ROK PEČNIK EDINIIZ NAŠE OBČINE NA KMETIJSKI ŠOLI
Za uspešno kmetovanje je potrebno tudi znanje
Tnjaški kmetje so bili rselej za zgled npornosti, kle-nosti in pridnosti, saj jbn niso moglc do živega ne hude ¦re. n« grajslti birici in ne Tnrki, ki so se zaganjaH v sker prijazne imjaške bregove.
Pa so tudi pri Pečnikovih na Turjaku sklenili, da ostajajo zvesti temu krajevnemu izročilu, in to na način, ki najbolj gre v korak z današnjim časom: sina Roka so poslali v Srcdnjo kmetijsko šolo GRM v Novem mestu.
Mladega Roka Pečnika je mik kmetovanja zamamil že v najzgodnejših letih. Vonj po hlevu in senu, dišeče trave in cvetoče jablane, vse to je mamilo, ki se mu pravi kmečki fant težko upre.
»Ce delaš na kmetiji, nimaš drugih obveznosti,« razmi-šlja mladi Turjačan, ki se zdaj vsak vikend pridno vrača domov iz Novega mesta, da pomaga staiiem na kmetiji.
»Tako je to, delaš v naravi, nihče te ne priganja. Znanje, ki ga bom pridobil v 5oli, bom s pridom izkoristil doma na kmetiji. Za zdaj se mi zdi, da sem teoretično še preslabo podkovan (Rok Pečnik je sploh edini iz naše občine, ki se je letos vpisal v to šolo).«
Pri Pečnikovih doma so polni hvale za nadebudnega sina. Pravijo, da Rok že tri leta sam kosi, suši in prevaža pa tudi seno. Vsako ieto prepelje tudi po 25 ton sena.
»Ko pridem domov iz šole, me vselej čaka veliko dela, saj smo doma samo trije. Trenutno imamo osem glav živine, imeli pa smo jih že dvanajst.«
Rok PeCnik že od nekdaj občuduje tudi policiste. Vleče ga, da bi po končani kmctijski Soli za leto dni »skočil« še v policijsko šolo, nato pa se vpisal še na kriminalislično. Doma bo pridno kmetoval, sanjan, ko ea bodo v policiji rabili, Da iim bo na voljo.
Sicer pa na pogoje kmetovanja v teh trdih iasih pri Pečnikovih ne gledajo lavno z optimizmom. Težava je v tem, pravijo, da šole, pa tudi starši mladim ne nudijo ravno najvei spodbude, da bi se odločali za kmetijski poklic. Problem bo moč rešiti le na dolgi rok. Naše kmetije so še vedno premajhne, zato si bodo morali dva, trije v vasi pridobiti uslrezno kmetijsko znanje, drugi ki se jim ne bo splačalo več kmetovati, pa bodo raje dali zemljo v najem tistemu, ki bo za to šolan.
BRANKO VRHOVEC