1DADIA

APRIL 1952

Nabožni slovenski mesečnik

Vstajenje - p.O.97

Po Gospodovi poti - B.98

Mati Odrešenikova - P.Kazimir ofm .100

Pomlad /pesem/ - M.Jakopič .102

Luč /pesem/ - Limbarski .102

O govorici čebel - P.Hugo ofm .103

Poj, Magda lena!/pesem/ - F.N.105

Zadnji veliki petek - J.Jankovič .106

Dobro jutro, oče Abraham! - P.Odilo ofn.107

Prazniki v Rusiji - Priredil p.Aleksander ofm... 109

Po kraljestvu krila . 114

Vitez naše ljube Gospe - Prevedel p.Odilo.116

Velikonočni spomini - Msgr.V.Župančič.119

Pot križa - P.Bazilij ofm .121

Lemontski odmevi .123

Kramljanje na zapečku  . j.......................  125

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKANI
v Združenih državah ameriških

Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM

Upravnik- Business Manager; Fr.Cyri!ShircelOFM

*

Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois

Telephone : Lemont 873

*

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo

*

Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom,
ki se v lemontskem semenišču pripravljajo
na duhovniški poklic.

Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska
družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri

svetih mašah.

*

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois

*

Published once monthly - twi.ee in October - by the Slovene Franciscan Fathers,
Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Gross.

Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the
act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided
for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945.

3.00

ana

APRIL 1952.

LETNIK 44.

Vstajenje

A^aradi vsakdanjih skrbi in nadlog nam
resnica o Gospodovem vstajenju rada zbledeva. In
vendar je vstajenje Kristusovo vrhovna resnica naše
vere. Kajti če Kristus ne bi bil vstal, bi po aposto¬
lovih besedah naša vera bila prazna: brez prave in
trajne vrednosti. V zgodovini človeštva bi tudi o
krščanstvu ne bilo dosti več govora, kakor o drugih
verah, ki so bile in so izginile. Vera v vstajenje
je tista čudežna moč, ki ohranja naše krščanstvo
vedno živo ter mu daje večno veljavo in pomen.

Kateri je ta pomen?

Pomen Gospodovega vstajenja je v tem, da je
premagal smrt. A ne samo svojo, temveč tudi na¬
šo. To našo smrt je premagal tako do kraja, da ne
bo živela v večni rajski slavi samo zveličana duša,
ampak tudi telo. Telesa vstalih zveličanih bodo
prečiščena, spremenjena v neminljivi lepoti. Torej
pomeni za nas vstajenje, da bomo tako po duši ka¬
kor po telesu v blaženem gledanju Boga iz obličja
v obličje povsem božji otroci, prerojeni za večno
življenje v uživanju neskončnega Boga.

Vse stvarstvo, pravi sveti Pavel, vzdihuje po milostni obnovi in hoče
imeti nazaj svojo božjo podobo. Po svojem padcu je človek to podobo v
sebi popačil, skazil. S tem je sebe in ves svet od Boga oddaljil. Kristu¬
sovo vstajenje pa nam je poroštvo, da se bo to hrepenenje in vzdihovanje
izpolnilo.

Toda kot Kristus, bomo morali tudi mi po krivdi greha iti skozi ozka

vrata smrti. A s Kristusom bomo tudi vstali in si nadeli neskaženo božjo

podobo. Hkrati pa bo v neminljivo slavo povišano vse vesoljstvo - kako,
to je božja skrivnost - in bo po besedah sv. Petra nastalo novo nebo in
nova zemlja. Seme, ki mora v zemlji umreti, preden rodi, bo po moči
Kristusovega vstajenja pognalo cvet, ki nikoli več ne bo usahnil. Razvil se
bo v sad, popoln in lep ter neumrljiv na veke.

Človek božji, ali si že kdaj premislil globino in dalekosežnost te
resnice - resnice vstajenja ? Resnice, ki sojo napovedali očaki in pre¬
roki stare zaveze : v duhu so gledali, kako bosta v odrešenem stvarstvu
skupaj prebivala lev in jagnje; jastreb in golobica. Takrat bo namreč zo¬
pet upostavljeno popolno soglasje v stvarstvu.

Živo se torej zavedaj, dragi kristjan - ne le na praznik vesele Alelu¬
je, ampak sleherni dan - da od tistega ranega jutra, ko je Marija prva vi¬
dela vstalega Gospoda, smrti ni več. Le življenje je in pri vratih

98 AVE MARIA

tega življenja je postavljena za vratarico smrt. Smrt nam v življenje
vrata odpira.

Vemo tudi, da je v večnosti dvojno življenje: življenje luči v bližini
božji in pa življenje teme v večni oddaljenosti od Boga. Toda izbiraš lahko
sam in sicer že zdaj - v zemeljskem življenju.

Vidiš torej, daje vera vstajenja vesela vera. Kdor jo res ima,
gleda vse življenje v svitu velikonočnega jutra vstajenja. Nič ga ne plaši.
Vse mu je le sredstvo in pot tja, kjer bo uresničeno naše najplemenitejše
in najvišje hrepenenje. Edino vstajenje daje našemu življenju smisel.

P.O.

Po Gospodovi poti

^7ed najlepše verske vaje v
Jeruzalemu spada prav gotovo po¬
božnost križevega pota, ki jo verni¬
ki opravljajo vsak petek popoldne in
je zlasti ganljiva na petek velikega
tedna. Saj se pobožni romarji z du¬
hovščino pomikajo prav po ulicah,
kjer je nekoč opotekajoče stopal Je¬
zus sam, s križem obložen in ves
izčrpan, ter puščal za seboj na ka-
menitem tlaku krvave sledove. . .

Vsa pobožnost traja približno
eno uro. Procesija se začne na dvo¬
rišču Poncija Pilata, poleg tempelj¬
skega trga. Tu je bil Kristus obso¬
jen na smrt. Nato gredo romarji od
postaje do postaje, dokler ne konča¬
jo pobožnosti v baziliki božjega gro¬
ba.

V Jezusovem času je bila ta pot
deloma zunaj mestnega obzidja, ka¬
kor tudi Kalvarija. Danes pa se vije
docela v notranjem delu mesta. Je¬
ruzalem se je namreč pozneje stalno
razvijal in se širil zlasti proti se¬
verni strani. Tako gre danes proce,-
sija skoraj ves čas po starih, ozkih
in na več krajih zelo zanemarjenih
ulicah. Tu je arabski bazar. Na obeh
straneh vidiš polne jerbase južnega

sadja in razne zelenja¬
ve, tam vise krvavi ko¬
si mesa, drugje spet
razne potrebščine, ob
katerih umazan Arabec
na ves glas kriči in hvali svojo robo.
Vsekrižem se prerivajo ljudje iz
mesta in dežele, domačini in tujci:
vseh narodnosti in ver, vseh vrst
polti. Med njimi pa so pomešane

April 1952.

ovce in koze, osli in mule, jezdeci
na konjih ter težko obložene kamele.

Med to pisano množico tipičnega
Orienta pa se pobožno pomika pro¬
cesija in glasno moli. Pred njo gre
kavas - uradni sluga p. kustosa (Pa¬
ter kustos je vrhovni predstojnik
palestinskih oo. frančiškanov, ki že
od Frančiškovih časov skrbe za sve¬
te kraje in vodijo romanja), ki sku¬
ša napraviti prostor. Pri postajah
vsi brez izjeme poklekajo na kame-
nita tla. Mnoge premaga ganotje, da
pobožno poljubijo sveto zemljo, po
kateri je hodil s križem obloženi
Odrešenik. Telo je med vrvenjem
poulične množice, duh pa je daleč
proč, zbran v premišljevanju Go¬
spodove križeve poti. Tudi drugi
svetopisemski prizori ti ob teh sli¬
kah tako lahko stopijo pred oči. Ne¬
koč je Jezus takole stopal med mno¬
žico, se dotikal bolnikov, blagoslav¬
ljal otroke, odpuščal grehe...

Nad Kalvarijo, kjer je Zveličar
dokončal naše odrešenje, se dviga
cerkev božjega groba. Tu se konča
procesija. Ta cerkev ni takšna, kot
so navadno cerkve. Pod skupno stre¬
ho stavbe se druži v eno celoto več
kapel, katere vežejo med seboj dol¬
gi in večinoma temni hodniki in pa
stopnišča navzgor ter navzdol.

Najdragocenejši spomenik za
vsakega kristjana je v tej cerkvi
svetišče vrh Kalvarije in kapelica
božjega groba, pred katero leži ka¬
men, kjer so mazilili Kristusovo
telo pred pokopom. Za korom glavne
cerkve razkolnih Grkov je vhod v
Podzemsko kapelo sv. Helene in tik
nje prostor, kjer je cesarica Helena
okrog leta 330. našla Kristusov križ.
Majhne, temne in zapuščene so ka¬
pele na prostoru, kjer so imeli po
izročilu Jezusa zaprtega, predno sc
ga križali in kjer so vojaki Jezusa
slekli ter si razdelili Njegova obla¬
čila. Svete spomine na Kristusovo
trpljenje vzbujajo kapelice, kjer
hranijo del stebra bičanja in stebri-

Jezus

Mariji
Magdaleni

ček, na katerega so Jezusa posadili,
ko so Ga s trnjem kronali in zasra¬
movali. Vesele spomine pa vzbuja
oltar, sv. Marije Magdalene, kjer se
ji je po vstajenju prikazal Gospod in
Ga je imela za vrtnarja. Tu lahko
obiščemo tudi kapelico, kjer je po
izročilu vstalega Sina videla Mati
božja. Ta kapelica je izključna last
katoličanov, v njej opravljajo fran¬
čiškani - varuhi božjega groba svo¬
je molitve, tu je pričujoč Jezus noč
in dan v presvetem Zakramentu. Tu
se že dolgih 600 let zbira sleherno
popoldne frančiškanska družina z
jeruzalemskimi verniki in romarji.
S svečkami v rokah obhodijo v pro¬
cesiji vse svete kraje kalvarijskega
svetišča.

Veliki teden je pred nami. Pri¬
družimo se v duhu jeruzalemskim
romarjem, sledimo Jezusu od kraja
krivične obsodbe do mesta strašne¬
ga trpljenja in smrti za nas ! Polju¬
bimo kamen božjega groba, ki je tri
dni hranil krvavo božje obličje, nato
pa videl častitljivo vstajenje, veli¬
častno zarjo velikonočnega jutra.

Gospod Jezus, daj mi, da bom
tukaj na zemlji s Teboj križan, v
večnosti pa s Teboj poveličan!

B.

I o desetih otroško zaupnih
vzklikih k naši Materi sledi še en
prisrčen vzklik; Mati Odrešenikova,
prosi za nas !

Mati našega Odrešenika! Naj¬
globlji pomen tega naziva gotovo
najbolje razume naša Mati sama.

V teh dveh besedah je obseženo
Jezusovo odrešitveno delo na zemlji,
Njegovo vsakdanje darovanje Bogu-
Očetu za odpuščanje grehov člove¬
štva. Obseženo je vse Njegovo tr¬
pljenje v treh letih javnega delova¬
nja, Njegovo trpljenje in smrt,
obenem pa Marijino sodelovanje kot
Mati Žalostna. Kdo od človeških o-
trok je Jezusovo odrešenje, Njegovo
delo za spravo med Očetom in člo¬
veškim rodom za ceno lastnega tr¬
pljenja in smrti, razumel bolje kot
Njegova Mati?

Jezus in Marija sta bila tesno
združena v delu za odrešenje člo¬
veštva. Marijo imenujemo po pra¬
vici Soodrešiteljico, Pomočnico pri
našem odrešenju. Ona, vsa brez¬
madežna in brez osebnega greha, je
delila s Sinom trpljenje in je svoje¬
ga Ljubljenca radovoljno darovala v
smrt za nas.

Marijino sodelovanje pri odre¬
šenju je bilo napovedano že v raju;
“Sovraštvo bom postavil med teboj
(kačo) in Ženo; med tvojim in njenim

AVE MARIA
zarodom; Ona ti bo glavo strla. . . ”
( 1 Moz 3, 15). Napovedano je bilo, da
bosta Žena Marija in njen Sin zma¬
govita v boju s peklenskimi silami
in bosta v skupnosti rešila človeštvo
pred večno pogubo.

Z vzklikom “Mati Odrešenikova”
spomnimo našo Mater na to prvo
prerokbo. Prosimo jo, da bi tudi
nam pomagala v boju s peklensko
kačo in bi z njeno pomočjo zmagali.
Odrešenikova

Uresničenje našega odrešenja
pa je bilo dano tedaj, ko je Marija
izgovorila svoj “Fiat”; Zgodi se mi
po tvoji besedi! Ko je Beseda spo¬
čela pod Marijinim srcem, se je od¬
rešenje začelo. Bil je to velik tre¬
nutek v zgodovini človeštva. Nobe¬
nega dvoma ni, da se je Marija v
polni meri zavedala, v kaj je privo¬
lila. Dobro je vedela iz svetega
pisma, kaj jo čaka in kaj bo morala
prestati kot Mati Odrešenikova. Kljub
temu, da je videla pred seboj morje
bridkosti, se je odločila. Vedela je,
da bo Mati žalostna Moža bolečin, o
katerem je bilo prerokovano: “Nje¬
gov obraz bo izmaličen in ne več
podoben človeku, zaničevan, poni¬
žan in udarjen od Boga, preboden in
prebičan, kot zločinec obsojen na
smrt. . . ” (Izaija 52, 13; 53, 12).Ven¬
dar ni omahovala v tem velikem tre¬
nutku odločitve. Videla je pred se¬
boj vse človeške rodove; pretekle,
sedanje in prihodnje. Vsi z zaupa¬
njem zro vanjo kot Mater Odrešeni¬
ke vo. Tedaj je stala sredi človeštva
ona kot Srednica sprave med Bogom
in ljudmi. Junaško je sprejela nase
poslanstvo trpljenja, da bi rešila
Adamov rod. Morda je bilo tudi njej
naročeno, kakor je bilo naročeno
sv. Jožefu; “In imenuj ga Jezus ( to
je Odrešenik), ker odrešil bo svoje

April 1952.

ljudstvo grehov”(Mt 1,21).

Nobena mati ne ve, kaj se bo
zgodilo z njenim otrokom v bodočno¬
sti. Toda Marija je vedela, zakaj in
čemu ga rodi - v trpljenje in odre¬
šenje ljudstva. Prav zato je njeno
materinstvo tako vzvišeno in je Ma¬
rija v polni meri vredna, da jo kli¬
čemo za Mater našega Odrešenika.
Ko je svojega Sina polagala v jasli¬
ce, ko Ga je pestovala ter Ga gleda¬
la, kako raste in se razvija. . .ko Ga
je klicala “Jezus”, vedno je videla
za Njim križ in trpljenje. In to tr¬
pljenje v našo rešitev je rastlo in
se množilo v njeni duši, ko je beža¬
la pred Herodom, ko ji je Simeon
polagal Dete v naročje z besedami:
“Tvojo dušo bo meč prebodel” ( Lk
2,35). Posebno pa zadnja leta, ko so
Jezusa vlekli iz nazaretske shodni¬
ce lastni rojaki in ga hoteli vreči v
prepad. Trpela je, ko je videla, ka¬
ko ga farizeji neprestano zasledujejo
in kujejo zoper Njega načrte ter o
Njem govore le slabo. Bolelo je nje¬
no srce, ko Sin božji ni imel, kamor
bi glavo položil; ko je bil vedno na
poti za odrešenje ljudi, ti pa Ga niso
hoteli razumeti in ne sprejeti kot
Odrešenika. Z materinskim srcem
in očmi je spremljala vsa ta Jezuso¬
va pota. Vse je zvedela, kaj se godi,
dan za dnem je meč trpljenja globlje
prebadal Njeno srce.

Marijino sodelovanje pri našem
odrešenju se pokaže posebno v zad¬
njem tednu Sinovega trpljenja in ob
Njegovi odrešilni smrti. Hotela je
biti ob trpečem Sinu. Zapustila je
tihi Nazaret in se odpravila med je¬
ruzalemsko nahujskano množico.
Trpela je s Sinom, ko so Ga prijeli,
Ga vlačili iz sodišča na sodišče.
Spremljala Ga je na križevem potu
in vse grozne ure stala pod križem.

Evangelist Janez poudarja, da je
stala Mati Odrešenikova pod križem,
da je Jezus videl umirajoč svojo Ma¬
ter in jo tudi nagovoril. Zakaj je neki
Mati stala pod križem? Da bi morda

101

ki je tekla

svojemu Sinu pomagala v hudih bo¬
lečinah? Saj je vedela, da Sinu
bol le povečava. Vedela je tudi, da
Sinu ne more pomagati. Cernu je to¬
rej stala ?

Stala je pod križem po svojem
posebnem poslanstvu kot Mati Odre¬
šenikova: žrtvovala je svojega Sina
za rešenje vsega sveta. Stala je pod
križem, da bi svojo žrtev kot Mati
združila s Sinovo žrtvijo. Stala je
in ni obtoževala Judov, ki so Jezusa
križali. Prosila je Boga, da bi mogla
vztrajati do konca in tako do konca
združiti svojo voljo z voljo nebeške¬
ga Očeta.

Njena velika ljubezen do člove¬
štva se je tedaj združila z ljubeznijo
nebeškega Očeta, “ki svojemu last¬
nemu Sinu ni prizanesel, ampak ga
je daroval za nas vse, v naše zveli-
čanje”(Rim 8, 32). Kri,
iz srca in ran njenega
Sina, je bila njena kri
in Njegovo mučeno telo
je bilo vzeto iz njenega
telesa. Vendar se je
Marija iz ljubezni do
nas odpovedala narav¬
nim materinskim pra¬
vicam do Sina ter je
Njegovo življenje dala
za nas. Težka žrtev, ki
jo je zmogla le ona. V
zameno je dobila nas
vse za svoje otroke s
slovesno Jezusovo pro¬
glasitvijo :“Žena, glej
tvoj sin!-” Postala je
mati vseh zveličanih in
odrešenih, mati
vseh živih. Zma¬
ga nad sata¬
nom je bila
dobljena ;
Sin bož¬
ji in

102

Marija sta kači glavo strla. . .

Ko Mariji kličemo “Mati Odre-
šenikova”, jo prosimo, da bi bili
vredni njene tako velike materinske
žrtve in ljubezni, vredni cene, ki jo
je njen Sin za nas dal. Prosimo jo,
da bi nas varovala greha, za kate¬
rega sta morala ona in Sin božji to¬
liko trpeti; da bi v nas sad odreše¬
nja vedno bolj rastel, da bi bili res

AVE MARIA
vredni njeni sinovi, njej in njenemu
Sinu vedno bolj podobni.

Mati Odrešenikova, ki si nas ro¬
dila v tolikih bolečinah, ohrani nas
svoji ljubezni! Pripelji nas k Zveli¬
čarju odrešene in poveličane! Reši
tolike druge, ki ječe v temi in
smrtni senci, da bi spoznali sad
Kristusovega odrešenja!

P.Kazimir OFM

Pomlad

Pomlad na vasi zopet brsti,
le  mačice vse so rumene,
na veji drhteči pa ptica sedi,
med znance in znanke jo žene.

Potoku se zvonček brezskrbno smehlja,
ko gleda se v vodi iskreči,
a temno borovje pomlad že pozna,
pozdravlja jo pevec ljubeči.

V vseh kočah na bregu pomlad je doma,
zdaj hodi od hiše do hiše,
saj veter se z dečjimi kodri igra,
da smeh jim na lica nariše.

A jagnedi beli kopačem v pozdrav
šumijo že pesem pomladi,
zdaj človek srce bi in dušo razdal,
brstijo že trte nasadi.

M. Jakopič

Slednja bilka kvišku raste,
po svetlobi hrepeni;
kadar pa jo veter nagne,
hitro v senci obledi.

Gorski vir iz globočine
k luči si utira pot:
tisočletja vrta skale,
dolbe v beli dan izhod.

Dokler se v votlinah zbira,
kot bolnik ječi, grgra,
ko pa zadnjo plast prebije,
brž v prostost se zasmehi ja.

Vstani že iz tesne ječe
vendar tudi ti, srce!
Dvigni k luči se nad sence,
k Soncu splavaj nad megle!

Limbarski

-I^udi jaz spadam med zapeč¬
karje Ave Marije. Prijetni zapeček
bi mi prav prišel posebno letošnjo mu¬
hasto zimo, ki se me je pošteno pri¬
voščila. Prehlajenja in katarji se ho¬
čejo kar intabulirati na moj dihalni
aparat. Zato me naši Lemontčani niso
mogli bolj e obdariti za redovni jubilej,
kakor so me: poslali so mi toliko kil
medu, kolikor desetletij nosim re¬
dovno obleko. Naj jim Bog po pridnih
čebelicah stotero povrne!

Ko sem te dni srebal lipov čaj,
bogato oslajen z lemontskim medom,
in med tem listal po neki nemški re¬
viji, mi je padel v oči članek z naslo¬
vom: Govorica čebel. Ob drugi priliki
bi ga bil najbrž prešel, češ to ni za¬
me. Ob sladkem medu pa se mi je
zdelo, da bi bilo to nehvaležno napram
pridnim čebelicam. In se nisem ke¬
sal, ko sem ga prebral. Novo čudo
božje modrosti, ki jih je narava tako
bogata, mi je živo stopilo pred oči.

Da so živali podobne gluhonemim,
ki se z gotovimi znamenji med seboj
marsikaj pomenijo, je splošnodogna-
na stvar. Seveda živali delajo to na¬
gonsko. Vsak čebelar ve, da se mora¬
jo tudi čebele na kak način med seboj
obveščati, kje se je odprla nova paša.
Za prvimi izvidnicami, ki so pašo za¬
sledile, prilete namreč kmalu celi
roji tovarišic, da si z njo čimpreje in
Sim izdatneje okoristijo. Toda kako
se med seboj obveščajo, je bila dolgo
njihova tajnost.

Če pravim, da je bila, seveda no¬
čem reči, da ni več. Vendar nič več
tako neprodirna kot nekdaj. Vsaj delo¬

ma se je posrečilo prodreti v skriv¬
nostno govorico čebel. Posebno pri¬
znanje za to zasluži največji sodobni
specialist na tem polju, K. pl. Frisch,
švicarski vseučiliški profesor zoo -
logije. Ta znanstvenik že dolga leta
proučuje tajinstveno govorico čebel.
Zadnjič je podal svoje izsledke na
letnem zborovanju švicarske nara-
voslovne-raziskovalne družbe v Zii-
richu dne 8. septembra 1946.

In kaj je doslej odkril ?

Najprej je dobro proučil ves bližnji
in daljni okoliš, kamor izletavajo nje¬
gove čebele. Kakor je znano, izleta¬
vajo tudi do skoraj dve milji daleč od
panja. Ugotovil je tudi vse njihove
pašnike, kako daleč so od panja in
kdaj mede. Potem pa se je spravil na
opazovanje dnevnega življenja v panju.
Posebno pozornost je posvetil delav-
kam-izvidnicam, ko prve izletavajo
in se vračajo.

Pri vračajočih se čebelah je kmalu
opazil neko posebno obnašanje. Ko so
došle v panj, so najprej oddale nekaj
sladke paše prvi tovarišici, na katero
so naletele. Kakor bi ji hotele poveda¬
ti: “Če hočeš več, pa kar na delo!
Paša te čaka!” Nato so veselo zaple-
sale 4  zdaj tu zdaj tam po satovju. A
ta ples ni bil vseh enak, ne po obliki
in ne po ritmu. Ene so se namreč
pri tem vrtele v polkrogu, zdaj na
levo zdaj na desno. Druge pa so se
zavrtele najprej v polkrogu na desno,
nato pa se obrnile naravnost k začetni
točki in zaključile svoj lok. Nato so
se na enak način zavrtele na levo in
v ravni črti proti izhodiščni točki s
svojim zadkom posebej manevrirale.
Tudi to “manevriranje” ni bilo ne po
obliki in ne po ritmu enako.

104

AVE MARIA

VESELO

VELIKO NOČ
ŽELE

VSEM
NAROČNIKOM

IN

ZASTOPNIKOM
"AVE MARIJE",
VSEM

DOBROTNIKOM,
SORODNIKOM
IN

PRIJATELJEM!

*

SLOVENSKI
FRANČIŠKANI

Profesor Frisch, ki mu pri opa¬
zovanju ni ušla niti najmanjša razli¬
ka, je bil prepričan, da ima vsak gib
svoj posebni namen in pomen. Kajti
Bog in narava ne delata ničesar kar
tjavdan. Kak namen in pomen naj bi
vse to imelo, pa je dognal znanstve¬
nik šele po večletnem raziskovanju
vseh podrobnih pojavov v panju in
njegovem okolišu.

In kaj je dognal?

Delavke izvidnice, ki so se po
vrnitvi od poizvedovalnega poleta vr¬
tele v polkrogu na desno in levo, a
loka niso zaključile po sredi, so s
tem tovarišicam poročale, da se je
odprla paša v bližnji okolici panja,
nekako do 350 čevljev daljave. Dru¬
ge delavke izvidnice, ki so plesale
v polkrogu in po sredi loke zaklju¬
čile, obenem pa z zadkom izvajale
posebne gibe, pa so povedale tole:
Našle smo pašo v širšem okolišu pa¬
nja! ( Od 3 50 čevljev do nekako dve
milji. )

Toda ta informacija za naše željne
delavke še ni zadostna. Treba je po¬
misliti, da čebelica-delavka živi po¬
leti le 5-6 tednov in mora zato čas
paše kar najbolje izrabiti. Ne toliko
zase, kakor za druge. Saj pravijo

znanstveniki, da bi za prehrano če¬
belice same zadostovalo, če bi izsr¬
kala dve do tri cvetke na dan. Če pri¬
štejemo zimsko zalogo in dneve, ko
ne more na pašo zaradi slabega vre¬
mena, bi zadostovalo dnevno deset
cvetk. V resnici pa jih pridna čebe¬
lica izsrka 200 do 300. Vse to nese¬
bično za druge, kajpada nagonsko. Ona
hoče delo in zopet delo, dokler se ne
izrabi in obleži mrtva. Zato bi bila
zanjo velika izguba, če bi morala šele
iskati vsaka posebej, kje je nova paša.
Da ji ni treba, poskrbe izvidnice. In
kako ?

Poleg njihovega splošno-informa-
tivnega plesa je profesor Frisch slu¬
til še druge podrobnejše novice o paši.
Kje morajo tičati? Gotovo v obliki in
ritmu plesa. To domnevo je izrazil že
na naravoslovnem kongresu v Inomo-
stu leta 1924. A je še ni mogel pod¬
preti s kakimi trdnimi dokazi. Po
intenzivnem nadaljnem študiju pa se
mu je tudi to posrečilo. Danes lahko
na podlagi neštetih preizkusov doka¬
že, kako važen informativni pomen
imajo celo okoliščine plesa, ki se zde
na prvi pogled brezpomembne.

Znanstvenik je dognal, da bolj
ali manj živahen ples izvidnic kaže

April 1952.

bolj ali manj bogato pašo. Če pa iz¬
vidnica sploh ne pleše, hoče povedati,
da se ne izplača izleteti, ker ni paše,
ali pa je že minila. Posebno veliko
pove različno gibanje z zadkom. Z
njim naše “plesačice” natančno na-
značijo, v kateri smeri in kako da¬
leč od panja se nahaja novoodkrita
paša. Smer nakazujejo po soncu. Če
je paša v isti črti s soncem, zapleše¬
jo tako, da teče ravna črta loka na¬
ravnost proti soncu. Ako je na desni
ali levi sonca, jo nakažejo v tej sme¬
ri. Različen ritem gibanja, z zad¬
kom, hitrejši ali počasnejši, pa na¬
tančno opiše, kako oddaljena je paša.

Nekaj zagonetnega je še ostalo
znanstveniku Frischu v tem, da če¬
bele z natančnostjo nakažejo smer
nove paše tudi tedaj, če je nebo po¬
polnoma oblačno. Po čem se ravnajo
tedaj, ko ni sonca? In ko je slučajno
položil satnik vodoravno, so izveden¬
ke tudi opustile sončno smer ter so z
ravno črto svojega plesa pokazale,
kje naj tovarišice iščejo paše.

Da bi novoodkrito pašo hitreje
našle, je še bolje poskrbljeno. Čebe-
le-izvidnice prineso s prvega poleta
domov v posebni organični posodici
zaprto aromo dotičnih medenih cvetlic,
grmičja ali drevja. Ko se v panju za¬
vrte, ta duh sproste. Ostale čebele,
ki izvidnice takoj obkolijo in z njimi
zarajajo, se ga navzamejo. Saj imajo
čebele, kakor pravimo, silno dober
nos. S tem vonjem oborožene se pri¬
pravijo nemudoma na polet. Ne silijo
izvidnic, naj gredo z njimi, da jim

105
pokažejo pot. Ni treba. Smer vedo,
razdalja jim je znana in ker imajo s
seboj še vonj, paše ne morejo zgre¬
šiti. Tako v najkrajšem času ves panj
ve za vsako pašo v svojem delokrogu
in se more pravočasno okoristiti z
njo. Podobno seveda tudi sosednji
panji.

Tudi ob rojenju igrajo izvidnice
važno vlogo s svojo tajinstveno govo¬
rico. Ko je roj, dobro oskrbljen s
hrano, zapustil svoj dosedanji dom,
se po daljšem ali krajšem plesu po
zraku za silo kam obesi. Medtem pa
gredo izvidnice iskat novi stalni dom.
Ko so ga izsledile Bog sam vedi kje v
kakem drevesnem žlaboru, se vrnejo
družini javit najdišče. Ako jih gospo¬
dar ne prehiti, češ da je za dom že
poskrbljeno, in jih ne ogrebe, se
začno v vedno večjem številu trgati
od grozda. Selijo se v najdeni dom,
dokler ni vsa družina z matico vred
zbrana tamkaj.

Morda se ta nema čebelja govori¬
ca zdi komu neverjetna ali umišljena.
A imenovani specialist prof. Frisch
jamči'za vse svoje izsledke. Ni prej
stopil z njimi v javnost, dokler ni
ugotovil njihove resničnosti. Je pa
vse to le par besedi, če smemo tako
reči, iz skrivnostne govorice čebel.
Mnogo drugih bo še treba razvozljati
z natančnim nadaljnim proučavanjem.
A že ti izsledki nam jasno pričajo,
kako resnične so psalmistove bese¬
de ( Ps 13, 1 ): “Norec je rekel v svo¬
jem srcu: Ni Boga!”

Poj Magdalena!

Poj Magdalena,
pesem radosti!
Grehov mladosti
več se ne boj!

Vzklikaj presrečna!

Sladko utešil,
pekla le rešil
Jezus je tvoj.

Smrt je premagal.
Grob ga ne skriva.
Živ zdaj uživa
sv6bode slaj.

Glej mu v obličje:
V njem ti leskeče
slave in sreče
Večni sijaj.

F.N.

106

AVE KARI A

/re samo enega, ampak pet križev imam na hrbtu, pa res ne
pomnim velike noči, o kateri bi vedel kaj posebnega povedati. Prav dobro
pa mi je še v spominu veliki petek leta 1917.

Moj rajnki oče se je zvesto držal navade, da se na ta žalostni dan ne
sme obdelovati zemlja. Bil je kovač, a tudi kovati ni hotel na dan Kristu¬
sove smrti. Pač pa si ni štel v zlo, da je šel na veliki petek čistit in ob¬
rezovat sadno drevje. Na tej poti sem ga večkrat spremljal, ko sem bil
še majhen, pa tudi pozneje kot študent.

Leta 1916. pa je oče zbolel. Huda pljučnica ga je privezala za mesec
dni na posteljo. Prebolel jo je, toda kladivo mu ni več pelo tako kot prej.
Vidno se je staral in lica so mu bledela. . .

Tako postaran in bled se je odpravil na veliki petek naslednjega leta
na polje. Malo žago, kateri je on rekel “štos”, zakrivljen nož - v naši
vasi mu je ime “kosir” - in škarje za obrezovanje drevja sem nosil jaz.
Tudi rezal in žagal sem sam, oče je prvič v življenju stal pod drevesom
in nadziral ter ukazoval. Bil sem na hruški, ko se je iz zvonika oglasil
veliki ropotec in oznanjal smrt Gospodovo. Ura je bila tretja popoldne.
Odkrila sva se in oče je začel moliti. Tri očenaše v čast Kristusovemu
trpljenju, očenaš za to, očenaš za ono in končno očenaš za srečno našo
zadnjo uro. Pri besedah “zadnjo uro” sem pogledal očeta. Zdel se mi je
še bolj bled in shiran, kakor je bil v resnici. Nekaj čudnega me je presu¬
nilo tisti trenutek. Zdelo se mi je, da kladiva v zvoniku ne tolčejo po ro-
potcu, ampak po meni. Okrenil sem glavo, da oče ne bi zapazil mojih
rosnih oči in odlomil sem suho vejo, da bi udušil drgetanje svojega glasu,
ko sem odgovarjal “. . .daj nam danes”.

Bil je to zadnji veliki petek mojega očeta, kajti še tisto poletje smo
ga pokopali. Hkrati pa je bil moj prvi resnični veliki petek, saj do takrat
še nisem občutil prave žalosti v svojem srcu.

Vsak ima v življenju svoj veliki petek. Ne pozabimo tega, kadar smo
srečni! Velikemu petku pa zmeraj sledi velika noč, kar naj nas tolaži v
nesreči!

Naj bi vsak Slovenec, ves slovenski narod in vse človeštvo čimprej
preživelo svoj veliki petek in dočakalo radost ter veselje velike nedelje !
To bodi naše medsebojno voščilo na praznik Kristusovega vstajenja!

Janko Jankovič

Njekdo je ustanavljal novo vero. Trudil se je, pridigal, molil, tro¬
šil denar za propagando. A uspel ni. Vprašal je modrega moža, kaj naj
napravi. “Daj se pribiti na križ in tretji dan vstani od mrtvih!” se je
glasil odgovor.

April 1952.

oce alicun,*

P.Odilo OFM

fi)

t^/ho, kdo pa tako prijazno po¬
zdravlja navsezgodaj? Naš komisar, pater
Aleksander Urankar OFM, se bo na praznik
sv. Marka evangelista (25.aprila) pognal
v naročje Abrahamovo. Ker Abraham ne
verjame, da bi bi I p .Aleksander že pet¬
desetletnik, se mu mora jubilant sam pri¬
kupiti in globoko prikloniti. Morda mu bo
celorekel:"Klanjam se, tovariš Abraham! "
Toda šalo na stran! Kdor začne enkrat
jubileje obhajati, potem se jih ne iznebi:
kar kopičijo se mu. P.Aleksander je začel
pred dvema letoma s srebrno mašo, zdaj bo
šlo kar naprej. Toda on bo obhajal še ve¬
liko jubilejev,ker je tako mladosten,zdrav
in korajžen. Vsi smo prepričani in mu tudi
želimo, da bi po dolgih letih pozdravil
tudi: "Dober večer, oče Matuzalem!"

Da prezremo njegovo nežno mladost in
njegova študijska leta, lahko jubilantovo
duhovniško življenje označimo s tremi be¬
sedami: pastir, zidar, pisatelj.

Pastir. Kot novomašnik je prišel v
to deželo in je torej vse njegovo duhovni¬
ško življenje bilo posvečeno ameriškim
Slovencem .Svoj dušnopastirski krst je imel
P r i Sv.Jtefanu v Chicagu. Pozneje je pa¬
sel duše v New Yorku, končno pa na fari
sv.Jurija v So.Chicagu. Pridigal je kot
z na samo on: skrbno pripravljeno, ljube¬
znivo podajano in v izklesanem sloven¬
skem slogu, ki bi ga lahko imenovali svoj¬
stveni "Aleksandrov slog". Spovednica je
bila njegov priljubljeni prostor in njegov
užitek krepčati utrujene in dvigati one-
m °gle. Njegova redna pot je bila od hiše
do hiše, kjer je ležal bolnik. In prav za¬
radi tega p. Aleksandra ne morejo nikjer

pozabiti, kjer je deloval: zaradi ljubezni
in skrbi do bolnikov. Naš Aleksander je
imel povsod celo faro strnjeno za seboj
zato, ker je tolik prijatelj otrok. Saj se
večkrat skoraj ni smel prikazati na cesto,
ker so začeli otroci od vseh strani kričati:
"Father Alexander! FatherAlexander! . . . "
Cela gruča otrok je šla za njim in vsak je
hotel biti čim bliže njemu. Tujci in dru¬
goverci so postajali ter govorili:"Dober
mora biti ta duhovnik, ko ga imajo otroci
tako radi!" Držal seje načela: Primi otro¬
ka za roko in zagrabil boš mater za srce!
Res je bil pravi pastir vseh, ki je vsem
postal vse.

Zidar . Da stoji v Lemontu lep zidan
samostan, je poleg zasluge prejšnjega ko¬
misarja p. Benedikta Hogeja največja za¬
sluga našega jubilanta. P. Aleksander je
delal s p.Benediktom z roko v roki, kakor
pravimo.Od naselbine do daselbine je ho¬
dil in zbiral darove,ki so mu jih naklonila
dobra srca. In kdo bi njemu ne dal, ko
pride pred tebe s tako ljubeznivostjo in
šegavostjo?! Tako smo v Lemontu lahko
zidali samostan in cerkvico Marije Poma¬
gaj. Torej je bil zidar!

108

Ko je bil p .Aleksander pred dobrima
dvema letoma imenovan za predstojnika
slovenskih frančiškanov v Ameriki, je bil
ravno sredi zidanja kot župnik pri Sv.Ju¬
riju v So. Chicagu. Zidal je farno šolo.
Nova služba ga je poklicala v Lemont, a
še od tu se je moral voziti nadzorovat,ka¬
ko raste stavba. Toda tudi v Lemontu ga
je čakalo zidanje. Romarski dom je bil
nedograjen in p. Aleksander ni pomišljal:
kar pljunil je v roke, dobil je delavce in
v nekaj mesecih je bila mogočna stavba
toliko končana, da so jo v poletju 1950.
romarji že lahko zasedli. Kakšen blago¬
slov za naša romanja pa je Baragov ro¬
marski dom na ameriških Brezjah, to lahko
razume tisti, ki premisli, kaj bi sploh mo¬
gli v Lemontu brez njega? Saj niti pravih
romanj ne bi mogli imeti, najmanj za od¬
daljene romarje. - Velika dobrota, za
katero se imamo tudi zahvaliti p.Aleksan¬
dru, je tlakovana cesta na romarskih pro¬
storih. Hoditi po grobem kamenju je bilo
res nevzdržno, posebno za starejše.

V letu svojega zlatega življenjskega
jubileja pa ima naš p. komisar dvojno v
načrtu. Prva stvar je križev pot na ro¬
marskem prostoru, kar bo velika pridobitev
za naše romarske pobožnosti. Druga pa je
tale: Na kor naše ljubeznive cerkvice
Marije Pomagaj bo dal postaviti orgle,ka¬
tere smo vsa leta obstoja Lemonta tako
silno pogrešali. Ko bodo milo zapele nove
piščalke in se bodo glasovi orgel združili
z mogočnim petjem pobožnih romarjev,
takrat bo šel marsikateri vzdih proti nebu:
Naj Bog ohranja p .Aleksandra in Marija|
naj ga poplača za trud, ki ga ima za nje¬
no svetišče!

Pisatelj. Pisal pa je naš jubilant

AVE MARIA
vedno, prav od svoje mladosti. Že kot
študent je pridno sukal pero. Saj tisti, ki
hoče biti dober pisatelj, mora zgodaj za¬
četi. Kdor bo začel pisati šele s petdese¬
tim letom, bo njegov jezik okoren in ne¬
roden. Tudi tudi velja: Vaja prinese
spretnost in dovršenost!

Že kot gimnazijec je bil p.Aleksander
urednik dijaškega lista "Serafinska zarja".
Kot bogoslovec pa je pisal v razne domače
liste. Večina njegovih proizvodov so bile
takrat pesmi. Ko je prišel v Ameriko, je
imel tudi v tem oziru široko pol je. Tedanji
časopisi so kar kričali po sotrudnikih. Naj¬
več je delal, se razume, za našo Ave Ma¬
rijo. Listu je bil več let tudi spreten ured¬
nik. Skoraj v vsaki številki zadnjih 27 let
dobiš kak članek ali pesem izpod njegove¬
ga peresa. Nekaj koledarjev pa je skoraj
sam napolnil. V Koledarju 1936. je izšla
najboljša pesniška zbirka p .Aleksandra:
Vršič slovenskega rožmarina. Komur je dal
Bog talent, ga ne sme zakopati! Zato že¬
limo in svetujemo p .Aleksandru, naj pere¬
sa ne pusti rjaveti, naj pridno piše in naj
še mnogo ustvari njegova muza!

Da je p. Aleksander rojen meseca apri¬
la, ki je pri nas zelo razvpit, to nima na
jubilantovo življenje in delo nobenega
vpliva. Pač to, da je 25. april že blizu
prvega maja, blizu duhtečega cvetja. In
zato je p . komisar vajen in mu je kar pri¬
rojeno, da rad rožice sadi. Tako resnično
v naravi, po gredicah lepega Lemonta,ka¬
kor po gredicah slovenskih src s svojo
ozaljšano besedo; posebno razsipno pa po
straneh papirja.

Naj naš jubilant še dolgo cvetje goji
in razsipava na vse strani!

Resnica je trd kruh in vsakemu je težko ugrizniti
vanj. Resnica je nevesta, ki se pred njo vsakdo sra¬
muje. Resnica je knjiga, iz katere nihče rad ne bere.
Resnica je potok, v katerem se nihče rad ne umije.
Resnica je sulica, ki včasih zelo hudo rani. Resnica
je jed, ki nikomur ne diši.

April 1952.

109

P ||l

Takole je znana pi¬
sateljica Katarina De
Hueck opisala doživetje
ruske velike noči v de¬
setem poglavju knjige
11  My Russian Yesterdays".
Prevod je p .Aleksandra.


dnu posta so tudi jav¬
ne predstave in za¬
bavne prireditve pre¬
nehale. Gledališča in
kinematografi so za¬
prli vrata. Še celo
trgovina je dobila
povsem drugačno li¬
ce: vse prodajalne so
polagale važnost na stvari, ki so bi¬
le v zvezi s pripravami na duhovne

l^černa pobožnost je bila
pri kraju. Ljudje so se počasi raz¬
hajali. Cerkev je bila spet temna, le
večna lučka in svečke so medlele v
somrak in bedele pred Bogom.

In jaz sem bedela z njimi. Kleče
sem molila za svoje in domovino.

Zdelo se mi je, da so se stene
razklenile v veliko prostorje; Rusija
od včeraj je bila odprta pred menoj
in bila je velika noč. . .

+ + +

Dan vstajenja Kristusovega v
stari Rusiji je bil praznik vseh
praznikov. Bolj smo ga slavili kot
slavi Zapad svoj božični dan.

Rusom, ki so šli k spovedi in
sv. obhajilu le štirikrat.na leto, je
bil čas posta zelo dragocen čas res¬
nobe, pokore in resnično krščanske
priprave na Vstajenje. Bil je čas
odkritosrčnega sožalja s trpečim
Kristom in pa doba zadoščevanja.
Temu priča ruska knjiga in vsa nje¬
na literatura. Priča tudi k temu, da
se je ruski narod pred vsemi drugi¬
mi narodi odlikoval v tem zadošče-
vanju za svoje grehe.

Zato je v teh resnih dneh božje
tragike prenehalo burno življenje
navzven ; samo duhovnost je prišla
do izraza. Vsi okraski, lepotičje in
razkošnosti so se skrile.

V prvem, četrtem in svetem te-

dogodke v cerkvi. Službe božje so
bile v postu dolge in svečane. Uradi,
domovi, tvrdke in tovarne, vse je
prispevalo k lepšemu razpoloženju v
tem svetem času s tem, da so do¬
voljevali predčasen odpust delavcev,
uradnikov in služinčadi, samo da so
se lahko udeleževali cerkvenih po -
božnosti tudi med tednom.

Post je bil zelo strogivseh šti¬
rideset dni ni bilo dovoljeno meso.
Ribo smo smeli jesti ob nedeljah in
nekatere dni v tednu, a nikdar na
sredo, petek in soboto. Tako so v
postu, pokori in molitvi minevali
dnevi ruskega posta tja do velikega
tedna. Po vsej deželi je postajalo
ozračje polno pričakovanja in nape¬
tosti, čim se je bolj in bolj pribli¬
ževala velika noč. Javno življenje je
skoraj zastalo, vse misli so bile
usmerjene v Gospoda, v Njegovo
trpljenje in križanje.

Poleg teh duhovnih vaj so ljudje
še vsako minuto uporabili za telesne
priprave na veliki dan vstajenja. Ni¬
so bili zadovoljni, da so vse domove
očistili že v času priprave na postno
sveto obhajilo; še enkrat je bilo tre¬
ba ribanja, krtačenja, pranja in či¬
ščenja. Kajti za veliko noč je mora¬
lo biti vse čisto, praznično in svetlo

110

od hišnih oken, sten, vrat, poda. . .
pa do človeških rok, obraza, vsega
telesa in obleke. Je pač prihajal
dan, ki je bil najčistejši med vsemi
drugimi, najsvetlejši in najbolj upa
poln.

Tudi kuhinja - se razume - je
bila središče živahnega gibanja. O
veliki noči mora biti vsaka hrana
posebnost svoje vrste; pražiti, peči
in kuhati je bilo treba dneve in dneve
pred praznikom. Tako imenovani
“kulič”, posebno bogat kruh, je dal
gospodinjam mnogo dela. Cele ure
ga je bilo treba gnesti in mesti. Rada
bi srečala tujca, ki bi mi mogel na¬
šteti vse dišave in posebnosti, ki so
morale v ta kolač. Naj je bila dru¬
žina revna ali bogata, naj je imela
služinčadi nič koliko, vsak član dru¬
žine je imel delo pri tem veliko¬
nočnem kolaču. Mati je navadno
nadzirala vse te opravke. Oče je

AVE MARIA
imel največji delež pri delu, sestra
je tolkla orehe, brat je pripravljal
in pral rozine. . . Vsi so bili srečni
in vznemirjeni od pričakovanja. Za¬
rdeli obraz jih je izdajal.

Posebnost zase je bila “paska”
Izredna jed. Iz česa je bila priprav¬
ljena? Težko bom naštela vse stva¬
ri, ki so šle vanjo. Sir, sladkor,
maslo, jajca. . . vse povprek zmeša¬
no in zgneteno. Vsaka roka družine
je imela odmerjen čas v tej sladki
brozgi, dokler ni imela videza bele
stolčene smetane-. Ta masa je šla
potem v poseben pisker, kjer je bi¬
la pod težkim pritiskom. Po nekaj
dnevih so jo rešili trdega oklopa in
prišla je na dan kot trda jestvina,
osem do deset palcev visoka. Na
vsakem robu se je jasno videl križ
s črkama I X (Jezus Kristus).

In pa veselje, ki smo ga imeli z
barvanjem jajčk! Vsi otroci so mo¬
rali pomagati, celo zadnji, najmlaj¬
ši. Rumena, zelena, rdeča, zlata,
srebrna. . . to so bile prve barve -
znanilke pomladi, radosti velike no¬
či in vstajenja. Zato smo jajčka
imenovali “Aleluja” - svetopisemska
beseda za domačo; Veselite se!

Toda kljub vsem jestvinam, ki
so nam bile vedno pred očmi, pred
noski in ustmi, se ni nikdar nihče
pregrešil proti postu. Kakor se ti
zdi nemožno, govorim resnico. Ni¬
kar ne misli, da skušnjav ni bilo!
Samo bodi v ruski kuhinji, kadar
pečejo “kulič”, pa boš hitro čutil,
kaj je skušnjava. Toda moč vere in
šege je bila silnejša in vsaj v naši
hiši nisem nikdar slišala, da bi kdo
tej skušnjavi podlegel.

Veliki četrtek. Spomin nanj mi
je tako dragocen. Na večer je šla
vsa družina v cerkev. Vsak je nosil
vitko svečko, ki jo je prižgal med
“službo božjo štiridesetih evangeli¬
jev”, tako imenovano zaradi glasne¬
ga branja življenja Gospodovega.

Nato je moral vsak prinesti to
svečko gorečo domov, kar je bilo

Apri I 1 952.

spričo vetra premnogokrat kaj težko.
Svečko si potem postavil v krog pred
domačo ikono Matere božje. Tukaj
so vse svečke gorele kot simbol
družinskih duš, ki naj tudi vedno
gore v slavo božjo in Marijino.

To družinsko procesijo iz cerkve
domov, ki se je bala in borila za
plamen svečke, je že marsikateri
ruski pisatelj opisal in umetnik na¬
slikal. Morda si že videl kdaj tako¬
le sliko : Mračne ceste se vijejo od
cerkve, po njih pa gredo temne po¬
stave. Sključene so v skrbeh, kako
ohraniti plamenečo svečko v dlaneh.
Soj plamenčka je na obrazih, iz ka¬
terih odseva bojazen. . . Krasen mo¬
tiv za umetnost, vreden najboljših
talentov in mojstrskih rok! Zelo
težko bi bilo slikati zlasti obraze,
saj je v črtah čela in lic izraženih
toliko tihih želja in čustev. Kajti le
kako more človek naslikati Boga sa¬
mega, ki se odraža v teh obrazih in
odseva skrivnostno z njih?. . .

Veliki petek. Bog umira. Vse je
izgledalo, kot bi umrla tudi Rusija.
Trgovine so bile zaprte. Nikjer no¬
benega šuma in dirindaja. Pritajen
molk je ležal nad vsem mestom. Še
celo državne stavbe so bile okraše¬
ne z vijoličastimi zastavami, v zna¬
menje sožalja.

Samo cerkve so bile nabito pol¬
ne. Sredi vsake je stal črn katafalk
s srebrno krsto, obdan z neštetimi
rožami, ki so jih darovali verniki.
Množice so se mu bližale, vsak je
poljubil križ in po drugi strani ladje
odšel na svoje mesto, da še tam v
spominu na veliko trpljenje Gospoda
moli. V tej procesiji žalujočih in
Pobožnih vernikov si videl zastopnike
vseh slojev. Princezinje, grofe ,
dvorjane, delavce, uradnike, voja¬
ke. , . Vsi so se združevali v sve¬
ti demokraciji krščanstva.

Velika sobota. Bila je dan posta,
Posta do polnoči. Polnočna ura je
bila v Rusiji ura Vstajenja. Toda ta
velikosobotni post ni bil več post

111
mrke pokore, v večji meri je bil
post zadnjega pričakovanja. Zato
smo ga  imenovali veseli post. Vsi
obrazi so žareli v sreči. Od desetih
zvečer do polnoči pa se je vsa Rusi¬
ja preoblačevala v svoje najlepše
obleke in praznična odela. Posebno
preprosti narod, zlasti kmetje, je
pridal tej procesiji v cerkve prazni¬
čni sijaj. Saj je bilo v njihovih nošah
na stotine barv, ki so se zlivale v
morje veličastva.

Polnočna maša se je pričela.
Antifona hvalnic je bila pesem uvod-
nica. Potem je duhovnik v jasni in
glasni intonaciji zapel veseli vzklik:
Hristos voskrese ! - Krist je vstal!
In vsa občina, vsa cerkev je zagr¬
mela ven sam odjek; Zares je vstal!
Zatem je duhovnik poljubil diakona,
diakon subdiakona in tako naprej do
zadnjega v duhovniški vrsti.

Zapadni človek, ki bi bil navzoč
pri naslednji ceremoniji, bi se mo¬
goče čudoma obrnil in sapa bi mu
zastala. V naslednjem trenutku se je
namreč začela poljubovati vsa cer¬
kev. Drug drugega, sosed soseda,
vsevprek. Vsak poljub je bil sprem¬
ljan z radostnim vzklikom;“Krist je
vstal, zares je vstal!. . . ” Dalje
na strani 120.

•

PRADEDJE. Vojvoda Devonshire je v
Londonu priredil kosilo. Povabil je samo
gospodo, od navadnih meščanov pa edino
Amerikanca Mr. Smitha. Po kosilu se je
hotel naduti lord pobahati pred nizkim
gostom. Pokazal mu je angleški novec in
zviška dejalfPoglejte to kraljevo podobo I
Ta kralj je podelil mojemu pradedu lordsko
čast." - Amerikanec pa ga je sklenil
ozdravil napuha. Tudi on je segel v žep
in pokazal lordu ameriški novec ."Poglej¬
te tega Indijanca! Ta pa je napravil mo¬
jega pradeda - za angela." Vsi so se za¬
čudili, Mr. Smith pa je med smehom pri¬
stavil;" Mojega pradeda je ubil Indijanec.
Ker je lepo živel, mu je Indijanec poma¬
gal v nebesa. To pa je več, kot samo po¬
višanje v lorda."

Neka newy«!
Spodnji dve sliki predstavljata gobavce izdelala filmi
misijona v Vzhodni Afriki, ki so spre- predstavlja ij
jeli iz Amerike velik zaboj daril.

ilmska druži
'•Benediktu.

v vlogi sve

Svetovnoznani ameriški škof Fulton Sheen govori pred televizijskim aparatom.
Ta vsakotedenski program "Life is worth living* vzbuja veliko zanimanje tudi
med nekatoličani.

Takle je propagandni plakat 35. mednarodnega evharističnega kongresa, ki bo
letos v Barceloni (Špani

filmska družba je
^•Benediktu. Slika
v  vlogi svetnika.

i newy<
lala fili
stavijo

^<5fc.',>-sjS®žšSs>ŽŽ«^ : SX'' > s., Z  $ '

Nemški general zadnje svetovne vojne, Paul
Theisen, je postal katoliški duhovnik. Božja
milost res čudovito deluje. K

Načrt za novo narodno svetišče sv.Jožefa,k
ga bodo zidali v Santa Cruz.Calif.

Tega belgijskega misijonarja so komunist
po 44. letih neumornega dela izgnali iz
Kitajske.

Ameriški misijonar v bolivijskih pragozdovih,
ki na spodnji sliki s puško čaka na kačo, je
teden dni po tem dogodku umrl. Drevo je
padlo nanj in ga zmečkalo, j—y

114

Zerkev se v vseh
misijonskih pokra¬
jinah trudi za vzgojo
domače duhovščine. Da¬
nes imamo že celo vr¬
sto domačih škofov, ki¬
tajski škof Tomaž Tien
je pred nekaj leti postal
celo kardinal. Nedavno
je dobila Afrika spet
enega črnega škofa, A-
lojzija Bigirumwamija,
duhovnika domačina iz
Ruande (Centralna Afri¬
ka). Tako barva kože v
Cerkvi ne igra nobene
vloge. Vsi smo eno.

Kitajska je imela
pred vdorom komunizma
2500 domačih duhovni¬
kov, 4800 kitajskih se¬
ster in 663 svojih re¬
dovnih bratov. Koliko od
teh bo dočakalo lepših
časov, je težko vpraša¬
nje. Veliko so jih že
pomorili, večina od tega
števila pa od prestanih
muk in gladu umira po
ječah.

Avstralija praznuje
drugo leto 150-let¬
nico svobodnega obhaja¬
nja katoliške svete da¬
ritve. Dolgo časa se je
angleška zagrizenost

upirala in katoliškim
priseljencem ni pustila
ničesar. Vsak prekršek
so šteli kot zločin proti
državi. Prvi je svobodno
maševal leta 1803. Rev.
James Dixon, irski du¬
hovnik, ki so ga Angle¬
ži kot kaznjenca pre¬
gnali v Avstralijo.

Avstralski katoličani
bodo važni jubilej zelo
slovesno obhajali. Po¬
kazati hočejo oblastem,
ki katoliški veri tudi da¬
nes niso ravno preveč
naklonjene, da jih je le
veliko in ne morejo kar
tako mimo njih.

\/chicaških časopisih

* si je zadnji mesec
neka “napredna" gospa
iskala novega moža. Pa
nič je ni bilo sram po¬
vedati kar naravnost, da
bo to že njen osem¬
najsti. Sedemnajstih
se je že naveličala in
zdaj išče novega na svo¬
je limanice. Res me za-
nirria, če bo kdo tako
neumen, da bo nasedel.
Saj mora vsakdo vedeti,
da bo tudi osemnajstega
lepega dne zamenjala
kakor zimsko obleko s
spomladansko. . .

Pri takihle novicah

AVE MARIA
se pa vsak pameten člo¬
vek res prime za glavo
in vzdihne: “ Svet neumni,
kam plove š ?. . . ”

Po uradnih poročilih
je v zadnjih štiri¬
desetih letih nič manj
kot ena osmina vseh
Evrope ev morala po sili
političnih razmer zapu¬
stiti svoje domove in se
podati na tuje. To so v
glavnem begunci pred
komunizmom in pa na¬
cizmom. Zlasti je ve¬
liko število brezdomcev
po zadnji vojni. Kaj ta¬
kega Evropa pač še ne
pomni menda od časa
preseljevanja narodov.

7nana irska športni-
ca je odšla za sa¬
mostanske zidove. Svet
spet debelo gleda, kako
je to mogoče. A božja
pota so čudna, Gospod
kliče kogar sam hoče.
Katheleen Cody je za¬
menjala atletsko šolo s
samostanom. Na toliko
mednarodnih tekmah je
dobila celo vrsto nagrad
in odlikovanj, zdaj pa
je povedala novinarjem:
“Največja nagrada zame
je to, da me je Bog po¬
klical. Ne bilo bi lepo,
če bi Ga odbila ! "

Lep zgled, kako mo¬
ra biti dobremu katoli¬
čanu res božja volja več
kot vse drugo.

\/ nekem kitajskem
mestu so komunisti
zaprli celo družino mi¬
sijonark. Vojaki so se
jim smejali skozi za¬
mreženo okno: “No, kje

April 1952.

je zdaj vaš Jezus?” Pa
seje skromna krščanska
žena spomnila, da bi le
morda mogla do sester
s svetim obhajilom. Od¬
daljeni misijonar ji je
dal posvečeni Kruh v
obliki drobnih kroglic.
Z norčevanjem na ustih
se je bližala ječi, dru¬
gače bi jo komunisti ne
pustili blizu. Tam pa je
sestram spustila skozi
mrežo robček, v kate¬
rega je bil zavit zaklad:
Kralj veličanstva pod
skromno podobo belih
kroglic. Nato se je zo¬
pet z norčevanjem do
jetnic oddaljila.

Ko so se komunisti
zopet norčevali iz ubo¬
gih sester, kje imajo
zdaj Jezusa, so srečne
klečale po kotih in vsa¬
ka zase je opravljala
poobhajilno molitev. Je¬
zus, iz katerega so se
norčevali vojaki, je bil
v njih srcih - za mrežo
kitajske ječe. . .

^)d leta 1945. pa do
1952. so Združene
države ameriške izdale
tujim deželam nič manj
kot 35, 235, 594. 000 do¬
larjev. Če pomoč Evro¬
pi razdelimo po glavah,
pride na vsakega prebi¬
valca 115 dolarjev.

Zanimivi bi bili ra¬
čuni, koliko tega denarja
je šlo res za preizkuša-
no ljudstvo in koliko ga
je ostalo po raznih več
ali manj globokih žepih.
Pa to so tajnosti, ki ne
pridejo kar tako v jav¬
nost. Vsekakor bi mo¬
rali gospodje v Washing-

tonu včasih malo bolj
paziti, kam gre njihova
pomoč narodom. Pre¬
pričati bi se morali, ali
rastejo iz tega denarja
za ljudstvo skladišča z
živili in obleko, ali pa
morda skladišča orožja,
ki ga bodo nekoč upo¬
rabljali komunisti prav
v borbi z - Ameriko. . .
Nič ni nemogoče danes
na svetu, vsaj to bi mo¬
rala naučiti zadnja vojna
vsakega, zlasti pa vo¬
ditelje držav.

Takole je neki Itali-

■ jan zgoljufal sve¬
tega Antona. Mož je bil
reven kmet in imel je
prašička, ki se je po
navadi pasel po dvorišču
za bajto. Nekoč pa je
izginil. Kmet je vse
pregledal - nič. Potem
seje zetekel k sv. Anto¬
nu - nič. Obljubil mu je
deset lir - nič. Obljubil
mu je petdeset - nič. . .

“No, pa naj bo v i-
menu božjem ! Ce dobim
prašička, ga prodam in
izkupiček dam za Kruh
sv. Antona!” je obljubil
končno. Ni bilo pol ure
in prašiček je že pri-
krulil iz bližnjega goz¬
da. Ti šment ti!

Italijanček je takole
izpolnil obljubo sv. An¬
tonu. Zvezal je skupaj
prašička in pa starega
mačka, ki ni bil že za
nobeno rabo. Oba je pe¬
ljal na semenj in pove¬
dal kupcem: “Maček sta¬
ne toliko in toliko (ko¬
likor je bila takrat cena
prašičem), prašiček pa
pet lir, a kupiti moraš

115

oba skupaj!” Kmalu je
prodal živali, nato pa v
bližnji cerkvi od raj tal
v puščico sv. Antona pet
lir - ceno za prašička,
kakor je obljubil. Potem
je pomežiknil ljubezni¬
vemu svetnikovemu kipu
rekoč: “ Zadnjič siti me¬
ne potegnil, zdaj pa je
bila vrsta na meni!. . . ”

y\li so Združene dr¬
žave ameriške mi¬
sijonska dežela ? Pravno
ne, toda številke nam
dajo tole žalostno sliko:

Okrog 1000 okrajev
še nima stalnega duhov¬
nika.

Med 15. 000000 črn¬
cev je le 350. 000 kato¬
ličanov.

Protestantov je pri
nas 36. 000000, ki pri¬
padajo 400 različnim
sektam.

Nič manj kot 60 mi¬
lijonov Amerikancev ne
pripada nobeni veroiz¬
povedi: torej moderni
pogani.

102.000.000 Ameri¬
kancev je, ki niso kato¬
liško krščeni.

Kaj boš rekel na te
številke? Moli za svojo
deželo in dajaj dober
zgled svoji poganski o-
kolici !

AVE MARIA

VITEZ DRSE

(Harlingen, dne

4.

Mama, upam,

Leo E.
Lovasik
*1921 .
t1943 .

mama, zaupanje imam vanjo. Pri¬
pravljen sem potrditi njene bese¬
de, tudi s svojim življenjem. Ko
sem plaval po sinjem nebu in se ve¬
ličastno vozil po vsemirju, se mi je
zdelo, da neustrašeno preiskujem o
vsem in o vsakem, da odkrivam vse
zarote in nevarnosti proti temu, kar
Amerikanci ljubimo in spoštujemo .
Popolnoma sem prepričan; svobodno
življenje in sreča so stvari, ki jih
tako ljubimo. Za njih obrambo mo¬
ram biti jaz in vsak drug pripravljen
dati svojo kri. Tako je in tako naj bo
v Ameriki vselej!

januarja 1943.)

NA PRAVI POTI
da si iz zadnjega
pisma dobila vsaj približne pojme o
delu, ki ga  opravljam. Veš tudi, ka¬
ko o vsem tem mislimo ljudje kot
sem jaz. Zagotavljam Te, da sem
govoril v imenu slehernega člana
naše harlingške “Army Gunnery
School”. Največ za visi od prihodnje¬
ga tedna, ko bomo ali izdelali tečaj,
ali pa počepali pri izpitih. Zelo bi
Ti bil hvaležen, ljuba mati, ako bi
se me te dni še posebno spominjala
v svojih molitvah, da bi dobro kon¬
čal tečaj. Upam, da Te moja pisma
ne plaše. Zdi se mi, da sem samo
takrat varen, kadar sem visoko gori
v zraku. Bog je vedno z menoj in
kadar sem v zračnih višavah, imam

o mi je zmanjkalo nabojev,
sem dal znamenje pilotu. Takoj je
postavil letalo na glavo, kar mi je
dalo čudno tuj in prazen občutek. Ko
sem se zavedel in pogledal okrog
sebe, se mi je zdelo, da hiti zemlja
navzgor proti meni. Nekajkrati se
je letalo še nagnilo. Kakor bi se po¬
tapljalo v nebo in zemljo in vse oko¬
li mene. Pri vsej tej vožnji pa ni -
sem popustil ročaja stronjice; iz
strahu, da mi en sam njen udar ne
razbije čeljusti ali izlije očesa. Ali
pa, kar bi bilo Se hujše; da bi mi
padla iz letala. Trideset milj vožnje
proti domu sem posvetil razgledu.
Najraje bi ves dan ostal na prele¬
pem nebu in opazoval krasote nara¬
ve pod seboj in krog sebe.

“Na mirnem nebu čudovito je le¬
po. . . ” sem se spomnil znane pesmi.
Zdaj sem sam skusil to krasoto .
“Visoka mavrica, kako je lepa. . . ”
Danes sem bil pri njej. “Veruj in
zaupaj prihodnjemu dnevu! Do zvezd
se boš dvignil, tam so čudovite stva¬
ri. .. ” nadaljuje pesem. Veruj mi,

LJUBE GOSPE

Prevedel p.Odiio OFM

April 1952.

vselej občutek, da sem bliže Njemu.

Še dve vožnji v velikem bombni¬
ku in končal bom svojo šolo v Har-
lingenu. Čutim se dozorel vojak, saj
sem šel polagoma skoraj skozi vse
stopnje vojaškega vežbanja. Nikoli v
življenju nisem niti sanjal, da bo
kdaj moje glavno delo v zraku. Prav
za prav nisem bil nikoli kaj posebno
navdušen za vožnjo po zraku. Zdaj
pa mislim o tem popolnoma drugače.
Vedno se resnično vesel dvigam v
nebo. Tako je moja bodočnost dolo¬
čena . Vselej bom z veseljem stremel
za novim ciljem, ki se mi bo nudil.
Prepričan sem, da je Bog v svoji
neizmerni modrosti odbral zame
najboljšo pot.

Kmalu Ti bom zopet pisal, draga
mama. Obvestil Te bom, kaj mi bo
naklonila bodočnost. Do takrat pa le
nadaljuj s svojimi molitvami zame!
Prosi Gospoda in Njegovo ljubo Ma¬
ter, naj me vodita po pravi poti! Naj
Vas vse Bog ohranja verne, srečne
in zdrave! Moje misli so vedno z
Vami, posebno pa takrat, kadar sem
po utrudljivem delu svojih vojaških
voženj - pri molitvi na kolenih. Bog
Vam nakloni svoj mir in zmago naši
Ameriki! (Harlingen, 8. jan. 1943.)

V ZRAKU JE VARNO

Mama, prav prijetno se je vozi¬
ti skozi volnate oblake in občudovati
njih lepoto. Država Texas je znana
po svojem krasnem nebu. Vselej že
komaj čakam, da se dvignem v vi¬
šave, kjer se nebesna modrina sreča
z vrhovi gora. Tam gori je tako var¬
no in udobno kot v desetem nad¬
stropju velemestnega hotela. Ljudje,
ki niso še nikdar letali, mislijo, ka¬
ko silno nevarno je to in daje človek
vsak trenutek izpostavljen letalski
nesreči. Le pojdi od tal, pa boš vi¬
del, da je to mnenje zmotno. Ko si
enkrat v letalu, se ti zdi ravno tako
kot če bi sedel v avtomobilu. Le tu
v zraku je užitek vse lepši.

Zato pa, mati, odbijaj od sebe

117

vsak strah zame ! Res je sicer, da
se včasih pripeti nesreča. Toda ali
ni tudi na zemlji vsepolno nesreč?

Prilagam Ti ljubko podobico sv.
Male Cvetke z molitvijo za vojake
naše domovine. Mislim, da Ti bo
všeč, saj vem, kako goreče ljubiš
sveto Tereziko. Izročam Te v lju¬
beče božje varstvo! (Harlingen dne
11.januarja 1943. )

NAREDNIK

Ravnokar sem se vrnil od gra-
duacije. Na prsih se mi je svetil
znak povišanja - “Silver Wings ”, Sre¬
brna krila. Postal sem štabni na¬
rednik. Pravico imam nositi znak
svojega čina; krila in štiri črte. Ne
morem si predstavljati večje časti
zame, mladega fanta, kakor poviša¬
nje v narednika naj več je zračne sile
sveta. To je sad vseh onih utrudlji¬
vih ur, ki sem jih prebil v potu, na¬
poru in učenju.

Mama, moli zame, da mi to po¬
višanje prinese srečo in me privede
bliže domu! Prosi Boga, da bi bilo
moje zadržanje vselej tako, da se
skažem vreden časti odlikovanja, ki
mi je bilo podeljeno. Bogu sem hva¬
ležen za vse to. Naj Vas On blago¬
slavlja zdaj in vselej! (Harlingen
dne 12. januarja 1943.)

"Pozdrav naši ljubljeni zasta¬
vi,* je za to svojo fotografijo na¬
pisal Leon. Poslal jo je svoji
materi iz Harlingena, Texas.

118

A VE MARIA

STORI VSE NAJBOLJŠE 1
Danes zjutraj sem dospel v Salt
Lake City, Utah. Mama, brez po¬
mena je premišljevati in ugibati
ukrepe vojaškega poveljstva in iska¬
ti vzroke, zakaj se zgodi to, zakaj
ono. Ni me vzelo dolgo, da sem pri¬
šel do tega prepričanja. Danes sem
tu, jutri tam. Kamor me pošljejo,
tam bom zadovoljen in skušal bom
storiti vse kar in kakor najbolje
morem. In če res skušam napraviti
vse najboljše, se gotovo približujem
uspehu. Doslej me je povsod sprem¬
ljala sreča in prejel sem od Boga
mnogo dobrot. Za vse sem mu zelo
hvaležen. Vse, kar se dogaja z me¬
noj, hoče Bog, ki vedno razkošno
uslišuje Tvoje prošnje, mama. Tudi
svojim prijateljem sem velik dolžnik
za vse njih molitve.

POGOVOR Z BOGOM

Sinoči sem opravil sveto spoved.
Ko sem stopil v cerkev, so pele or¬
gle mehke melodije, ki so se spaja¬
le s toplim ozračjem svetega kraja.
Ves čas mojega obiska je trajala
lepa glasba. Veliki oltar je bil pre¬
krasno ozaljšan in praznično raz¬
svetljen. Poiskal sem si miren pro¬
stor v svetišču božjem, kjer sem se
lahko zaupno pogovoril s svojim Bo¬
gom in Zveličarjem. Povedal sem
mu vse svoje težave. Ko sem pri¬
sluškoval sladkim glasovom piščali,
je moj razum potoval po spominih.
Resno sem se zavedel preobilnih
milosti, ki mi jih je naklanjal Bog

Bog vodi in varuje. Dal mi je toliko
lepih priložnosti, za katere mu mo¬
ram biti iz srca hvaležen. Naj Vas
varuje presveto Srce in Marija naj
Vam pomaga kot vselej! (Salt Lake
City, Utah, dne 16. januarja 1943.)

OD MOLITVE JE ODVISNO
Mama, danes popoldne so nas
klicali v pisarno. Vsak izmed nas
je bil dodeljen bombarderski edinici.
Tudi moje ime so poklicali: določili
so me 61. skvadru. Moj naslov za
prihodnja dva meseca se bo glasil;
Davis-Monthan Field, Tucson, Ari¬
zona.

Skoraj ves dan sem delal pri ra¬
diu, v glavnem sem prepisoval vo¬
jaški radijski zakonik. Skoraj devet
ur sem študiral, vmes pa smo si
vedrili duha s prostimi vajami in
drugimi raznolikostmi. Sem prvi
radijski operator in imam svojega
pomočnika. Uporabiti moram vse,
kar sem se do zdaj učil. Prepričan
sem, da bom z božjo pomočjo lahko
zadostno koristil ljubljeni domovini
kot radijski izvedenec. Moj pogum
zlasti podpira misel, da je vse od¬
visno od moje in Vaše molitve.(Tuc¬
son, Arizona, dne 11. februarja 1943.)

LUNIN SIJ IN OROŽJE

Danes popoldne sem se dvignil v
štirimotornem bombniku. Opravljal
sem službo pomožnega radio-opera-
terja, radijski inštruktor pa mi je
med poletom razkazoval, kako je
treba s pripravami ravnati. Bil sem

skozi vso mla- na listi tudi za večerni polet ( ob

MOLITVENI NAMEN ZA APRIL

Za svetost duhovnikov

8.20 uri), toda letalo do tega časa
ni bilo pripravljeno in polet je bil
prestavljen. Tako sem dobil vsaj
nekaj uric spanja. Polet traja na¬
vadno okrog štiri ure in bi bili v

dost in še pose¬
bno vteh mesecih
vojaškega živ¬
ljenja. Vidim,ka¬
ko čudovito me

I

April 1952.

zraku do polnoči. Določili pa so me
za polet od osmi uri zjutraj prihod¬
njega dne. Veš, mama, včasih smo
zaposleni po dvajset ur dnevno: de¬
lamo in letamo.

Nocoj sem se moral pred po¬
letom zopet javiti pri svojem letalu.
Ravno sem lezel vanj skozi odprtino
za odlaganje bomb, ko se jedotakni-
la srebrna svetloba mojih oči. Ko
sem se ozrl po njej, sem opazil, da

119
prihaja skozi steklo strelne kabine.
Med dvema strojnicama je polna lu¬
na sipala do mene bledo svetlobo.
Pogled na luno, ki je našla vstop v
letalo, je bil naravnost očarujoč .
Toda njen sij se je odbijal od žele¬
za strojnih pušk in mi ni prizanesel
z mrzlim občutkom, ki je ta krasni
prizor spremenil v moro vojne gro¬
zote. (Tucson, 12. februarja 1943.)
Dalje prihoanjič

iAMUnUu

gretje desetletje že teče, kar
sem v tujini. Mnogo velikih noči je šlo
mimo, veselih in manj veselih. Med njimi
je ena, ki je ne morem pozabiti in jo šte¬
jem med naj lepše. Takole je bilo:

Slovenska rudarska družina me je na¬
prosila, da bi jo obiskal za veliko noč.
Živeli so oddaljeni od slovenskih kolonij,
sami med tujci. Želeli so veliki praznik
obhajati krščansko, kakor so bili vajeni
doma.

Pisal sem jim, da pridem na veliko
nedeljo popoldne. Prej mi ni bilo mogoče
vsled opravil po raznih slovenskih našel jih.

Prišel sem šele proti šesti uri zvečer.
Vsa družina me je radostno pričakovala:
oče, mati in otroci. Miza je bila bogato
obložena z dobrotami velikonočnih jedil.
Vse je bilo praznično, vse pripravljeno, a
nihče se še ni dotaknil ne mesa, ne kola¬
čev, ne pirhov. S kratkimi besedami mi je
razložil oče, da danes niso še ničesar
jedli. V dušo naj pride najprej praznično
veselje, potem šele dobrote za telo!

Sli smo v cerkev. Pokleknil je oče k
spovednici, za njim mati, nato otroci...
Sami smo bili v božjem hramu, ko sem
vzel iz tabernaklja ciborij in dvignil nad
njim sveto hostijo z besedami: "Glejte,

Jagnje božje..."

Kristus je vstal in se prikazal tej srečni
slovenski družini. Z Njim so vstale duše,
vse napolnjene z božjim veseljem.

Ob sedmih zvečer smo posedli okrog
mize. Zdelo se mi je, da sem v Emavsu,
kjer se je vstali Kristus pri lomljenju kru¬
ha razodel svojima učencema.-

Ta velika noč mi prihaja v spomin, ko
vsem bratom izseljencem želim vesele ve¬
likonočne praznike. Velika noč je naj¬
starejši, največji praznik. Je praznik
zmage Kristusove nad grehom, nad hudo¬
bijo, nad grenkobo smrti. Je dopolnitev
našega veselja. Resnično dan veselja za
vse,ki so ohranili sveto vero v Kristusa.

Današnja odtujenost od Boga in Nje¬
gove Cerkve, brez molitve, brez nedeljske
svete maše,brez zakramentov... je velika
nesreča za izseljence. To je smrt pravega
velikonočnega veselja, je izguba upanja
na srečno vstajenje. Na klic brezbožnega
sveta: "Proč z Njim!" bomo zato odgovo¬
rili v živi veri; "Kristus je vstal, Kristus
živi, Kristus zmaguje!"

Velika noč naj utrdi našo vero, prine¬
se naj obilen blagoslov in pravo veselje
vsem izseljencem!

Msgr. V. Župančič, Francija

120

AVE MARIA

PRAZNIKI V RUSIJI (s str.111)

Da se slovesnost trenutka še po¬
dvoji, so se v istem hipu oglasili
tudi zvonovi. Zvonili so tako dolgo,
da se je slovesnost poljuba miru
končala. Kot bi hoteli tudi zvonovi
na ves glas zabučati v svet:“Ljudje,
ljubite se med seboj! Gospod je pre¬
magal smrt in sovraštvo, ljubezen
naj zmaga po svetu in doživi novo
vstajenje J.. . ”

Nepozaben je vtis, ki ga napra¬
vijo ti stari zvonovi, ko zadone po
vsej Moskvi. Neki zgodovinar se je
bahal pred leti, da te zvonove goto¬
vo slišijo preko morja. Večkrat sem
se sama čudoma spraševala, če to
drži. Vedela pa sem, da odmevajo
v milijonih ruskih src, pa naj bo to
srce kjerkoli. O veliki noči pride ta
odmev, se tiho prikrade v srce, po¬
tem pa zapoje veselo alelujo; pesem
vstajenja, upanja in novega življenja
vsem ruskim beguncem in brezdom¬
cem .

Ko je bila velikonočna slovesnost
v cerkvi končana, je bila v našem
srcu edina briga ta, da smo dali
blagoslovit velikonočne jedi; pogače,
meso, kulič in paško. Duhovnik je
posebej vsakemu blagoslovil, kar je
videl v koških in jerbaščkih.

Domov smo hiteli po razsvetlje¬
nih cestah. Vse mesto je bilo v
ognju. Zlasti pa v duhovnem ognju
veselja, petja, molitve in voščil.
Srečno veliko noč smo želeli vsem
in vsakemu. Da so nam želodčki že
tudi komaj čakali na velikonočno po¬
jedino po tako dolgem postu, se ra¬
zume .

Doma je bilo že vse pripravljeno.

Hiša je bila čista in vsa v cvetju,
dolga miza nas je čakala. V sredini
je stal velikonočni kulič z dvema
paskama ob strani. Krog in krog po
mizi so bile razložene druge dobro¬
te ; puran, piščeta, prekajena svi¬
njina, vino, sadje, bonboni. . . Dosti
hrane za tridnevno slavje in tri¬
dnevni počitek.

Tudi osebni darovi so bili na
mizi. Zakaj v Rusiji je bilo veliko¬
nočno obdarovanje prijateljev bolj v
navadi kot pa za božič.

Le povečalo je slavje, da so
prišli sosedni fantje, da dobe od
starejše sestrice “poljub miru’’. V
Rusiji tega nisi smel nikomur odre¬
či za veliko noč. Velika noč je doba
mladosti in pomladi, zato seje mno-
gokje pričela prva ljubezen ravno
za veliko noč.

Zatem je oče ali gospodar hiše
zaznamoval s križem kulič in ga
razrezal. Ta kulič je bil simbol
Kruha življenja - Kristusa. K vsa¬
kemu njegovemu kosu je pridal
košček paske, ki je predstavljala
Jagnje božje, peljano v smrt. Tako
sta bila oba testamenta, novi in sta¬
ri, združena venem svečanem opra¬
vilu. Blagoslovljeni pirhi pa so
predstavljali neskončnost večnega
življenja. Te je prinesla mati in jih
z globokim priklonom ponudila go¬
stom, če je bil kateri navzoč. Tako
so Rusi prenehali dolgotrajni post z
mislijo na večnega Darovalca - Bo¬
ga, ki vse daje in vse ohranja, kakor
je nekoč vse ustvaril.

Da, velika noč je bil dan dnevov,
praznik vseh praznikov. . .

+ + +

Nekdo me je potrepljal po rami
in mi dejal, da je čas odhoda iz
cerkve.

NAMEN

MISIJONSKI MESEČNI

RTZa katoliški tisk v misijonih

April 1952.

Cerkovnik je bil, ki bi rad zaprl
božji hram.

Streznila sem se. V cerkvi sem
premišljevala o lepih dneh, ki sem
jih preživela pred mnogimi leti tam
v ruski domovini.

Pogledala sem okrog sebe in vi¬
dela, da so svečke že ugasnile. Samo
večna luč je še trepetala; rdeče,rde-

121
če, živo kot kri, ki se v temo razliva.

Vstala sem in se odpravila do¬
mov. A le del mene same je prišel
na dom, pretežni del pa je še vedno
klečal v cerkvi. Prisluškoval je ve¬
likonočnim zvonovom: štiridesetkrat
štiridesetim po številu. In tedaj sem
vedela, da te ruske zvonove res¬
nično lahko čuješ tudi preko morja.

P. Bazilij OFM

v  e kaj mislite na našega kitaj-
skega misijonarja p. Rudolfa
Pifka OFM, ki je pred letom in pol
v Ave Mariji tako lepo opisal svojo
pot v misijone ? Pa komaj je prišel
v novo domovino in se nekoliko zna¬
šel, že je ves misijon preplavila
rdeča povodenj in grozila uničiti že
takoj prve uspehe našega apostola.

Ce se spominjate, je odšel p. Ru¬
dolf v pokrajino Hunan, ki jo imenu¬
jejo po središčni legi “srce Kitaj¬
ske”. Priključil se je prefekturi
Yungchow, ki je v oskrbi tirolskih
frančiškanov in jo je leta 1925. usta¬
novil slovenski misijonar p. Veselko
Kovač OFM. Okrog deset misijonar¬
jev se trudi na ogromnem ozemlju,
ki je skoraj za dve Sloveniji, ima
3, 500. 000 prebivalcev in med njimi
komaj 4.000 kristjanov. Ali si mo¬
rete predstavljati, kaj to pomeni?
Tu bi bilo za slovenske frančiškan¬
ske misijonarje lepo polje dela in
ko bi ne bilo vojne, bi danes lahke
že šest naših patrov delovalo v sa¬
mostojnem slovenskem misijonu
Taochow (južni del prefekture).

Sprva se je p. Rudolf pogosto o-
glašal. Po rdeči okupaciji pa so po¬
stala njegova pisma redka. Tudi
morajo ubrati drugo pot: najprej mo¬
rajo v Hongkong, če hočejo priti v
širni svet in povedati kaj novega o
življenju pod komunisti. Ko cele me¬
sece nismo dobili od njega nobenega
glasu, smo. se že bali, da je postal
mučenec. A komunisti so spremenili
svojo taktiko. Na severu so morili
na debelo, a dali s tem sebi kaj sla¬
bo spričevalo. Zato zdaj raje prire¬
jajo javne procese proti misijonar¬
jem, jim “dokažejo” vse mogoče
zločine in “postavno” kaznujejo ali
izženo. Javno delovanje jim tudi či¬
sto “postavno” onemogočijo. S ki¬
tajskimi duhovniki domačini so se¬
veda dosti strožji, ker zanje ne od¬
govarjajo drugim državam.

V prefekturi Yungchow se je za¬
čelo z delno zasedbo kiyangŠke po¬
staje, nadaljevalo pa z odlokom, da
misijonarji glavne postaje Lingling
ne smejo zapustiti mesta. Tudi naš
misijonarje bil med njimi, a končno
se mu je le posrečilo proti nazaj na
postajo Lengshuitan. Toda delovati
ni mogel več, ker so s posebnim od¬
lokom prepovedali misijonarjem

122

obiskovati kristjane, kristjanom pa
je bilo pod strogo kaznijo zabranjeno
hoditi k misijonarju in v cerkev. Za¬
to je p.Rudolf začel delovati kot ra¬
nocelnik : pomagal je bolnikom, pri
tem pa zacelil tudi marsikatero ra¬
no na duši. Sam je začel saditi razne
zdravilne rože, vrtnariti in celo če-
belariti, da mu ne bi mogel kdo oči¬
tati brezdelja. Poleg tega je s tem
vsaj delno zaslužil zase in somisi-
jonarje, kajti darovi od zunaj so
prenehali.

Sprva so jim pustili vsaj bolni¬
šnico v Kiyangu in šolo v Linglingu.
Končno so iz bolnišnice odpoklicali
zdravnika v mestno bolnišnico. S
tem je morala ustanova sama pre¬
nehati, ker po postavi mora imeti
zdravnika. Čim pa je vzela oblast
poslopje, se je vrnil doktor - popoln
komunist. Misijonska bolnišnica je
postala državna, sestre pa so v na¬
domestek odprle majhen dispenzar.

Na glavni postaji Lingling pa so
bili lani tudi izpuščeni vsi peklen¬
ščki. Misijonska višja šola je dobila
same rdeče učitelje. Sestre niso i-
mele nobene besede več. Otroci so
bili v nekaj tednih tako zastrupljeni,
da so se jih bali celo starši. Cim so
se sestre prikazale, je nanje letelo
kamenje. Načrtno so uničevali vso
misijonsko posest. Celo zelenjavo
so jim pulili iz vrta, kajti “v novi
državi ne sme rasti nič iz tujega se¬
mena”. Sestre niti vode niso smele
več zajemati iz svojega vodnjaka:
morale so ponjo k reki. Nahujskani
otroci so dobili za šolsko nalogo, naj
napišejo obtožbo proti sestram in
patrom. Kaj vse so jih dolžili’ Celo
mrtve sirote, ki so preminule v teku
let v sirotišnici, so prišle prav;“se-
stre so jih umorile in spile kri. . . ”

Nad otroki sirotišnice pa so se
komunisti zmotili. Niti s pretepa¬
njem jih niso mogli pripraviti, da bi
rekli eno samo slabo besedo o svo¬
jih dobrotnikih.

V vseh teh mesecih se p. Rudolf

A VE MARIA
ni oglasil. Pred kratkim pa smo le
dobili pismo, ki ga je pisal dne
25. novembra lanskega leta. Podrob¬
nosti ne upa načeti (gornje poročilo
smo vzeli iz raznih pisem somisijo-
narjev), so pa tudi njegove vrstice
kar zanimive. Tole nam sporoča:

“Bil sem odpoklican na osrednjo
postajo. Pa se iz postaje še v mesto
ne moremo kretati. A moj delokrog
je zato doma, dasi težaven. Postal
sem zdravnik in lekarnar, za misi¬
jonsko družinico pa še kuhar. Ves
dopoldan prebijem v dispenzarju. Nad
sto bolnikov je dnevno v moji oskrbi,
popoldne pa pripravljam domača
zdravila. Ko bi bil tu kdo od Vas, bi
mene spoznal več. Le smejte se mi!
A v našem raju je treba povečanja
proizvodnje. Brez proizvajanja nima
nihče možnosti obstoja. Obstoj pa je
nujen zlasti nam, pastirjem.

Saj gotovo slišite o podvigih za
zastorom rdečega raja. Popoln pre¬
obrat v gospodarskem in industrij¬
skem pogledu. Rdeči so izvedli to,
kar Kitajci ne bi nikoli. A duše ni v
vsem tem in to je tisto, kar ljudstvo
pogreša. In vsi ti listi kitajske zgo¬
dovine so pisani s krvjo. Doživljamo
Pavlove dni. Pavlova doživetja so
tudi naša. Na dnevnem redu je enaj¬
sto poglavje (2 Kor, 23-33) Korin-
čanom. A neizpodbitna je resnica, da
se še nikoli ni na Kitajskem tako
razširjala božja resnica kot danes.
Nikoli ni bila Kitajska tako priprav¬
na za sprejem veselega oznanila. Ho¬
teli so nas ohromiti, pa smo postali
orodje novega življenja Cerkve. Le
delavcev manjka. . .

Saj bi rad pisal več, pa ni mož¬
nosti. Vsako pisemce bi bilo le v
breme našemu položaju. A nismo
ločeni od Vas: druži nas vez katoli"
ske vzajemnosti in frančiškanska
dejavnost nas združuje tudi v teh
hudih dneh. Prisrčno pozdravljam
vse, zlasti pa tiste, ki se zavedajo
misijonske dolžnosti naših dni.

Konec ho zadnji strani

April 1952.

«^>e nekaj dni in pri
nas bo velika noč. Tudi
vLemontu jo bomo lepo
obhajali. V velikem te¬
dnu bomo imeli v naši
cerkvici vse obrede, h
katerim vabimo tudi na¬
še bližnje prijatelje. Tu¬
di lani je bilo te dni na
našem gričku kar precej
obiskovalcev.

Pa zdaj že vsaka ne¬
delja privabi k nam ro¬
marje. Pomlad se bliža
in lorialu bo krog nas
vse zeleno in v cvetju.
Srečno smo preživeli
zimo. Vsaj upamo, da
nas ne bo več ogrnil bel
plašč.

*

Zdaj pred prazniki je
zopet precej spovedova¬
nja po raznih farah. Tu¬
di za postne govore so
nas prosile sosednje
župnije. P. komisar jih
je sprejel pri Sv. Patri-
ku v Lemontu in pa v
cerkvi sv. Jakoba (Sag).
Vodil je tudi duhovno
obnovo Društva Naj sv.
Imena v Argu, 111. Za
postne govore v lemont-
ski cerkvi sv. Alfonza
pa so se vrstili razni
naši patri.

*

P. Alfonz je bil v po¬
stu v Willardu, Wis. Na¬
domeščal je župnika
tamkajšnje slovenske
fare. Kakor izgleda,jo
kar rad mahne med ro¬
jake Willardčane.

*

P. Odilo se je res
vrnil iz Gilberta, a nas

Kmalu
bo stal
na našem
oltarju
kip vstalega
Zveličarja...

je kaj kmalu spet zapu¬
stil. Odšel je na misi¬
jon v Barberton, Ohio.
Nato bo v Milwaukeeju,
Wis. , za veliki teden pa
v Torontu, Kanada. Že¬
limo mu obilo uspeha !

#

P. Kazimir se je dne
17. marca vrnil iz bol¬
niškega dopusta v Cle¬
velandu. Saj smo poro¬
čali, da je prebolel hu¬
do pljučnico. Potem se
je moral še enkrat za¬
teči v bolnišnico. No,
zdaj pa je zopet med
nami in smo se zanj za¬

stonj bali. P. Kazimir,
le korajžno zlati maši
naproti! To bo lep dan
za Vas in nas !

*

Kar dva od veliko¬
nočnih prispevkov te
številke našega lista sta
prišla iz Francije. Rt.
Rev. Msgr. Valentin Žu¬
pančič je tamkajšnji iz¬
seljenski duhovnik, go¬
spod Janko Jankovič pa
izseljenski učitelj.

To sodelovanje nam
priča, da ameriško AVE
MARIJO radi prebirajo
tudi rojaki po drugih de-

124

AVE MARIA

tudi rojaki po drugih de¬
želah. Veseli nas to
njeno poslanstvo in že¬
limo, da bi obiskala res
čim več slovenskih do¬
mov tudi izven USA.

*

Naročniki Ave Mari¬
je v Združenih državah
ste dobili pismo p. ko¬
misarja s prošnjo za
dar za orgle naše ro¬
marske cerkvice. Orgle
bodo dar naročnikov Ave
Marije našemu ustano¬
vitelju lista, zlatomaš-
niku p. Kazimirju. Lepa
zamisel, katero veselo

pozdravljajo prav vsi
prijatelji in pa ljubitelji
ameriških Brezij. Kar
smo doslej dobili odgo¬
vorov in darov, nam ži¬
vo priča o dobri volji in
vnemi naših dobrotni¬
kov. Vsem, ki so se
že odzvali, iskren Bog
plačaj !

*

Na definitorialni seji
je postal p. vikar Ra¬
fael upravnik Romar¬
skega doma. V pomoč
so mu posebej postav¬
ljeni p. Pij (ima skrb za
poslopje in prostor o-
krog doma), p. Gracijan
(skrbel bo za rezervi¬
ranje sobic) in p. Odilo
(skrb za goste). Seveda
bodo pomagali tudi dru¬
gi, ker je dela ob ro¬
marskih dnevih na na¬
šem gričku prav za vse
dovolj. Romarjem pa
tudi radi čim lepše po¬
strežemo.

K SLIKI: "Glejte, človek!" Ta kip trpečega
Kristusa so slovenski svetoletni romarji iz Trsta
poklonili sv. očetu kot simbol našega trpečega
naroda. Je delo slovenskega akademskega kiparja
Franceta Goršeta, ki je šele nedavno prišel
med nas in se naselil v ameriški Ljubljani - Cle¬
velandu. Priznanemu slovenskemu umetniku že¬
limo tudi v novi domovini mnogo lepih uspehov!

G. Gorše nas je takoj po prihodu v USA
razveselil s sledečim pismom:

Cenjeno uredništvo!

Podpisani Vas vljudno prosim, da
me vpišete za stalnega naročnika Vaše
revije »AVE MARIJA”.

Že dolgo sem želel biti njen na¬
ročnik. Ta želja se mi je vzbudila že v
Trstu v času mojega šestletnega bivanja.
Tam sem pri svojih prijateljih z zanima¬
njem prebiral njeno zajemljivo in vzpod¬
budno vsebino. Takoj po prihodu v Ame¬
riko mi je prišla v roke marčeva številka
in me je njena nova estetska in duhovita
oprema prav veselo presenetila.

Sprejmite moje vdane pozdrave!

WILLARD, Wis. - Pošilja Mrs. L.
Perušek: Javno se iz srca zahvalju¬
jem Mariji Pomagaj, ker se je po¬
vsem posrečila moja težka operacija.
Prepričana sem, da se imam zahva¬
liti Materi božji, h kateri sem se za¬
tekla po pomoč. O Marija, ne zapusti
rne še naprej !

SUECA, Španija - Piše Rev. France
Malovrh: Prav iskreno se Vam zahva¬
ljujem za poslani Koledar in revijo
“Ave Maria”. Oboje sem v redu pre¬
jel in z velikim veseljem prečital. Do¬
ber mesec sta potrebovala, sa sta
preplavala široko lužo. Pa sta jo le,
Čeprav je bil ovitek že kar precej “raz-
kuštran”. K lepemu Koledarju in res
skrbno urejevanemu listu Vam iskreno
Čestitam. Ker sem že precej časa sam
v valencijski nadškofiji,^ mi tako prav
pride naše domače branje. Bog Vam
povrni!

V naši pokrajini Valenciji imamo
že skoro pomlad (Pismo je pisano v
februarju. - Op. ur. ). Prav v teh dneh
obirajo pomaranče, mi pa kajpak tudi
kakšno olupimo. Zime tu skoraj ne
poznajo. Letos smo imeli enkrat ma¬
lo bolj mraz. Joj, kako je Špance ze¬
blo! Hodili so me spraševat, če je
tudi v moji domovini kdaj tako hudo.
Ko sem jim pravil, da pri nas zapade
snega do kolena in še čez, da jezera
tako zamrznejo, da vozijo s konji čez,
tedaj jih je šele začelo zebsti. . . “Jej-

hata, ” je kašljala stara Dolores, ki po
mestu prodaja polže, "mi bi vsi pomrli
od mraza, če bi tudi pri nas tako pri¬
tisnilo ! ”

Poleti je pa kajpada druga muzika !
Takrat se pa meni smejejo, ko debelo
in zaskrbljeno gledam, kdaj mi bo duša
ušla od silne vročine. Verjemite mi,
človek se zvečer skoraj skuhan spravi
spat, zjutraj se pa skuhan zbudi. Za
takrat Vas pa prav iskreno povabim
na bikoborbe. Ta čas je najprimer¬
nejši zanje, ker pravijo Španci, da so
takrat biki najbolj divji. Je prav zani¬
mivo, verjemite mi. Ni treba imeti
prav nič strahu! Se bomo pa pomaknili
na višje sedeže, kjer je bolj varno in
tudi - ceneje.

Prav lep pozdrav vsem naročnikom
in zapečkarjem, predvsem pa p. uredni¬
ku. In seveda p. Odilu, če se še kaj
spominja nekdanjega kaplana v Škoci-
janu pri Turjaku!

CHISHOLM, Minn. - Piše Mary
Knaus: Častiti oo. frančiškani ! Naj
se enkrat oglasim v Zapečku! Po¬
vedala bi rada Vam in vsem bralcem
ljube Ave Marije, da lanskega roma¬
nja v Lemont ne morem in ne morem
pozabiti. Vedno mislim samo to, kdaj
bom šla spet lahko k MarijiPomagaj.
Ko bi mogla delj časa ostati tam pri
Vas. A bus nič ne čaka, čas gre pa
tako zelo hitro. . .

Pa nikar ne mislite, da samo jaz

126

tako mislim o ameriških Brezjah!
O, prav vse romarice in romarji so
tega mnenja. Lemont je košček do¬
movine in vsakemu priraste na srce,
če ga le enkrat obišče. Še enkrat se
vsem lemontskim frančiškanom lepo
zahvaljujem za prijaznost in pa do¬
mačnost, kakršne ne vidimo povsod.

Imam pa na lansko leto tudi žalost¬
ne spomine. Umrli sta pri nas dve
dobri prijateljici in naročnici Ave
Marije: Mrs. Mary Gande je bila delj
časa bolna, pa tako vdana v božjo vo¬
ljo. Vedno je imela rožni venec in pa
molitveno knjižico v rokah. Druga pa
je Mrs. Rozalija Feršt, ki je bila tudi
vedno vzorna katoliška žena. Rada je
molila, zato pa je tudi lepo umrla.
Zjutraj je sprejela zakramente za
umirajoče, nato pa mirno ležala in
kakor brez bolečin čakala smrti. Dve
uri smo molili pri njej.

Bog naj povrne obema ženama za
njih dobra dela! Pa še nam naj da
enkrat tako lepo smrt!

TORONTO, Kanada - Piše Franc
Petrič: Iskreno se Vam zahvaljujem
za redno pošiljanje priljubljenega li¬
sta Ave Maria. Z ženko bova ostala
stalna naročnika, ker list oba zelora-
da prebirava. Sva se šele nedavno
poročila in sva zelo srečna. V Le-
montu pri Mariji mnogo molite,, zato
se Vam tudi midva priporočava v mo¬
litev. List Ave Maria pa vedno že
komaj čakava, da pride naokoli.

VELIKOVEC,Koroška - Sr.M.Gabri¬
jela nam je poslala sledeče v objavo:
Predstojništvo slov, šolskih sester v

Prizor
iz igre
'Divji
lovec",
ki jo je
januarja
priredi la
chicaška
Liga.

AVE MARIA
št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem
se lepo zahvaljuje vsem dobrotnikom
za pomoč naši gospodinjski šoli, ka¬
tero smo po Ave Mariji prosile lani.
Hvaležne smo vsem za veliko razume-,
vanje težkega položaja, do katerega so
nas privedle izredne razmere zadnjih
let.

Naši dobrotniki so sledeči: Neime¬
novani $ 80, neimenovani (po A. Grdi-
nu) $ 50; po $ 25 Matija Flajnik in pa
Mrs. Rose Lamšek (Renton, Wash. );
Mrs. Rose Zuzek (Cleveland, Ohio) $
15; po $ 5 so darovali Matija Klobučar
(Chicago), Mrs. Tomsic(Strabane, Pa. ),
Rev. Nace Berglez, Rev. Leopold Mi¬
helič, R. Strajnar (Clev. ), Mrs. A.
Planinšek (Clev. )

Vsem dobrotnikom še enkrat iz
srca Bog plačaj !

GREENWOOD, Wis. - Piše Mrs. Vo¬
larič: Malo pozna sem, pa moram se
Vam vsaj zdaj zahvaliti za poslani
med. Nisem mislila, da ga bom toliko
dobila. Bog Vam plačaj !

P. Johnu želim prav iz srca, da bi
se njegove čebelice kaj kmalu zbudile
in da bi ga ne opikale. Da bi mu tudi
to leto zgodaj rojile, mu dale poleg
medu tudi dosti dela, da bi moral kar
pozabiti na revmatizem.

Prilagam nekaj za lučke.

CLEVELAND, Ohio - Piše Mary
Kajfež: Veliko sem dolžna Mariji in
že težko čakam, da bom zopet videla
preljube ameriške'Brezje.

Vaš Koledar sem že tretjič pre¬
brala in Ave Marija je vedno na moji
mizi. Če sem otožna, pa vzamem v
roke ta lemontski tisk. Gledam zna¬
ne slike: samostan, cerkvico, Mari¬
jino sliko, oltar, prelepo lurško gro-
to, Bled. . . Verjemite, da sem takoj
dobre volje. Posebno misel na Va§°
Marijo Pomagaj mora človeka dvigni¬
ti. Le njo prosimo vselej pomoči in
usmiljenja !

Želim Vam, da bi kmalu lemontski
park zacvetel v pomladi ! Pozdrav !

Aoril 1952.

127

Rev. Andrej Farkaš
slovenski župnik
v Briageportu,
in največja
begunska družina,
ki je prišla v USA.

ALI JIH POZNATE? To ie Usova družina, sami novi Amerikanci in seveda

zavedni Slovenci. Lep dokaz, da niti Slovenija niti Amerika še ne bosta propadli...
Družina je prišla v USA dne /.februarja t.l. na transportni ladji Gen.Muir SS preko
NCWC in slovenske Lige. Bila je v spittalskem taborišču v Avstriji, so pa vsi pristni
Gorenjci, doma iz Zlatega polja pri Kamniku. Vse je sprejel Rev.Andrej Farkaš v
svojo faro v Bridgeportu. Na 47 Ash Street jim je preskrbel celo "palačo" in že na¬
slednji teden jih je šlo sedem na delo z mamo vred. Stara mama ( 71-letna) doma
čuva malčke in mora zlasti paziti na dveletno Štefko, ki bi rada kar naprej "cake" je¬
dla. Enajstletni Peregrinček vsak dan streže pri sveti maši. Pravi, da bo tudi on enkrat
župnik in bo vzel Štefko k sebi za kuharico. Hm, Štefka, to mu boš dobro kuhala,kaj?
Same "cake", da se boš še sama oblizovala... - Fathra Farkaša odlikuje pristna prek¬
murska šegavost in dobrosrčnost. V zadnjih štirih mesecih je vzel v svojo slovensko fa -
r o sv.Križa nad 270 ljudi, ki niso marali rdečega raja. Vsem je preskrbel zaposlitev in
stanovanje, da so vsi zadovoljni.

Bog živi take družine, kot je Usova! In tako požrtvovalne župnike, kot je
naš Father Farkaš! - , c

PAINESDALE, Mich. - Piše Anna
Pintar: Javno.se zahvaljujem Mariji
Pomočnici in sv. Antonu za uslišano
Prošnjo. Prosila sem za svojo bolno
hčer in je ozdravela.

BUFFALO, N. Y. - Pošilja Anton
Žitnik; Naznanjam Vam, da sem pri¬
šel sre čno v novo domovino. Bogu
hodi zahvala, da sem zelo srečen in
Zadovoljen. Delam pri Fordu in se
r es ne morem pritožiti. Zahvaljujem
Se  še enkrat vsem ameriškim Sloven¬
cem za vse, kar so dobrega storili

zame in vse druge brezdomce!

Vas, dragi slovenski frančiškani,
pa lepo prosim za mesečnik Ave Ma¬
rijo. Brez njega ne sme biti noben za¬
veden ameriški Slovenec in tudi jaz
ne bom. Že zdaj Bog plačaj !

PAONIA, Colo. - Pošilja Mr s. An -
ton Delost: Dragi oo. frančiškani ! Na¬
menila sem se, da se bom še jaz malo
oglasila v Zapečku. Saj je naš in ga
prav zato vselej zelo rada prebiram.
Kaj pa naj povem? Je ravno čas Go¬
spodovega trpljenja, jaz pa imam že

128

AVE MARIA

od mladosti v spominu staro pesem o
žalostni Materi božji. Moja mama jo
je pela velikokrat, žalostno in občutno.
Od svojega osmega leta nisem več sli¬
šala peti tako lepo, zapomnila pa sem
se besede in jih velikokrat ponavljam:

Grešnik, glej žalost Marije,
kako za Jezusom upije,
ker se je od nje podal.
Je tako slovo jemal;

“Oh, moja preljuba Mati,
zdaj moram slovo jemati,
gor grem zdaj v Jeruzalem,
ker bom od Judov umorjen. ’’

“Ljub’ moj Sin, lepo Te prosim,
ne pokaž’ se tja, ne hodi!

Mene pošlji, jaz naj grem,
da namest’ Tebe umrjem!”

“Oh, moja presrčna Mati,
sam moram martro prestati,
če ne bom trpel le-to,
nobeden ne pojde v nebo. ”

“Moj Sin, dol’ bom pokleknila,
prav lepo Te bom prosila,
da od mene raj’ ne greš,
ker za take martre veš!”

“Ljubezniva Mati moja,
saj zastonj je prošnja tvoja.
Božji sklep je že storjen,
da bom jutri jaz vmorjen. ”

“Ljubi Sin, vsaj to dopusti,
da Te kušnem s svoj’mi usti!
Kdo me zdaj potroštal bo ?
Ljub’moj Sin, naj grem s Tebo! ”

“Ljuba Mati, tukaj bodi,
z mano več naprej ne hodi,
moj prijatelj Janez zdej
te bo troštal zanaprej ! ”

“Zadnjikrat, moj Sin, Te prosim,
vzemi zadnjič roko mojo
in smil’ se tavžentkrat Bogu,
da se men’ godi taku! ”

NAŠI
POKOJNI

Thomas PLOS, Keewatin,Minn.
Joseph STEBLAJ, Eveleth,Minn.
James BARTOL, Cleveland,Ohio
John STRUKEL, Cleveland,Ohio
Mary MUHIC, Cleveland,Ohio
Rose GLAVAN, Jolietjll.

Helen STAMPFEL, Kansas City,Kans.

Frank ŠVIGELJ, Cleveland,OKio

Frank BARLE, Cleveland,Ohio
Mary PLANINŠEK, Cleveland,Ohio
Frank PAVLICH, Detroit,Mich.
Jernej KOVATCH, Owen,Wis.
Katherine LOPIČ, Ottawa,lll.

Mrs.J.DOLAR, St.Petersburgh,F la.
Anna BRANKOVICH, Melrose Park,lil.
James DEBEVEC, Cleveland,Ohio
Nick JANCHAN, Milwaukee,Wis.
Joseph OBLAK, Chicago,!II.

Bog jim daj večni mir!

S STRANI 122: Že zdaj se vsem zahva¬
ljujem za vsako, tudi najmanjše so¬
delovanje. Zlasti za molitev, ki jo
vselej tako dobrotno občutimo. . . ”

Po novih poročilih je stanje v
misijonu iz dneva v dan slabše. Ko¬
munisti so odposlali vChangsho dolg
seznam “zločinov” vseh patrov in
sester. Kitajsko sestro Silvestro so
skušali pridobiti z obljubami. Ker
niso uspeli, so jo odpeljali zvezano
neznano kam. Frančiškanski gene¬
ralni delegat za Kitajsko je dal vsem
misijonarjem dovoljenje za odhod.
Zlasti stari patri so že vsi izčrpani.
Mladim je preskrbljeno novo polje
dela in p. Rudolf je določen za av¬
stralske misijone. Ce bo odhod sploh
mogoč in ne bodo misijonarji pro¬
stovoljno ostali na mestih. Bodoč¬
nost je vbožjihrokah. Od nas pa za-
visi molitev, katero vsi ti apostoli
tako zelo potrebujejo.

DOBROTNIKOM BOG POVRNI

ZA LUČKE: Po $10: I.Strohen; po $5: F.Baraga,
M.Kastelic; po $4: J.Rozic; po $3: J.Bradach;
po $2.50: F.Slemc, C.Bojce, A.Kness, J.Zupancic,

E. Lupsina, F.Krebelj; po $2: F.Perme, M.Nainiger,
\ Leskovec, F.Kastigar, G.Sorsak, A.Cek, Mr.
Mrs. J.S.Petrovič, H.Kremzar, M.Kovach, F.Ko¬
privnik, M.Filipovic, H.Erchul, M.Strekal, F.
Gliha; po $1.50: F.Hočevar, A.Primožič, M.Lavric ,
M.Palčič, S.Kozel, A.Kastelic, J.Brian, F.Rei-
schel, F.Shabec, A.Skerl, J.Urbančič, M.Kalister,

F. Krecic, M.Petelin, E.Loncarich, F.Voncina;
po $1: F.Gerchman, Perovsek Fam., Mrs.C.Pogo¬
relc, J.Vesel, J.Pajik, M.Barle, F.Kastigar, F.
Skubic, M.Mulh, F.Okoren, M.Petche, Mrs.Lukač,
Mrs.J.Jakič, R.Žgajnar, L.Bozzick, U.Lovko,
J.Bokausek, R.Kenik, A.Bozeglav, Mrs.Pucel,

I. Pervanje, M.Jasnar, M.Rahne, M.Mlakar, T.
Potokar, I.Luzar, M.Knez, J.Peterneli, G.Stutts,
H.Mirtel, J.Erlach, J.Russ, M.Ambrose, A.Bartol,
R.Mickovic, M.Mestek, M.Benda, F.Mirtič, E.
Petrič, J.Kristofelc, M.Benich; po 75<f:  M.Sraj
Malover; po 50f:  M.Laurich, A.Trepal, F.Petrič,

G. Meterc, M.Malovrh, Mrs.Perpar, L.Pavsek, Mrs.

J. Skarjanc, A.Kos, R.Serazin, Mrs.Jeric, A.Vol-
cansek, T.Turk, J.Kužnik, M.Boldin, M.Slak, M.
Škerjanc, J.Mohar, R.Sprager, L.Groselj; V.Kollar,
A.Zagorc, J.Hrovat, A.Glaven, M.Kresevic, M.
Žagar, J.Meserko, J.Makovec, F.Tonja, L.Repar,
M.Spetich, J.Jakič, M.Kranjc, M.Kump, Mrs.Mod-
rian, S.Nartnik, Epach Fam., B.Skofic, M.Sodac,
Mrs.Lukač, A.Intihar, M.Hosta, L.Kozuh, C.Homar,
M.Gorišek, M.Bolek, M.Noda, F.Arch, E.C»anadi,
J.Glivar, J.Gorjanc, M.Perko, J.A.Jane, M.Slogar,
J.Brodnik, M. Globokar, F.Kog, M.Kraintz; po
25if: A.Vidmar, M.Kresovich, I.Chacata, M.Spehar,

F. Zaller, M.Pugel.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $47.08: M.Gande;
PO $20: J.Mihelič; po $10: A.Fortuna; po $8:
Druz.Gliha; po $5: M.Lauriski, M.Spehar, R.Mance,
M.Kern, Mrs.A.Zakrajšek, U.Lintol, M.Brezar; po
$4: Druz.Perusek; po $3.50: Mrs.F.Silbitzer, A.
Škufca; po $3: P.Čelik, A.Stopar, F.Prhne, Mrs.
J.Vidmar, N.N.; po $2.50: C.Pogorelc, M.Pogacar,
T.Sterling, F.McKenica, J.Miklavčič, K.Zajec;
PO $2: Mrs.Perushek, A.Kraintz, J.Kozlevčar, U.
Lovko, M.Zupancic; po $1.50: U.Tursic, Mrs.
Fortuna, M.Gubanc, M.Princ, J.Gliha, A.Kuznik,
J.Globokar, M.Presa, J.Gorup, Mrs.L.Simonich,
Mrs.C.Hochevar, F .Suhadolnik; po $1: D. Hudolin,
M.Planinsek, J.Kmet, F.Skubic, U.Muren, F.
Kastigar; po 75<f: F.Kozele; po 50<£: M.Rutar, G.
Kovach, Mrs.L.Lindic, Mrs.J.Kenik, Mr.Meljac,
M.Mulh, M.Perko, E.Martinčič, A.Hribar, J.Prosen,
M.Markovclc, M.Hocevar, B.Vardijan, M.Sivic,

G. Stutts, J,Glivar, M.Ciuha, J.Trampus.

ZA BARAGOVO ZVEZO: $52.50: Sacred Heart
Church; po  $8: A.Beehler; po $5: J.Perko, F.
Koprivnik, F.Tomsic, Knights & Ladies of Baraga
n °.237; po $2.50: M.Jelaric; po $2.40: P.White
Public Library; po $2: M.Lauriski, F.Mernik, F.
Perhne, J.Russ, Mfrs.E.W.Conroy; po $1.60: P-S.
Rankin; po $1: G.Zaman, J.Urbancic, M.Petsche,
T.Mozlch, F.Skubic; po 50<t: M.Tomsha.

ZA APOSTOLAT SV.FRANČIŠKA: Po  $20 :J.
Champa; po $10: J.Bjondich, J.Hochevar, A.
Shega, G.Malovrh, B.Kolbezen, A.Kozel, S.Bizily;
PO $1: B.Skofic, M.Ambrose.

ZA ROMARSKI DOM: Po $25: A.Marlnsek; po $4:
J.Keržan; po $3: F.Koprivnik; po $2.50: J.Kocin;
P° $2: M.L.Srpan; po $1.50: F.Gliha.

DAR LISTU: po $5: J.Petrič, F.Stavec; po $4:
Rev.F. Jerasa; po $3: M.Stlbler, M. Janežič; po

$2.50: J.Debeljak, Rev.F.Germovnik, R.Sprager,

A. Srebernak, J.Janežič, H.Mirtel, Rev.F.Koretic,
Mr .Mrkim, Mr.Mazovec; po $2: M.Zaletel; po $1.50:
Mrs.F.Paul, K.Kastelic; po 75<f: R.Zadnik; po
50<f: M.Lauriski, M.Karsnick, A.Godec, M.Koshir,
O.Anzic, M.Levar, A.Habjan, J.Travnikar, U.
Prijatel, M.Mihelic, M.Vidmar, J.Starc; po 25<f:

B. Karlinger, Rev. J.Setnicar; po 20<f: F.Ulchar;
po $1: J.Pavel, R.Mance, A.Seliskar, J.Kristofelc.

ZA SV.MAŠE: Po $60: C.Rupar, I.P.Kirn, J.P.
Kirn, F.B.Kirn, F.Ogrinc, H.Drasler, R.Popit,

G. Kirn; po $50: M.Gande; po $20:. KatiZanoškar;
po $15: M.Kovatch; po $13: Mrs.Kristofelc; po
$12.50: J.Kranjc; po $12: M.Steblaj; po $11.50:
A.Krall; po $10: C.Madic, N.N., F.Gliha, M.Ste¬
blaj, J.Kocjancic, B.Skofic, A.Fortuna, A.Smrekar;
po $9: A.Fink; po $8: M.Krzan, M.Simonisek, F.
Cerar, T.Zlogar, J.Baraga; po $7: M.Hochevar,

H. Mirtič; po $6: Mrs.Zolnir, A.Garafol, M.Simoni¬
sek, M.Ranshel, J.Skarjanc, U.Budic, F.Slemc,
A.Zabukovec; po $5: M.Karsnick, B.Kolbezen, J.
Kragelj, J.Zrnec, J.Savrsnik, M.Rus, A.Arko, A.
Udovich, M.Wretchko, M.Levar, A.Bozeglav, J.
Gorjanc, T.Terselic, C.Homar, F.Raischel, Mrs.
Novak, F.Skuber, F.Miklič, M.Plut, F.Horvath, J.
Rodina, J.Perusek, A.Poglajen, M.Draz, M.Zelko,
A.Može, M.Kalister, J.Arch, M.Pink, E.Terskan,

E. Zolla, J.Zgonc, A.Jeleneh, J.Papesh, A.Jeglič,

M. Rakar, L.Jalovec, M.Marguez, A.Levar; po
$4.50: Mrs.Janežič, F.Okoren; po $4: J.Dolgan,

N. Janchan, G.Sorsek, A.Droli, A.Skerl, Mr.Mrs.J.S.
Petrovič, J.Perko, P.Arko, K.Žagar, F.Koprivnik,
R.Kenik; po $3: M.Segalle, A.Shega, J.Casserman,
M.Mulh, F.Vidervol, M.Zaletel, L.Troha, A.Skufca,
M.J.Golob, I.Kuhel, M.Oblak, F.Videmsek, A.Rud-
man, M.Strnad, C.Godec, R.Perko, E.Petrič, R.
Ule, F.Dolinar; po $2.50: Miklavčič, T.Fifolt, M.
Kravetsky, J.Jarousek, M.Perko, L.Raddel; po
$2: C.Tisovec, A.Terlep, J.Sustarsic, A.Volcan-
sek, R.Serazin-, M.Strumble, C.Gregorcic, J.Pajik,
R.Vastalo, M.Tomsha, Mrs.Smrdel, I.Pervanje,
Mrs.Lukač, V.Kollar, A.Seliskar, M.Kresevic, J.
Tersinar, M.Zagar, Mrs.Sega, U.Lovko, M.Petelin,
J.Tancek, R.Krainik, A.Andrejasich, M.Balkovec,
M.Cizel, Mrs.Pucel, M.Sodac, M.Hosta, F.Kinkoph,
M.Gorišek, A.Bartol, J.Glivar, A.Cercek, F.Kasti¬
gar, M.Sivic, L.Pavsek, M.Laurich, M.Lavric, M.
Ambrose, M.Kurnik, A.Jurecic, A.Walter, M.Anzlo-
var, M.Simonisek, B.Lankotich, M.Markovic, A.
Bartol, F.Ulchar, S.Petrovič, J.Peterneli, F.
Kastigar, J.Skerl, M.Koporc, K.Warsek, F.Oblak,
D.Cusimano, J.Pajik, M.Malover, Druz.Tursic;
po $1.50: M.Globokar, F.Kraintz, F.Mirtič, J.
Kranjc, A.Zajc, J.Pajk, J.Bradač, M.Pajk, A.
Tanko, A.Zupančič, F.Glavan, J.Vrh, J.Fink, A.
Zdešar, M.Moze, A.Kochevar, J.Petse, LNovak,
M.Polajnar, F.Blatnik, M.Petche, R.Hrovat, Druz.
Sirk, Druz.Mišic, F.Lindic, A.Zagar, A.Jerina,
Mrs.Pugel, J.Urbancic, L.Lindic, J.Rogelj, K.
Korber, L.Ckden, J.Kmet, M.Rahne, A.Kink, B.
Anzelc, G.Klinar, C.Pogorelc; po $1: J.Videtich,
T.Ivančič, L.Planinc, M.Strun&le, A.Fric, M.
Klun, M.Darovic, F.Žnidaršič, M.Malovrh, M.
Benlch, I.Filipcic, L.Zorc, A.Trepal, M.Vihar,
A.Boldin, J.Dolgan, M.Avsec, T.Turk, F.Dornik,
J.Erlach, Mr.Mrs.J.C.Stukel, M.Noda, F.Arh, M,
Sterle, M.Zore, R.Kenik, F.Mamlch, F.Ulchar, E.
Petrovec, M.Kump, J.Gerjol, A.Wessel, M.Zore,
A.Hochevar, E.Bottari, J.Hochevar, A.liibar, U.
Kodek, Mrs.J.Nose, H.Fonda, J.Makovec, F.Tonja,
R.Zgajnar, F.Cercek, J.Mohac, J.Pelhan, B.
Geržin, M.Stariha, T.Turk, J.Kuznik, M.Rutar

F. Stražar, M.Hochevar.

Imaš kako željo ?

\|i morda brez molitvenika, ali pa
ti. pešajo oči in bi svoj dosedanji molitve¬
nik rad zamenjal z novim z večjimi črka¬
mi ? Morda bi z molitveno knjižico raz¬
veselil koga izmed članov svoje družine?
Molitvenik z beloprevlečenimi platnicami
je lep dar nevesti, otroku-prvoobhajancu,
botrovo darilo birmancu ali birmanki. . .

V upravi Ave Marije imamo na razpolago sledeče molitvenike:

Z BOGOM, na 256 straneh, z zlato obrezo, s platnicami prevleče¬
nimi z belo celulozo. Cena $ 1. 75 - Z zlato obrezo, a v črno platno vezan
stane $ 1. 25.

KAM GREŠ? Molitvenik z 222 stranmi, z zlato obrezo in vezan

v platnice z rjavo celulozo. Cena $ 1.75 - Z zlato obrezo in vezan v belo
platno stane $ 1. 25.

REŠI DUŠO ima 395 strani in je tiskan z velikimi črkami za
starejše ljudi. V usnje vezan in z zlato obrezo stane $ 2. 50.

ZDRAVNIK MOJE DUŠE ima 398 strani in precej velike črke. V
polusnje vezan in z zlato obrezo stane $ 2. 25, z rdečo obrezo $ 1. 75.

PRED NAJSVETEJŠIM je priročen molitvenik za sveto uro. Velikost
črk je ista kot črk v Ave Mariji. S trdo vezavo stane $ 0. 75, z mehko
pa $ 0. 25. Ima 95 strani.

TRETJEREDNI OBREDNIK z molitvami za ude tretjega reda s pa¬
pirnatimi mehkimi platnicami. Cena $ 0. 50.

Na razpolago imamo tudi nekaj vrst angleških molitvenikov.

Lep dar je slovensko SVETO PISMO nove zaveze. Tiskan v dveh
knjigah, trdo vezan in z rdečo obrezo stane $ 4.

Želite podariti komu lep ROŽNI VENEC ? Tudi te imamo v zalogi,
različnih barv in kakovosti, za odrasle in otroke. Cena od 25£ do $ 7.

Postrežemo lahko tudi z raznimi nabožnimi predmeti (svetinjicami,
verižicami z obeski, zaponkami, svetimi podobami in kipi. . . ) Morda
kaka družina pogreša križ, ki vsebuje vse stvari, potrebne pri previdenju
bolnika. Cena $ 4 in $ 6.

Ustregli bomo po želji. Pišite na naslov AVE MARIA PRESS

P. O. Box 608, Lemont, 111.

Zahvaljujejo  se Marij; Poma-
gaj za uslišano prošnjo: Ana Primožič, Jo-
sephine Marly, Mrs. L.Perušek, Matilda
Knez, Mrs. J. Kozlevčar, Joe Meden.

Mariji Pomagaj in Frideriku Baragu se
zahvaljuje Joseph Russ.