66
Ipavska in Vremska *) turšica.
Od vsih žitnih plemen daje turšica nar vec in dobro tečne moke, ktera z reženo moko zmešana da za delavce nar boljši kruh; pa tudi turšični znanci, kakor tudi s tako moko podmetena kaša je za kmeta terdna podpora. Zatorej so Krajnci pametno ravnali, de so se pred nekimi leti semtertje turšične setve obilno poprijeli, '•"'•'") ali nikdar nikjer na Krajnskim še nisim vidil tako lepe in rodovitne turšice, kakoršna je vsako leto v Vremski dolini in na Ipavskim (posebno okoli Šent-Vida}, če ji le vreme tekne in je kaka nesreča ne zadene; pa jo tudi nekoliko dru;2;^ače in z večim trudam obdelujejo, kakor sicer na Krajnskim, zlasti na Gorenskim; zatorej vam hočem njih ravnanje s turšico povedati, če bi jih kdo v svoj prid posnemati hotel, posebno kjer imajo debelo in bolj močimo zemljo, postavim: v Ilorjuljski dolini, okoli Verhnlke i. t. d.
^') Vreme so   dve uri od Senožeč na strani  proti poldnevu y globoki dolini. **) ^G vse premalo.                                     Vredništvo.
Vremci jo večidel na raztrošeni g-noj pod brazdo redko sejejo; Ipavci pa precej za plu^am proti za vsako brazdo posebej potikajo ali sadijo. Kadar skali, jo pustijo v miru rasti, de je okoli male pedi ali pol čevlja visoka; po tem pa vzamejo cepone ali matike v roke in jo dobro okopljejo in tudi odkopljejo, posebno Vremci tako, de so per njenih odg-ernjenih korenikah jame, v kterih jih sonce dobro pregreje; marsiktero steblo je tako odgernjeno, de po zemlji omahne. Kjer je preg-osta, jo okopovaje prerujejo. Cez kakih 10 ali 14 dni po tem, ko je že po čevlji visoka, jo spet zager-nejo in posebno zavoljo močnih vetrov s tako velikimi kiipi obsujejo , de jo je malo iz zemlje viditi, in takrat per osipanji jo še prerujejo, kjer se jim še pregosta zdi. V globoke jame vmes se pa preobilna deževnica lepo oteka in se za silo korenikam perhrani, ker ne more odteči, in turšica berž začne dobro rasti, in raste, de je kaj, če ima le ^orkoto in potrebni dež, kteriga ne želi pogostim, ker tako osuta se dolgo suši brani. Res je sicer, de je tako ravnanje s turšico težavno, tode tako obdelana turšica vse žulje in preliti pot bogato poplača.
Tudi fižola dosti vmes nasadijo, in ga veliko per-delajo, če je le dobra letina za-nj. Sicer pa tudi opomniti moram, de Vremci in Ipavci imajo navado, svoje velike zelnike (ker zelje vselej lahko prodajo, če ga tudi še toliko pridelajo} pogostim prekladati, in prav je, kar Gorenci per svojih zelničkih še ne špogajo sploh, zakaj kadar je zelje v dveh ali treh letih sebi služivni živež iz njive po večim poserkalo, se po tem na tistim mestu ne bo več dobro ponašalo, dokler se njiva ne spočije in spet ne popravi; zatorej je treba kaj druziga na-njo sejati, kar druge dele zemlje v svoj živež serka, in tako se njiva počije in popravi, de je po tem spet za zelnik dobra, kar bo kemija gospoda Vertovca razumno na širje razložila, in povedala, de nas sam Bog* kolobariti, to je, setev premenjavati uči.       J. P.