67
Politične  stvari.
Pred volitvami v mestni zbor Ljubljanski.
Premišljevanje starega Kranjca zunaj slovenskih mej.
Prišel sem mnogo po svetu okoli; kamor pa sem prišel in so me ljudje prašali, odkodi sem doma, nisem se potuhnil, kakor žalibog maraikak naš rojak, ampak možato sem se izkazal Slovenca, če prav so me iz začetka po strani gledali. Pozneje pa, ko so videli, da se ničesa in nikoga ne bojim , so me vse eno radi imeli, če sem se prav za svoj narod potegnil pri vsaki priliki. Al mnogokrat sem prišel v zadrege, ne zavoljo sebe, ampak zavoljo svojih rojakov. Ce so namreč rekli: „ich war in Laibach, und habe gefunden, dass dort alles deutsch ist", sem moral omolkniti, kajti priznati sem moral, da je v obče žalostna istina, kar so mi očitali z dokazom, da so v Ljubljani po krčmah in kavarnah culi skoro le nemški govoriti. In Če so mi nadalje kazali sklepe Ljubljanskega mestnega zbora in kostitucijonalnega društva ter rekli: „Schauen Sie, ihre eigenen Landsleute strafen Sie Lugen!" — moral sem zopet omolkniti, kajti resnica je, da glavno mesto Kranjske dežele je v tujih rokah, domačini Slovenci pa so „mi-sera contribuens plebs", to je, „ubog davke plačujoč folk". Kako to peče značajnega Kranjca Slovenca, to vč le tisti, ki ima kaj narodnega ponosa v svojem srcu. Jaz nikakor nisem sovražnik nemškega naroda ; nasprotno rad priznam, da so mnogi prav dobri in odkritosrčni ljudje. Prisiljen med njimi živeti, morem reči, da me imajo radi, a to že vedo, da Slovencev za nobeno ceno ne pustim zaničevati, in da se koj skregam za čast svojega naroda; zato me rešpektirajo in v moji nazoč-nosti nikoli nič ne zinejo o nas slabega. — Jaz se hvalim, bo morebiti kdo rekel. Pa zakaj bi se ne, ko vidim , da jaz sam bolje branim čast svojega naroda, kakor ono Ljubljansko mesto, katero c. kr. uradnikom
in iz tujega došlim Nemcem pete liže, tako da mestni zbor glavnega mesta Kranjske dežele je sestavljen iz ljudi, ki jim vsaka slovenska beseda smrdi in ki so polni sovraštva do našega naroda in njegovih narodnih pravic.
Ljubljančani! zvesta duša Kranjska vas pridušuje, držite vendar malo na svojo čast; volite domače ljudi v mestni zbor, in ne dajte se strahovati od privandra-nih tujcev; če ne, se vas bo moral vsak značajen domačin sramovati, kot ljudi, ki nimajo nobenega narodnega ponosa, nobene časti v sebi! Ljubljana je na Kranjskem, in ne na Pruskem, — držite se svoje dežele, kakor se Nemec drži svoje, Magjar svoje, Lah svoje! Mar le vi se hočete podlagati tujčevi peti? Narodi po vsem svetu se zavedajo in borijo za svetinje svoje, kaj le bistra glava Slovenska in pridna dlan Slovenca bode na veke pred Nemcem kot gospodom svojim na kolenih ležala?! Na domači zemlji hočemo domači biti gospodarji: s tem načelom stopite na volišče, kajti
,,Još Slovenska ni propala,
Dok mi živimo!"
—    a     —