primere. Značilna je njena lega, saj je vhod z morja, tri četrtine jame pa je do polovice rovov zalite z morjem. Ogled je možen s čolni, razsvetljujejo pa jo lahko le plavajoče krogle povezane med seboj. V jami nas je presenetila kristalno čista voda, kapniki pod vodo in visoka temperatura (18°C).
Naslednji dan smo prek 1200 metrov visokega prelaza prišli v Paleohorion. Osamljena vas s 100 prebivalci je bila zadnji kraj, do koder smo se pripeljali z vozili. Prihod ekspedicije je pomenil
za vso vas velik dogodek. Zbrali so se starci in otroci in nas povpraševali od kod in kam...? Ko smo jim razložili, da nameravamo raziskati Propantes, so pokazali nekakšen strah in opozarjali na drznost našega cilja...
Vse naokoli jim je bilo poznano, povsod po bližnjih hribih so že pasli ovce in koze, a Propante-sa so se vedno izogibali in bali. Neznani strah o breznu, o katerem krožijo tolike zgodbe, jih je zdramil...
Vas leži 850 metrov visoko, vhod v brezno pa na višini 900 metrov, do morja je le 20 km -po zračni črti. Večina prebivalcev je starih. Zemlja jim ne nudi dovolj za preživljanje, zato so se mladi odselili v večja mesta kot
so Leonidion, Sparta in Tripolis.
Večer pred odhodom v brezno smo preživeli dokaj delavno. Imeli smo delovni posvet in dogovor z nosači. Zgodaj zjutraj pa smo začeli prelagati opremo in hrano s kombija na naše hrbte in mule. Karavana šestnajstih »od-pravarjev« je krenila proti dve uri oddaljenemu vhodu. Dolgo pričakovani Propantes sc je končno pojavil pred nami. Najprej smo preverili globino. Poiskali smo velik kamen in ga spustili v brezno. Dolgih enajst sekund je trajalo, preden se je nekje zelo globoko zaslišal zamolkel pok. Spogledali smo se in se zamislili ... ■
D. D.
(se nadaljuje)
Mladi kiparji v Mostah
Meščani in prebivalci drugih vasi našega šolskega okoliša smo že vajeni, da nas vsako leto v maju obiščejo najboljši mladi likovni umetniki - predstavniki mnogih slovenskih osnovnih šol. Letos se je šola odločila za malce drugačno obliko kiparske kolonije - namesto en teden so se mladi učenci zadržali pri nas le en dan in namesto v lesu so se letos preizkušali v glini. Le kje naj bi imeli za to več možnosti kot pri nas, kjer glina kot osnova lončarske industrije daje zaslužek mnogim domačinom.
Mnogi nadobudneži so se zbrali v petek, 28. maja, ob osnovni šoli v Mostah in začeli ustvarjati. Vsakdo je verjetno že doma premišljeval, kakšno figuro bo poskušal vtisniti v ta zelo zopel in prijazen material. Saj drugače bi ne imeli dovolj časa za vse podrobnosti, ki jih pri površnem pogledu še opaziš ne. Nekateri prej, drugi kasneje, vsi pa so končali delo popoldne, tako da so do petih že razstavili svoje kipe v avli osnovne šole. Učenci-bostitelji so tedaj za vse sodelujoče in obiskovalce pripravili prisrčen program.
Celotni nastop je izzvenel kot en sam vesel vzklik mladosti, navdušenja, poleta. Najprej so prebrali nekaj spisov, v katerih so predstavili poklice svojih staršev. Kmet, voznik avtobusa, elektrikar - poklici, ki jih opravlja tisoče ljudi, poklici s katerimi se srečujemo vsak dan. Nič posebnega niso, pa vendar so jih učenci znali zanimivo opisati.
Zastor je za trenutek zakril oder, pa se je brž dvignil. Pred nas so kar priplesali veseli osnovnošolci. Vsi v en glas so povedali, •da bodo predstavili čudno deželo Križemkraž, kakor jo je iz Kovi-čevih in Pavčkovih pesmi sestavila Darka Čehova.
»V čudnem mestu Križemkraž vse je res in vse je laž.« No, kako pa naj potem človek ve, pri čem
je. Pravijo, da gredo s hišo na sprehod. Kdo-ve, če je res!
»Vendar Muri - prazna glava - pravi, da bo učenjak, da ga čaka čast in slava in denarja za cel vlak.« O, takšnih Murijev bi pa tudi med nami našli za cel vlak... Ker imajo mladi radi glasbo, so peli ob spremljavi harmonija, da je bila predstava še bolj privlačna. Pobrali so svoje obleke in obešalnike in odplesali z odra. Za konec je zaplesala še folklorna skupina kulturnega društva. »Po svoje si bodo naše delo razlagali odrasli, nihče pa nam ne more očitati nedelavnosti.« Tako nas je mladi napovedovalec povabil na ogled malih kipov.- Množica teh ms je potegnila medse, kar nismo se mogli iztrgati njihovemu objemu. Čeprav mladih ljudi, ki so ustvarili že nekaj pravih umetnin, ne poznam, si jih kar predstavljam, nekatere zasanjane, vedno zamišljene, druge bolj realne, nekatere v vsakem trenutku pripravljene, da kakšno ušpičijo, druge resne, zrele, včasih že kar odrasle.
Mladi še vedno radi berejo, zato so se mnogi odločili upodobiti se v travi, v gozdu, na postelji ali pa sključene na stolu. Kdo bi vedel, kaj vse so si mladi zamislili v svojih glavah. Na večini kipov lahko ugotovimo, da je pred nami kmetica, utrujena od nošnje težke košare, lončar pri oblikovanju cvetličnega lončka, perica, gozdar z žago, kosec, ženska, ki mesi kruh, kitarist, ves srečen, ker se lahko predaja nežnim zvokom svojega glasbila. Pred nami kovač udarja po nakovalu, rudar poganja velik voziček, lovec se sprehaja s puško, sejalec seje, kipar obdeluje 4es, pletilja niza vrstico za vrstico na tankih pletil-kah. Vsa lepota pravljic se zlije v nežni princesi z dolgo obleko. Le kaj premišljuje sključen starček, da nas še pogleda ne? Še bi gledal kipce, gledal bi jih, pa bi nenadoma kar oživeli pred teboj, te ogovorili s toplo besedo, kot je
Zakaj sem v vaših očeh drugačen?
topla že glina sama. Po enem tednu bodo kipi odpotovali v Komendo v Lončarsko zadrugo, kjer jih bodo žgali, tako da nas bodo še dolgo lahko razveseljevali. Iz peči bodo prišli malo manjši, saj se glina skrči do 15 odstotkov, odvisno, koliko peska je v njej. Prav gotovo ga v naši glini ni veliko, saj po njej segajo mnogi priznani likovniki. S kolonijo sta šoli želeli počastiti tudi letošnje kongrese.
Upajmo, da bodo kipci še dolgo obdržali svojo obliko. Verjetno jih zato, ker so tako majhni, ne bo prekmalu zadela podobna usoda kakor lesene skulpture pred šolo, ki leže v travi. Nad lesom se je še zlasti zvečer kaj lahko znesti...
IRENA URBANEC
Sosednja hiša je dolgo časa samevala. Že več let ni v njej nihče stanoval. Nekega dne, ko sem se vrnila iz šole, sem opazila, da so njena vrata odprta. Začudila sem se. Le kdo bi jih mogel odpreti? S pogledom sem preiskujoče begala po njej in njeni okolici. Tedaj sem na vrtu ob hiši zagledala malo, temnopolto deklico v svetlem plaščku in s kapo na glavi. Izpod kape je gledalo nekaj gostih, skodranih las. Zrla je vame s svojimi lepimi očmi.
Počasi sem naredila nekaj korakov proti njej. Ona pa je stala tam in ni trenila z očesom. »Kako ti je ime?« sem jo vprašala. Ona pa je nemo zrla vame. Končno se je opogumila in se nasmehnila. Kako ljubka je bila z nasmehom na ustnicah! Toda njenega imena nisem izvedela, ker je stekla v hišo. Šele nekaj dni kasneje mi je povedala, da ji je ime Janina. Včasih sem se ob prostih popoldnevih igrala z njo. Spraševala me je o marsičem in jaz sem ji rada odgovarjala.
Nekoč pa me je ta mala petletnica presenetila z vprašanjem, na katerega ji nisem znala odgovoriti. Hotela je vedeti, zakaj je moja
koža svetla, njena pa temna. Morala se je zadovoljiti z nepopolnim odgovorom, da gotovo mora tako biti. Kasneje sem od njene mamice izvedela, da se je trudila i/miti temno barvo iz rok. Hotela je biti takšna kot jaz.
Nastopile so zimske počitnice. S prijatelji sem odšla smučat v hribe. Uživala sem na snegu in pozabila na malo Janino. Počitnice so bile mnogo prekratke, kot vedno. Vrnila sem se domov in zopet so bile tu šolske skrbi. Ko sem neko popoldne končala domačo nalogo in pospravljala zvezke v torbo, je narahlo potrkalo na vrata. Potem so se vrata počasi odprla in v sobo je pokukala drobna, temna glavica. »Sonja, se greš ven igrat?« me je vprašala z nežnim glasom. Nisem se mogla upreti njeni želji. Pred njihovo hišo sva postavili sneža-ka in okepali njenega očka. Že je bila tu noč. Janini sem morala obljubiti, da še pridem oziroma da pridem ponjo v vrtec.
Bala sem se, kako jo bodo sprejeli medse vrstniki. Toda, ko sem jo potem videla v igri z njimi, sem ugotovila, da je bil moj strah odveč. Ni jih motila njena
temna polt in tega sem se veselila. Potem sem jo poklicala k sebi in odpeljala v garderobo. Oblekla sem ji njen svetli plašček in jo pokrila s kapo. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Neki Janin vrstnik ji je hotel dati bonbon, pa mu ga je njegova mamica vzela iz roke in dala nekomu drugemu. Nisem mogla verjeti svojim očem. Razumela bi, če bi to storil otrok sam, on pač ne razume, zakaj je Janina drugačna polti, ker je še majhen; ampak, da stori nekaj takega odrasla oseba, se mi zdi skoraj nemogoče. Toda, tako je. Otroci niso poznali ovir, pa so jih postavili starši. Kako naj bi potem odpravili rasno razlikovanje, ko pa ga sami zaostrujemo. Janina ni kriva, da je temne polti. Tudi temnopolti so ljudje, enaki nam in sprejeti jih moramo medse brez razlikovanja.
Naj končam z mislijo o Janini. Ne živi več v stari hiši. S starši se je preselila daleč stran, k morju. Upam, da so tam sprejeli malo Janino lepše kot pri nas.
ZOFIJA REPNIK, 1E ICRM Kamnik
PROGRAM PRIREDITEV OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KOMENDE
10. 6. 1982
ob 19.30 - Slavnostna seja krajevne skupnosti Komenda Sodelujejo: Pevski zbor »Janez Čebulj« Komenda in učenci OŠ Komenda-Moste
12. 6. 1982
ob 8. uri - Strelsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti
ob 14. uri - Pohod mladincev iz Komende in Mengša od spomenika do spomenika
ob 16. uri - Pohod učencev OŠ Komenda-Moste, mladincev, gasilcev, ter krajanov z godbo iz Komende proti partizanski bolnišnici na Komendski Dobravi
ob 16.30 - Proslava pri partizanski bolnišnici. Sodelujejo: godba, učenci OŠ Komenda-Moste in pevski zbor »Janez Čebulj« Komenda
ob 20. uri - Družabni večer s kresom in recitalom OO ZSMS Komenda 13. 6. 1982
od 10. do 12. ure - Ogled knjižnice Petra Pavla Glavarja Ob 14. uri - Konjeniška prireditev
18. 6. tt>82
Ob 20. uri - Klubski šahovski brzoturnir za prehodni pokal krajevne skupnosti
19. 6. 1982
ob 16.30 - Otvoritev asfaltirane ceste Potok-Klanec-Breg ob 19. uri - Družabni večer na Klancu
20. 6. 1982
Ob 9. uri - Šahovski brzoturnir občin Kamnik in Domžale za prehodni pokal krajevne skupnosti Komenda 25. 6. 1982
ob 17. uri - Košarkarska tekma Komenda-Kamnik : Mengeš (ženske)
ob 19. uri - Pričetek tradicionalnega košarkarskega maratona (člani) Komenda : Mengeš (25 ur)
Želimo, da se prireditev udeležite v čimvečjem številu.
KS KOMENDA
r
V prvem tromesečju so se na območju občine Kamnik zgodile štiri prometne nezgode, v katerih so bili udeleženi ottaci! Pri tem je bilo udeleženih pet otrok, trije predšolski in dva šoloobvezna; dva sta umrla, eden je bil hudo telesno, dva pa lažje telesno poškodovana- Vse štiri nezgode so zakrivili drugi udeleženci. Trije otroci so bili udeleženi kot pešci, eden kot kolesar in eden kot potnik. V rtaselju sta se zgodili dve prometni nezgodi, izven naselja prav tako dve.
V tem obdobju beležimo prometno nezgodo, v kateri sta umrla dva otroka, kar pomeni tudi najtežjo prometno nezgodo na območju Kamnika, na območju UNZ Ljub-
varuje zdravje in življenje drugih oseb, zlasti otrok, invalidov ter starih in slabotnih (člen 3 ZTVCP).
S ciljem, da dosežemo solidarnost v medsebojnih odnosih udeležencev v prometu, moramo krepiti njihovo disciplino in odgovornost. Ustvarjati je treba pogoje, da bo promet potekal pravilneje in varneje, s tem pa bomo preprečili tudi prometne nezgode.
Potrebno bo bolj zavzeto in dosledno organizirati in izvajati naloge iz področja prometno izobraževalnega in preventivnega dela, razvijati prometno zavest in etiko.
V ta namen naj bi se v aktivnosti vključevali na podla-
Otroci
v prometnih
nezgodah
ljana - okolica pa glede udeležbe otrok.
Gledano primerjalno na prvo tromesečje leta 1980 (3), 1981 (4) in 1982 (5) število otrok udeleženih v prometnih nezgodah narašča. Istočasno lahko ugotovimo, da so telesne poškodbe vse hujše.
Iz teh podatkov izhaja, da prometna varnost letos ni za-.dovoljiva, celo nasprotno, prometne nezgode (tudi tiste z udeležbo otrok) so vse pogostejše spremljevalke našega hitrega razvoja cestnega prometa, ob katerem često pozabljamo na utrjevanje humanih in korektnih odnosov do vseh udeležencev.
Ne zadostuje če zakonodajalec jasno zapiše, da morajo udeleženci v prometu skrbeti za varstvo življenjskega okolja in razvijati humanejše odnose med ljudmi, da se ža-
gi družbene samozaščite občini, društva, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbene organizacije, družbeno politične organizacije in skupnosti. Niso samo organi in organizacije dolžne skrbeti za večjo varnost v cestnem prometu, ampak lahko veliko pripomorejo tudi starši z nenehnim opozarjanjem otrok o obnašanju na javnih cestah. Premalo se tudi upošteva določilo, da morajo otroci kolesarji do 7. leta starosti voziti v spremstvu staršev, od 7. leta do 14. leta pa s kolesarsko izkaznico oz. v spremstvu starejše osebe.
Prometna varnost je stvar nas vseh, je del našega življenja, okolja in zrcalo naše kulture in zavesti.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE KAMNIK
S kolesom na počitnice
Kolesarstvo je šport, ki je zadnjih nekaj let dosegel nesluten razmah. Povečalo se je število športnih kolesarjev, pa tudi kolesarjev, ki se odločajo za daljša kolesarska potovanja je vse več. V naslednjem sestavku bom opisal svoje izkušnje s kolesarskih potovanj, ki bodo mogoče kot navodila koristila kakemu avanturistu, ki bi se odločil za tak način preživljanja počitnic.
Osnovna oprema je kolo. Kolo naj bo čim lažje, po možnosti z vsaj petimi prestavami. Pri izbiri plaščev bodite pozorni, na to, da bodo čim ožji, da pa bodo prenesli tudi krajšo vožnjo po makadamskih ali betonskih cestah. Če se odločate za potovanje po Jugoslaviji, bodo najprimernejši navadni žičnati plašči, saj vemo, kakšne so pri nas ceste. Ne izberite si pretirano udobnega sedeža, kajti tak sedež bo udoben le prve pol ure, potem pa bo postal predmet, nad katerim boste znašali svojo jezo pred začetkom večjih vzponov. Najbolje je, da izberete sedež, ki ga imajo športna kolesa. Prvih nekaj ur (meh-kužneže tudi nekaj dni) vas bo mogoče bolelo na mestu, kjer hrbet izgubi svoje častno ime, toda sčasoma se boste navadili in sedež se vam bo zdel udobnejši od domače postelje.
Vsekakor se morate pred potovanjem oskrbeti z dovolj rezervnimi deli (odvisno od števila udeležencev). Deli, ki se najpogosteje obrabijo ali odpovedo, so: jeklena žica za zadnji menjalnik, zagozda pri pedalih, ležajne kroglice in blazinice zavor. Poleg teh delov vzemite s seboj vsaj eno novo zračnico in komplet za krpanje lukenj (Tip-top). Pred odhodom velja temeljito pregledati tudi plašče, kajti če se obrabi plašč na nenaseljenem področju, utegnete imeti težave. O orodju ne bi govoril, vendar opozarjam, da v svoji vnemi ne vzamete s seboj pol domače delavnice. Orodje ima svojo težo.
Pri daljšem kolesarskem potovanju se navadno nabere tudi obilo prtljage. Najpriročnejše sredstvo za shranjevanje prtljage so kolesarske torbe. Najboljše kupite v tujini (francoske), ali pa
si jih z nekaj iznajdljivosti izdelajte sami. Pri otovarjanju kolesa pazite, da bo kolo enakomerno obteženo. Če obesite vso prtljago nad zadnje kolo, utegnete pri hitrostih nad 50 km/h (spusti z večjih klancev), imeti nekaj težav.
Tudi tu sicer velja pravilo, da vaja dela mojstra, vendar iz lastnih izkušenj vem, da tako mojstrstvo drago stane. Najbolje je, da se opremite s štirimi torbami -dve obestite ob prednje in dve ob zadnje kolo. Če boste obtežili kolo na tak način, bo vožnja dosti lažja, nesreč pa manj. Ko smo že pri prtljagi, naj omenim kuhinjsko opremo, ki je navadno najtežji del opreme, zato jo obesite tistemu, ki se bo najbolj hvalil, da ima »ogromno« kondicije. Kmalu bo imel veliko manj povedati. Šotor vzemite le, če imate zares lahkega (največ 8 kg) ter take kvalitete in velikosti, da se ga splača voziti s seboj. Poleg šotora je koristno^ vzeti s seboj tudi nekaj kvadratnih metrov PVC folije, da si v nepričakovanem nalivu pokrijete kolesa in še sami pod to improvizirano streho počakate na konec dežja. Dež je eden najhujših sovražnikov kolesarjev-popotnikov. Ne delajte si utvar, da boste lahko vozili v dežju. Če se iz vremenske napovedi obeta daljše deževje, majhen radijski sprejemnik ne bo odveč, je najbolje, da začnete iskati streho (skedenj, kozolec, napušč), kjer bi lahko suhi prenočili, posušili, kar se je zmočilo in počakali na konec slabega vremena.
Kljub temu, da največkrat potujemo poleti, bo dobro, če glede na smer potovanja izberete primerno garderobo. Če potujete po hribovitih področjih (Bosna, Tirolska, Švica), tudi kapa in lahke pletene rokavice ne bodo odveč. Jutra so v teh krajih za poletne razmere in slabo oblečenega popotnika izredno mrzla. Če pa kljub temu nočete voziti s seboj dodatne teže, se jutranji premraženosti izognete tako, da postavite zvečer taborišče pod večji vzpon. Že sam pogled na klanec vam bo zjutraj pognal kri po žilah.
Tudi majhna žepna baterija bo svojo težo opravičila s koristnostjo. Večkrat vas bo zalotila noč, še preden boste našli primeren prostor za kampiranje in tedaj baterija prihrani mnogo časa. Res je, da na dopustu čas ni naš gospodar, vendar je postavljanje šotora v popolni temi zamudno in težavno opravilo.
Torej, oprema je pripravljena, ostane vam le še odločitev kam boste šli. Najpomembnejša je odločitev o dolžini potovanja. Pri odmeri števila dni morate upoštevati, da je kolo sorazmerno počasno prevozno sredstvo, objektivno morate oceniti telesno pripravljenost vseh udeležencev, količino denarja in kvaliteto koles. Potovanje le grobo planirajte, postavite si določen cilj, upoštevajte tudi način vrnitve (kolo, vlak, ladja, itd.). Nabavite si dobro avtokarto (kolesarskih kart zaenkrat še ni) in v grobem izračunajte dolžino poti v km. Pri tem morate upoštevati, po katerih cestah smete kolesariti in po katerih ne. Marsikje se močno hribovitemu, nezanimivemu področju ali makadamski cesti lahko izognete z vožnjo po cesti, ki je rezervirana za motorna vozila. Prometni predpisi pravijo, da je dovoljeno kolesariti po teh cestah le kolesarjem, ki organizirano vozijo za klube - oblečeni so torej v klubske majice. Tu lahko
Razstava v kamniškem muzeju
Josip Nikolaj-Sadnikar - zbiralec starin in mecen
naredite izjemo s preprosto domislico. Pred odhodom si kupite enotne majice, jih potiskajte. Na hrbet si npr. napišemo relacijo, na kateri potujemo, spodaj pa silhueto kolesarja. Taka majica je zelo prepričljiva in omeniti moram, da sem sam imel na tak način nesluten uspeh.
Na takih potovanjih imamo navadno ob vzpenjanju po daljšem klancu vse misli na drugi strani hriba, tam, kjer gre cesta navzdol. Toda bodite previdni! Spusti se lahko iz prijetnega doživetja spremenijo v goro težav. Padec z otovorjenim kolesom pri veliki hitrosti ne bo ostal brez posledic. Pred spustom preverite, če je vsa prtljaga na svojem mestu in dobro pritrjena. Zamenjajte zavorne gumice, čeprav je na njih še četrtina gume. Pretirana varčnost se tu ne obnese. Na strmi ovinkasti cesti je bolje voziti počasneje, kot pa prehitevati kolono v nepregledni ovinek. Statistično je dokazano, da kolesar v čelnem trčenju z avtobusom vedno potegne krajšo.
S tem opozorilom naj zaključim popisovanje svojih izkušenj s potovanj. Upam, da bodo v tej ali oni obliki koristile komu, ki bi želel spoznavati svojo domovino s kolesarskega sedeža. Za konec vam želim le še veliko lepega vremeng, dobro cesto in veter v hrbet!
TOMAŽ PREZELJ
Iz lovske družine Kamnik
Dvainosemdeset pomladi lovca Hermana
V četrtek, 24. junija 1982, ob 18.00 uri, bodo v renesančnem pritličju muzeja v gradu Zaprite odprli razstavo o znanem kamniškem zbiralcu starin in mecenu, Josipu Nikolaju Sadnikarju. Z razstavo želijo prireditelji in muzejski strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi kataloga in same razstave, osvetlili zbirateljevo osebnost, zgodovino in pomen njegove zbirke v širšem slovenskem kulturnem prostoru ter obenem prikazati tisti del zbirke, ki jo je Muzej Kamnik leta 1964 odkupil od dedičev.
Začetek Sadnikarjeve zasebne zbirke Kamniku sega v leto 1893, ko je J. N. Sadnikar, po poklicu živinozdravnik, zbirko postavil in napolnil z njo tri sobe v nadstropju in hodnik v svoji enonadstropni hiši na Šutni 21 (danes Kidričeva 33). V teku šestih desetletij, to je od 1893 pa do zbiralčeve smrti 1952, se je število predmetov povzdignilo na okrog 400, tako da je bila v svojem času to ena največjih tovrstnih zasebnih zbirk na Slovenskem.
Kamniški muzej je leta 1964 odkupil del te zbirke' in sicer 1468 predmetov različnih področij. Od tedaj pa do danes so bile posamezne skupine predmetov strokovno obdelane in muzeolo-ško ovrednotene, kar je pomenilo dolgotrajno in zamudno delo.
Kljub predstavljanju le dela nekdanje celote - ostali del zbirke, v kateri so med drugim še dragocena umetniška dela slovenskih slikarjev, se še vedno nahaja v Sadnikarjevi hiši in je na ogled javnosti - pa kaže pričujoča razstava vso pestro paleto Sa-dnikarjevega zanimanja za preteklost domačega kraja in njegove zgodovine, skrb in interes, da se ohranjajo tudi najpreprostejši predmeti vsakdanje rabe, ki so priče navad, omike in načina življenja preteklih generacij. Tako bomo med številnimi eksponati vdeli predmete, ki so krasili bivalno okolje meščana in kmeta ali pa so se le-ti uporabljali stoletja, vse vrste svetil od »floren-tink«, oljehk, primežev za trske, kositra, pohištveno okovje in dekorativne dodatke, stole, ključe in ključavnice, solnice, žličnike,
čutarice, popotne palice, pipe in tobačnice vseh vrst itd. Posebno skupino predstavlajo arheološke izkopanine: fibule, prstani, sulice, sekire ipd. Precej bogato je tudi arhivsko gradivo: listine, rokopisi, inkunabule, ki segajo časovno od 14. do 19. stoletja. Med posameznimi eksponati so zaradi svoje likovne ali kulturno-zgodo-vinske vrednosti posebne pozornosti vredni: leseni plastiki »Čuvarja božjega groba«, izredno kvalitetno delo doslej neznanega italijanskega rezbarja iz srede 16. stoletja (plastiki sta bili tudi na jugoslovanski razstavi v Parizu leta 1971 in nato v Sarajevu), za začetke slovenskega knjižnega tiska izredno pomembna knjiga Pentatevh (Peteroknjižje - prvih pet knjig Stare zaveze v slovenskem jeziku (Jurija Dalmatina, tiskana pri Janezu Mandelcu v Fužinah pri Ljubljani leta 1578.
Med arheološkimi predmeti je bil posebne znanstvene obravnave deležen železni pečatni prstan z vstavljeno srebrno ploščico, na kateri je vgraviran portret z napisom ABVND-ANTI. Med predmeti ljudske umetnoti izstopajo
zaradi svje izvirnosti in likovne izraznosti hišni oltarčki in svečniki ljudskega rezbarja Lovrenca Erzarja iz Nasovč pri Kamniku.
Ob razstavi bo izšel tudi obsežen katalog, v katerem je poleg slikovnega gradiva objavljena vsa Sadnikarjeva korespondenca. Uvodni študiji o zbirki in pričujoči razstavi sta napisala Miri-na Zupančič in dr. Mirko Juter-šek.
.   BORUT ROVŠNIK
Zanimiva razstava
V ljubljanskem Potrošniško informativnem centru v Gradišču 2 so konec maja odprli razstavo, na kateri se s svojimi večnamenskimi tkaninami za stanovanjsk opremo, za katere je prejela že vrsto nagrad, predstavlja Eksperimentalna tkalnica Kamnik. Razstava bo zanimiva za vsakogar, ki hoče svoj bivalni prostor opremiti z moderno oblikovanimi, kvalitetnimi izdelki tkalnice, postavitev razstave pa je prav gotovo tudi priznanje za Eksperimentalno tkalnico.
Kdo ga ne pozna? Lovca Hermana Flcrina - Cibrovega Hermana ali Herija - kakor ga kličejo lovski prijatelji. Letos, v začetku aprila, je dopolnil dvainosemdeseto pomlad svojega življenja, polnega ljubezni do narave in lova.
Herman je človek, ki so s svojo skromnostjo in humorjem vedno razvedri ljudi, s katerimi se srečuje. Kljub visaki starosti in šibki postavi je v njem še neverjetna moč, ki ga še vedno vleče v naravo, v gozdove, v katerih je prebil skoraj vse življenje. Ko sem ga zadnjič obiskal, je bil takoj pripravljen spregovoriti 6 lovskih doživetjih.
Rodil se je 5. aprila 1900 in že kot otrok začel zahajati v gozdove. Odraščal je v Olševku, katerega so obdajali gozdovi in travniki. Na njih se je vedno pasla raznovrstna divjad. Tako mu je že v rani mladosti začela zoreti lovska žilica, kakor temu pravijo. Njegovo nagnjenje do narave in lova je opazil njegov stric Cibr, ki je bil takrat poznan lovec in lovozakupnik. Stric je mladega Hermana začel učiti lovskih veščin in mu dajati prve lovske napotke. Kmalu je postal lovec pri takratnem lovozakupniku Janezu Škoficu, pri katerem je pozneje postal tudi lovski čuvaj.
»Lov me je popolnoma prevzel in pritegnil. Vsako prosto uro sem izkoristil in odšel v gozd, kjer sem užival v njegovi lepoti in tišini«, doda ponosno Herman.
Kruta vojna vihra je pretrgala njegove lovske poti. V gozdovih ni več pel lovski rog, niso več pokale lovske puške, temveč so rožljali mitraljezi in pokale granate. In kakor tolikokrat prej je Herman tudi tokrat odšel v gozd, toda tokrat ne kot lovec, ampak kot partizan. Boril se je za svobodo ljudi in gozdov, po katerih je do tedaj hodil kot svoboden človek - lovec.
V tistih težkih dneh bojev, lakote in mraza se je zopet pokazal kot dober tovariš in pravi borec. Ni bil le partizan - borec in ekonom, bil je tudi lovec, kar je nemalokrat tudi potrdil, kajti pre-nekateri srnjak je romal v partizanski kotel.
Takoj po končani vojni je Herman zopet začel z lovskim
udejstvovanjem. Po vojni je bil z ustavo izdan lovski zakon Slovenije^ tem pa so začele ustanavljati lovske družine. Herman je bil eden prvih soustanoviteljev lovske družine Kamnik, v kateri je za dolgoletno delo in visoko starost postal častni član. Za požrtvovalno delo in zasluge s področja lovstva je bil odlikovan z redom za lovske zasluge zveze Slovenije.
Kadar Herman tako govori o svojih lovskih doživetjih, o tem, kako je bilo včasih pred vojno, mu v očeh zaiskri nekakšna otož-nost. Nekako žal mu je starih časov. Hudo mu je, ko vidi, kako izumirajo posamezne vrste divjadi in ptic. Ne more razumeti, da ljudje tako brezčutno ravnajo z naravo. Težko mu je, ko gleda na pozidana polja, kjer je nekoč zorelo žito in so v njem pele prepelice.
Ko pripoveduje, se mu spomin počasi vrne iz preteklosti v sedanjost. Počasi zamahne z roko, kot bi hotel odgnati spomine in doda: »Je star sam že, morda prestar, da bi vse to lahko razumel, toda hvaležen sem naravi za vse tiste lepe čase in trenutke, ki sem jih preživel v gozdovih na lovu.«
Tudi lovci lovske družine Kamnik smo Herrrlanu hvaležni: za vse kar je storil korist v lovstva in mu želimo še mnogo zdravih in veselih let v krogu lovskih tovarišev.
ŠTEFAN VIRJENT LD Kamnik
tovarna usnja kamnih Obvestilo!
Tovarna usnja Kamnik
vabi učence, dijake in študente k opravljanju
počitniške prakse
v mesecu juliju in avgustu. Pogoj:
- starost nad 15 let
Prijave sprejema splošno-kadrovski sektor do konca meseca junija.
Komisija za delovna razmerja
Delavskega doma Kamnik
objavlja
prosta dela in naloge
snažilke
Pogoj: osemletka
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, trimesečno poskusno dobo.
Delo se lahko opravlja tudi pogodbeno. Prijave sprejema 15 dni po objavi Delavski dom Kamnik, Cankarjeva 3.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda
VALENTINA BURJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi delavcem Svilanita in Titana. Zahvaljujemo se tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči:
žena Marija, sin Marjan, hčerki Mari in Zinka z družinama
Vrhpolje, Kamnik, Kršič, Kregarjevo - 2. junija 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in tete
MARIJE POGAČAR
roj Grabnar
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom iz Kajuhove 1, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, nesebično pomoč in spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo podjetju Alprem in Titan za poklonjeno cvetje; prav tako tudi župniku za opravljeni cerkveni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči:
mož Franc, sin Slavko, hčerke Tončka, Mar! in Jelka z družinami.
Kamnik, maj 1982
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
V _ v
FRANČIŠKE VRHOVNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, ji poklonili vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo društvu upokojencev za poslovilne besede in gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: Vsi njeni
Mekinje, 27. maja 1982
ZAHVALA
ob tragični izgubi našega ljubega
DAMJANA VRHOVNIKA,
učenca 2. b razreda Osnovne šole Toma Brejca v Kamniku, iz Podgorja 23
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo v njegov prerani grob.
Se posebej se zahvaljujemo Postaji milice Kamnik ter miličniku Milanu Podlesniku za njegovo pomoč pri reševanju, Gasilskemu društvu Kamnik, delavcem zdravstvenega doma v Kamniku. Zahvaljujemo se tudi za poslovilne besede predstavniku osnovne šole Toma Brejca in tov. Rozmanovi, vsem sošolcem, župniku za opravljeni obred ter pevcem za sočutno petje.
Žalujoči:
očka Jože in mamica Sonja, bratec Sebastijan, stari starši in ostalo sorodstvo
Podgorje, Križ, 25. maja 1982
SOZD INTEGRAL DO LPP
TOZD Delavnice Ljubljana, b.o.
oglaša
prosta dela in naloge ČISTILKE AVTOBUSOV
Pogoj: osnovna šola
Osebni dohodek okrog 9.500 din.
Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela
pošljite v roku 15 dni na naslov:
SOZD Integral, kadrovski oddelek, Celovška 166,
Ljubljana.
Delavska univerza Kamnik prireja 20-urni tečaj kuhanja
s pričetkom 14. junija 1982, ob 16. uri v kuhinji Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra Kamnik, Novi trg.
Živila preskrbimo sami.
Prijavite se lahko telefonsko: 831-452.
ROJSTVA
BURJA Janja, roj. 7. 4. 1982 v Nevljah št. 22
SMRTI
PETEK Marija, gospodinja iz Vrhpolja pri Kamniku št. 5/26, stara 62 let.
KUNA VER Rajmund, učitelj v pokoju iz Kamnika, Ljubljanska l/č,star 65 let.
PAJEK Amalija, upokojenka iz Hraš 35/a, Smlednik, stara 83 let.
URŠIČ Alojz, osebni upokojenec iz Županjih njiv 9, star 85 let.
KUHAR Angela, kmečka upokojenka iz Klemenčevega 3, stara 72 let.
MAJER Jožefa, invalidska upokojenka iz Mekinj, Neveljska pot 16, stara 78 let.
GOLOB Jernej, kmečki upokojenec iz Gozda št. 18, star 75 let.
PODJED Jernej, osebni upokojenec iz Godiča 81/b, star 58.
HOMAR Ana, socialna pod-piranka, prebivajoča v Markovo št. 7, stara 78 let.
GRABNAR Janez, mesar in gostilničar, prebivajoč v Motniku št. 11, star 27 let.
SODNIK CECILIJA, stara 70 let, gospodinja iz Klanca, št. 15.
MAREN Janez, elektrikar iz Komende, Glavarjeva 70, star 44 let.
KIMOVEC Marija, družinska upokojenka iz Komende, Glavarjeva 46, stara 77 let.
OCEPEK Marija, vzdrž. oseba, iz Križa 64, stara 57 let.
IPAVEC Katarina, gospodinja iz Križa št. 13, stara 79 let.
VRHOVNIK Damjan, učenec iz Podgorja 23, star 9 let
ŽAVBI Blagica, delavka iz Kamnika, Klavčičeva 6, stara 24 let
DOSTAL Ana, osebna upokojenka iz Moravč 46, stara 62 let
BURJA Valentin, osebni upokojenec iz Vrhpolja pri Kamniku 60
URŠIČ Janez, star. upokojenec iz Tunjiške Mlake 33, star 84 let
PRELESNIK Ivana, upokojenka iz Županjih njiv 24, stara 88 let
TROBEVŠEK Anton, dela-vec-varnostnik iz Županjih njiv 40, star 35 let
VRHOVNIK Frančišek, mizar v pokoju iz Tunjic št. 3, star 64 let
POROKE
URŠIČ Miha, študent iz Mekinj in BERLEC Florjana, študentka iz Godiča.
TERBOVŠEK Peter, slikople-skar iz Kamnika in KERN Emica delavka iz Duplice.
FRIŠEK Božo, grafik iz Ljubljane in MATIČIČ Mirjana analitik iz Kamnika.
MOŠN{K Franc, kmet iz Bele in DROLC Marija, trg. poslovodja iz Češnjic v Tuhinju.
POLJANŠEK Janez, skladiš-nik iz Starih Sel in PODBRE-GAR Jana, kalkulant iz Pod-brega.
KEMPERL Zvonko, strojni ključavničar iz Županjih njiv in ŠTUPAR Jerneja, frizerka iz Komendske Dobrave.
BOJEČ Franc, ključavničar iz Duplice in MUHIČ Anica, delavka iz Duplice.
BANIČ Marjan, avtoklepar iz Šmarce in OSOLNIK Joži, prodajalka iz Komende.
BALANTIČ Janez, strojnik iz Most in ŽELEZNIKAR Jožica, trg. poslovodja iz Tunjiške Mlake.
ZARNIK Jakob, gatarist na žagi iz Suhadol in ČASL Vida, adjustirka iz Most.
KLADNIK Ladislav, strojni ing. iz Kamnika in KLEMEN Magdalena, tajnica iz Kamnika.
OBLAK Jože ing. strojništva iz Kamnika in KAKER Sonja tehnična risarka iz Krnice - Mozirje
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža in dobrega očeta
STANISLAVA HRIBARJA
iz Zg. Tuhinja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem za zapete žalostinke in govorniku za poslovilni govor.
Žalujoči:
žena Ančka, hčerki Slavica in Darinka ter ostali sorodniki.
Zg. Tuhinj - maja 1982
MONTAŽNO PODJETJE »ZARJA« KAMNIK Kamnik
Objavlja
naslednja prosta dela oz. naloge ADMINISTRATOR
Pogoji:
- srednja administrativna šola
- 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja 60 dni.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov »ZARJA« Kamnik, Molkova pot 5 v 15 dneh od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
Uspela kolesarska dirka
Kar 154 tekmovalcev, kolesarjev je nastopilo na kolesarski dirki v Kamniku, prirejeni v spomin na Slavka Jcsenovca, športnika, borca in domoljuba. Tekmovalci so prišli iz Maribora, Bleda, Ljubljane, Hrastnika, Kokrice, Dola, Smlednika, Vodic, Preba-čevega pri Kranju in številni kolesarji iz naše občine. Med udeleženci je bilo tokrat 26 tekmovalk, kar je do sedaj v Kamniku največja udeležba. Za tekmovalce in tekmovalke iz naše občine je ta dirka štela za občinsko prvenstvo 1982 v vseh kategorijah. Nastopilo je 8 klubov oziroma kolesarskih društev. Dosežena hitrost zmagovalca - člana »C« 45,582 km/h in članice 37,767 km/h.
Proga je bila odlično pripravljena in zavarovana. Start in cilj
je bil pred tovarno pokrovitelja dirke »Svilanit«. Sicer pa so svoj delež k dobri organizaciji in varnosti prispevali še kamniški radioamaterji, pripadniki naše civilne zaščite in postaje Milice pod vodstvom požrtvovalnega komandirja Franca Potočnika. Veliko so prispevali tudi delavci Komunalnega podjetja, odbor za množičnost pri ZTKO in tovariš Caserman iz gostišča Pod gradom.
Kolesarsko društvo Kamnik ima v svojem letošnjem programu še organizacijo tekmovanja v okviru praznika občine »Družina na kolesu«, ki bo že šesta po vrsti. Prireditev bo 27. junija. Maraton prijateljstva pa bo 29. avgusta. Skupina članov društva bo že drugič odšla na 1200 km dolgo pot po Sloveniji in Hrvat-
Na tekmovanju so se za čimboljšo uvrstitev borbeno potegovale tudi Kamničanke
Nov uspeh v alpskem pokalu
Na drugi tekmi alpskega pokala, ki je bila konec maja v Bocanu, so kamniški lokostrelci zopet zabeležili lep uspeh. Odlično se je uvrstil Vojko Čolnar, ki je v kategoriji instiktiv-cev osvojil odlično 9. mesto in bil s tem najbolje uvrščen tujec, kar je vsekakor lep uspeh, saj je premagal vse Avstrijce in Nemce, bil pa je tudi najbolje uvrščen Jugoslovan. Zelo dobro je streljal tudi Dušan Letnar, ki je osvojil 11. mesto in je za nekaj krogov zaostal za Čolnarjem. Izkazal se je tudi Drago Desnica, ki je osvojil 4. mesto med mladinci. Njegov uspeh potrjuje tudi dejstvo, da je komaj teden dni pred tekmovanjem začel streljati z novim lokom.
Lokostrelci se bodo udeležili še dveh turnirjev za alpski pokal, julija se bodo pomerili v Mitenvaldu v ZR Nemčiji, avgusta pa jih čaka finalni turnir, ki bo letos že tretjič v Vintgarju pri Bledu. Vsi trije kamniški lokostrelci, ki sodelujejo v alpskem pokalu, imajo zelo lepe možnosti za visoke uvrstitve v skupnem seštevku, posebej težko delo pa bo imel Dušan Letnar, ki brani prvo mesto lanskih tekmovanj za alpski pokal. - do -
ski. Torej, aktivnosti bo kar precej.
Rezultati dirke »Slavka Jese-novca«:
Pionirji: 1. Špajzer (Hrastnik),
2. Jeromelj (Branik), 3. Peter-man (Bled); mlajši mladinci: 1. Pavlinič (Rog), 2. Hribar (Rog),
3. Radisavljevič (Branik); mladinke: l.Jerinc (Rog), 2.Gliha (Grosuplje), 3. Dolhar (Branik); članice: l.Uršič, 2. Štebe, 3. Ska-men (vse KD Kamnik); veteranke: 1. Rozman (KD Kamnik), 2. Magyar (Kamnik), 3. Rems (KD Kamnik); starejši mladinci: 1. Kosirnik, 2. Pomerdeg, 3. Kristov (vsi Rog); člani: 1. Zakotnik (Dol), 2. Perše (Bled), 3. Dovžan (Rog Franek); veterani A: 1. Frelih (»Jakob Štucin), 2. Kuna-ver (Dol), 3. Uršič (KD Kamnik); veterani B: 1. Dežman (Rog Franek), 2. Holy, 3. Dolin-šek (oba Kokrica); veterani C: 1. Jenko (Smlednik), 2. Snabel (KD Kamnik), 3. Klemenčič (»Jakob Štucin«); veterani D: 1.Kocbek (Branik); veterani E: 1. Škapin (KD Kamnik); veterani F: 1. Fajdiga (Branik).
Rezultati za občinsko prvenstvo Kamnika - Kamnik 82:
Pionirji: 1. Pestotnik (KD Kamnik), 2. Kos (Kamnik), 3. Štu-par (Kamnik); mlajši mladinci: 1. Pavlinič, 2. Hribar (oba Rog), 3. Mlinar (KD Kamnik); mladinke: 1. Drnovšek, 2. Kemperle (obe Kamnik), 3. Križnik (KD Kamnik); članice: 1. Uršič, 2. Štebe, 3. Skamen (vse KD Kamnik); veteranke: 1. Magvar (Kamnik), 2. Rems (KD Kamnik), 3. Volkar (Kamnik); starejši mladinci: 1. Urankar (Kamnik), 2. Romšak, 3. Mali (oba KD Kamnik); člani: 1.Mlinar (KD Kamnik), 2. Klemene (ŠK Kamnik), 3. Jamšek (KD Kamnik); veterani A: 1. Uršič, 2. Novak, 3. Skamen (vsi KD Kamnik); veterani B: 1. Magvar (KD Kamnik), 2. Šavelj (Kamnik); veterani C: 1. Šnabel (KD Kamnik); veterani E: 1. Škapin (KD Kamnik).
Vsi prvo, drugo in retje uvrščeni so prejeli lične medalje društva, za prvo mesto pa še praktična darila.
Da je dirka dobro uspela, priča tudi ugotovitev, da ni bilo pritožb.
JANEZ TAJČ
Tekmovanje v malem nogometu
Konec maja se je pričelo občinsko ligaško tekmovanje v malem nogometu, ki ga letos prvič organizira odbor za rekreacijo pri nogometnem klubu Kamnik. Čeprav smo na pragu poletne sezone, se je za tekmovanje prijavilo kar 20 moštev. <.
Tekmovanje poteka v A ligi veteranov, v kateri nastopajo igralci starejši kot 30 let ter v B in C ligi rekreativcev, kjer nastopajo vsi ostali, starost pa ni omejena. Vsa moštva se bodo med seboj pomerila enkrat, zmagovalce skupin pa čaka še obračun za končnega prvaka. Igrajo na igriščih v Nevljah, na Duplici in Kamniku vsak torek in petek od 15.30 dalje. Finalni del bo 18. in 20. junija.
Zmagovalci skupin bodo sprejeli pokale, prva tri moštva diplome, najboljši strelci pa praktične nagrade.
Ob zaključku prireja nogometni klub Kamnik turnir veteranov, na katerem bodo nastopila moštva Stola, Domžal, Zagorja in Kamnika.
ANDREJ PERČIČ
Turnir za pokal Tenis bara
Teniška sezona je že v polnem razmahu in tu so že tudi prva klubska tekmovanja. Posebno zanimivo bo tekmovanje za pokal Tenis bara, saj ta priljubljeni lokal dobro poznajo tudi ljubitelji tenisa. Turnir bo od 11. do 13. junija. Miha Resnik, lastnik Tenis bara, bo prispeval kar štiri pokale. Turnir bo prinesel tudi točke za rang listo, zato naj člani kluba ne pozabijo nanj. Pričakujemo, da bodo prijave kar deževale.
Igrišča so že nekaj časa lepo urejena in treba je pohvaliti vse tiste, ki so opravili marsikatero uro prostovoljnega dela, da se je teniška sezona lahko pravočasno začela. Člani kluba so opravili več kot 350 ur prostovoljnega dela. Zamenjali so vse obrobne linije na igriščih in uredili prostor za gledalce. Zagotovo bodo še z večjim veseljem urejali nova igrišča. Ob tem je treba povedati, da urejena teniška igrišča sodijo tudi v turistično ponudbo vsakega mesta, ki hoče biti turističen kraj in Kamnik bi z malce prizadevanja vseh krajanov to lahko bil.
Tudi letos imajo člani kluba, ki , bodo poravnali članarino, pravico igranja le, če si vnaprej rezervirajo uro in zataknejo svojo
člansko izkaznico na tablo ob igriščih za čas, ko igrajo. Članarina za člane je letos poskočila na 1000 dinarjev, mladinci plačajo 700 dinarjev, pionirji pa 200 dinarjev. Vsi tisti, ki bi želeli postati novi člani, lahko vsako popoldne od treh do sedmih dvignejo položnice v gostilni Pod Skalco in potem na podlagi dokazila o vplačani članarini dobijo izkaznice. Nove izkaznice imajo prostor za sliko, zato morajo novi člani prinesti tudi fotografijo (format za osebno izkaznico). Za red na igriščih bo skrbel oskrbnik. Ker je igrišč premalo, bodo člani morali resnično upoštevati red na igriščih in se ga držati, saj je to edini način, da bo lahko vsakdo prišel na vrsto za igranje.
ILUŠ H.
Izgubil se je majhen psiček črne barve. Poštenega najditelja nagradimo. Plahutnik Anton, Kamnik, Novi trg 20
Po 20. juniju potrebujem instrukcije angleškega jezika za višjo šolo. Ponudbe na uredništvo Kamniškega občana.
Velika zmaga Novaka
Letošnji tek po ulicah Kamnika, ob dnevu mladosti, je pokazal, da je zanimanja za tovrstni tek v Sloveniji veliko, saj so se ga udeležili tudi tekmovalci iz oddaljenih krajev. Nastopilo je prek 400 tekmovalcev. V glavnem teku je na 3000 m dolgi progi zmagal atlet ljubljanske Olimpije -Kamničan Franc Novak.
Prvi trije uvrščeni so dobili lepe nagrade, ki jih je prispevala OK ZSMS Kamnik, tekmovanje pa je organiziral Smučarski klub Kamnik.
Velja dodati, da bi se lahko tega pouličnega teka v našem mestu udeležilo več mladih. Rezultati
Pionirji 1. in 2. r. - 300 m: 1. Stanko Šukurma, OŠ KM (Ko-menda'oste) čas 45,2,2. Igor Ce-
S področnega prvenstva v atletiki
Na področnem prvenstvu ŠŠD v atletiki v Ljubljani, kamor se uvrsti 15 najboljših s celotnega območja, je nas topilo 23 osnovnošolskih atletov, Id so dosegli zelo dobre rezultate. Zelo dober rezultat je dosegla OŠ Frana Albrehta, U Je osvojila prvi mesti v obeh kategorijah šol. REZULTATI:
100 m dekleta:: 1. Nuša I uršič (Brezovica) 13,0, 7.-8. Maja Sanc (FA) 13,7; 300 m: 1. Janja Razbošek (FA) 45,2; moški: 1. Miran Habič (TT Moste) 11,8,2. Miha Perušek (Šiška) 40,7, 5. Marko Komotar (Kamnik) 41,5; 600 m: 1. Biba Muhič (Šiška) 1:37,9, 5. Vida Voljkar (TB) 1:47,0, 6. Ksenja Smolnikar (FA) 1:49,0; 1000 m: 1. Valentin Koprivec (Vič) 2:43,9, 4. Damjan Čibeg 2:52,5.
Višina: 1. Dragana Stojič (Šiška) 150 cm, 4.-8. Mojca Rut ar (FA) 130 cm, Maja Romih (FA), Maja Vrankar, 10. Marjeta Friedl (FA) 130 cm, 12. Lidija Uršič (FA) 125 cm; moški višina: 1. Gregor Žerovnik (Domžale) 180 cm, 4. Grega Hribar (FA) 160 cm. ,'<'■■
Servis pralnih in pomival-■afi strojev JAGODIC sprejema naročila vsak delavnik od 7. do 8. ure yna tet (064) 42-052
Daljina: 1. Nataša Gojah (Šiška) 471 cm, 2. Andreja Osolnik (FA) 468 cm; moški daljina: 1. Darko Novak (Šiška) 580 cm, 8. Robert Drolc (FA) 496 cm, 9. Matej Turnšek (STR) 487 cm, 10. Andrej Pavič (FA) 420 cm.
Ženske - krogla: 1. Alenka Pirnat (Brezovica) 10,63 m, 9. Nada Pavlin (STR) 8,64 m, 10. Tomara Bračič (FA) 8,48 m; moški - krogla: 1. Mitja Zamljen (TB) 12,62 m, 10. Roman Pipan (TB) 10,67 m, 11. Jože Zupane (FA) 10,54 m.
Dekleta 4 x 100 m: 1. Domžale I. 55,6, 2.-3. Fran Albreht 55,9, Domžale II.; moški 4 x 100 m: 1.-2. Tine Rožanc 48,5, Valentin Vodnik.
Ekipna razvrstitev občinskih reprezentanc: . Dekleta: 1. Domžale 163,5, 2.
Vič 146, 3. Kamnik 122, 4. Šiška 120, 5. Grosuplje 93,5, 6.-7. Moste 52, 8. Center; moški: 1. Občina Šiška 174,5, 2. Vič 133,5, 3. Domžale 123, 4. Kamnik 81, 5. Moste 65, 6. Center 67, 7. Grosuplje 39. Ekipna uvrstitev šol: Dekleta: 1. OŠ Frana Albrehta
104, 2. OŠ Grosuplje 72,5, 3. Josip Broz Tito, Domžale 52; šole moški: 1. OŠ Fran Albreht 45, 2. OŠ Tine Rožanc 43, 3. Šlan-dorve Brigade 42.
Na republiško prvenstvo se bo zopet vrstilo 15 najboljših z vseh področnih tekmovanj.
VO JA
rar, OŠ FA, 3. Jane Repnik OŠ Nevlje.
Pionirke 1. in 2. r. - 300 m: 1.
Barbara Mlekuž OŠ FA čas 45,8, 2. Vesna Čase OŠ KM, 3. Nataša Lavrič OŠ TV.
Pionirji 3. in 4. r. - 500 m: 1.
Boštjan Žerjav, OŠ Franc Ro-zman-Stane čas 1:21:8,2. Damijan Resanovič, OŠ FA, 3. Boštjan Kočar, OŠ Stranje, 4. Domine Spruk OŠ Stranje.
Pionirke 3. in 4. r. - 500 m: 1. Nataša Palma, OŠ FA čas 1:28,6,
2. Barbara Andrejašič, OŠ TB,
3. Vanja Rutar OŠ FA. Pionirji 5. in 6. r. 3X500 m: 1.
Burkeljca, Pestotnik, Milovič -OŠ FA, čas 4:58,4, 2. Hafner, Cvijanovič, Belina, OŠ FA čas 5:02,4, 3. Kač, Mlakar, Pirš, OŠ TB čas 5:10,6.
Pionirke 5. in 6. r 3x500 m: 1. Lukan, Friedl, Markuš, OŠ FA čas 5:06,4, 2. Zalar, Jeršin, Andreja Jeršin - Olimpija, čas 5:12,88, 3. Močnik, Omovšek, Gradišek, OŠ Stranje čas 5:16,4.
Pionirji 7. in 8. r. 3X500 m: 1. Jaklin, Kovač, Japels, ŠŠD Brezovica, čas 3:28,0, 2. Komatar, Hribernik, Čibelj, OŠ F A, čas 3:32,0, 3. Doplin, Junhovič, Galjot, SK Kamnik, ča 3:42,0.
Pionirke 7. in 8. r. 3x500 m: 1. Vojkar, Humer, Smrečnik, OŠ TB, čas 3.50,0, 2. Narat, Smolni-
Kamničani vsem za zgled
Letošnje tekmovanje v orientaciji je bilo v kadetski šoli organov za notranje zadeve v Tacnu. Regionalno tekmovanje je bilo v kategoriji osnovnih in srednjih šol v znanju in veščinah SLO in DS. Na tekmovanju je nastopilo več kot 300 osnovnošolcev in dijakov.
Najbolj zanimiv del tekmovanja je bil orientacijski pohod, saj
Turistični avto moto rally
AMD Kamnik prireja v soboto, 12. junija ob 10. uri turistični avto moto rally. Udeležijo se ga lahko vsi občani, ki so včlanjeni v AMD. Start bo pred tovarno KIK, etapna vožnja bo po okolici Kamnika, pred tovarno Stol na Duplici pa bo spretnostna vožnja. Razglasitev rezultatov in pogostitev tekmovalcev bo pri lovski koči na Križu. Prijavite se lahko vsak dan v društveni pisarni na Titovem trgu 6 ali najkasneje pol ure pred startom. Rallyja se bodo udeležili kot gostje predstavniki občine Travnik, kot tekmovalci pa člani njihovega AMD.
AMD KAMNIK
so tekmovalci lahko svoje teoretično znanje, pridobljeno v šoli in krožkih, uporabili v praksi. Na tekmovalni progi so morali opraviti dela in naloge na šestih kontrolnih postajah, kjer so reševali naloge iz poznavanja topografije, orientacije, protipožarne zaščite in prve pomoči, srednješolci so se pomerili tudi v metanju bombe. Na startu so morali pokazati tudi znanje streljanja, kjer tudi niso manjkali dobri rezultati.
Že tretjič zapored je med 31 ekipami osnovnih šol zmagala ekipa OŠ Frana Albrehta I z veliko prednostjo pred ekipo OŠ Frana Albrehta II.
Montiram TV antene. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466
Največ zaslug za dolgoletni uspeh OŠ Frana Albrehta ima mentor in učitelj telesne vzgoje Miha Prosen, saj je 1979. leta z ekipo OŠ FA zmagal tudi na državnem prvenstvu na Tjentištu.
Rezultati se dosežejo z delom in to nam že nekaj let dokazujejo marljivi učitelji telesne vzgoje na OŠ, potruditi pa se bomo morali tudi na Izobraževalnem centru in doseči večjo vlogo telesne vzgoje na šoli.
REZULTATI: Osnovne šole
1. OŠ Fran Albreht I. 2236 točk, 2. OŠ Fran Albreht II. 2092 točk, 3. OŠ Ljubo Šercer 1985 točk, 4. OŠ Prule Ljubljana 1978 točk, 5. OŠ France Bevk 1943 točk Srednje šole:
1. Gimnazija Šentvid, 2. IC ONZ Tacen, 3. GTŠ Ljubljana, 7. ICRM Kamnik. VOJA
kar, Razboršek, OŠ FA, čas 3.54,0, 3. Galičič, Rutar, Osolnik, OŠ FA, čas 4.02,0.
Mlajši mladinci 2000 m: 1. Ciril Repnik, Geološki zavod Ljubljana, čas 4:18,4, 2. Primož Golob, AKO, čas 4:19,2, 3. Bojan Tomaževič, AKO, čas 4:24,0.
Mlajše mladinke 1500 m: 1. Zinka Premenko, Odbojkarski klub Kamnik, čas 5:07,4, 2. Ro-zalija Mlakar, OO ZSMS Tunji-ce, čas 5:24,8.
Starejši mladinci 2000 m: 1. Jani Škorjanc, SK Kamnik, čas 4:16,0, 2. Vinko Štempihar, AK Olimpija 4:17,2, 3. Brane Trstenjak, SK Kranjska gora.
Starejše mladinke 1500 m: 1. Marina Koželj, OO ZMSM Kamniška Bistrica 5:15,4.
Člani 3000 m: 1. Franci Novak, AK Olimpija 7:28,8, 2. Branko Božnik Tržič 7:50,4, 3. Marko Rokavec, AKO 7:55,0.
Veterani 3000 m: 1. Srečo Žerjav, AKO 8:22,8, 2. Janez Umek, AK Triglav 8:29,0, 3. Vanja Kreft, AKO 8:49,6.
Veterani nad 45 let 3000 m: 1. Ivan Bartol, ŠD Zadvor-Lj 9:06,6, 2. Štefan Kovač, Partizan Vič 9:18,2, 3. Slavko Jesenko, Partizan Smlednik 9:51,4. Članice 2000 m: 1. Marina Trobec, AKO 6:20,0, 2. Marjana Babic, AK Rudar 6:32,0, 3. Stanka Bobnar, TVD Partizan Smlednik.
Članice nad 25 let 2000 m: 1. Irena Mihalec, Domžale 6:40, 2. Vida Žerovnik, Partizan Smlednik 7:37,0.
VO JA
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednjca Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.