PTUJ, 13. september 1968 Št. 36 Leto XXI. izvod 0,50 N din, 50 S din danes v tedniku KAM GOSTISTVO in TURIZEM? — 2. stran S A POLENSAKU je vedno veselo — 3. stran URA TIKTAKA, — CAS SE PRETAKA — 4. stran ZA VSAKOGAR NEKAJ — 5. strail ^ ptujski občini omelena proračunska potrosnia Ze ob sprejemanju letošnjega jbčinskega proračuna je odde- eK za analitične in organizacij- jlic zadeve pri SO Ptuj opozo- •il na številne težave, ki so na- stale s tem v zvezi. Zaradi oko- ižčin, o katerih smo že poročali, 5010 vprašali pri omenjenem od- lika, kako so uravnavali ob- finski proračun. proračunska potrošnja v prvi polovici letošnjega leta je bila v celoti odvisna od neenakega priliva dohodkov ter obreme- yena s sorazmerno velikimi ne- poravnanimi obveznostmi iz prejšnjega leta. Šestmesečna realizacija proračunskih dohod- |(0V znaša 42,3 "/o predvidenega letnega plana ter zaostaja tudi la dinamiko priliva v preteklem letu. Priliv se ni popravil niti v mesecu juliju in avgustu. Za- jeležena je nadaljnja stagnaci- ja. Tako občutna vrzel v dina- niki priliva proračunskih do- lodkov nima primera v zadnjih lekaj letih. V delovnih organizacijah ugo- tavljajo stabilizacijo gospodar- stva. Doseženi celotni dohodek je za 5 "/o višji od doseženega do- hodka v preteklem letu. Osta- iiek dohodka je prav tako v po- rastu, kar dokazuje ponovno oživitev gospodarstva. Nasprot- no temu proračunska potrošnja stagnira, saj je v prvem pollet- ju dosegla komaj lanskoletni ob- seg. 2e v juliju je zaostala za v primerjavi z enakim ob- lobjem lani. Zato upravičeno rdimo, da so reformni ukrepi iskladitve proračunske potroš- y]e z gospodarskimi gibanji v ■(^"tujslvi občini preveč boleče ^ veljavi Janje. V nasprotju temu ntatere občine in republike že razpravljajo o presežku dohodka in ponovni razporeditvi prora- čunskih sredstev. Medtem je realizacija planiranih dohodkov ptujskega proračuna celo ogro- žena. Prispevek od osebnega dohod- ka iz delovnega razmerja za- ostaja in se ni popravil niti v juliju. Dinamika priliva od kmetij- ike dejavnosti nekoliko zaosta- a. To je posledica neurejenega rga s kmetijskimi pridelki, po- sebno še z živino, kar se v sep- embru delno popravlja. Priča- kujejo, da bo priliv kmetijskega »rispevka do konca realiziran v 'saniranem obsegu. Zaostaja tudi prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Na tako stanje vplivajo tudi ne- kateri zunanji vzroki. Slaba li- kvidnost gospodarskih organiza- cij se odraža tudi pri realizaciji obrtniških proizvodov oziroma storitev. Vplačila prometnih davkov najbolj zaostajajo za predvide- nim. Slaba kupna moč kmečke- ga prebivalstva posredno vpli- va tudi na realizacijo davka od prometa blaga na drobno. Na- kup kmečkega prebivalstva se bo v jesenskem času verjetno povečal. Pri občinskem prometnem davku od alkoholnih pijač v tr- govini in gostinstvu, ki prav ta- ko zaostaja za planiranim me- sečnim prilivom, bo potrebna poostrena davčna kontrola opravljenega prometa. Oddelek za analitične :n orga- nizacijske zadeve je že analizi- ral doseženo realizacijo v prvem polletju, ki znaša 42.3 odstotka letnega plana. Glede na pogoje in možnosti priliva doht)dkov v drugem polletju menijo, da bo znašal primanjldjaj doliodkov okoli 30 milijonov starih dinar- jev. Menijo, da omenjena situ- acija ne zahteva omejev^anja po- trošnje po posameznih namenih ter predloga spremembe prora- čuna. Poraba razpoložljivih sred- stev, to je izdatkov proračuna, je bila odvisna od pritoka do- hodkov, ki niso zadoščali za sta- re in tekoče obveznosti. Najeti so morali celo občasno posojilo iz rezervnega sklada. Izvršitev 44,2 odstotka planiranih izdat- kov pomeni manjšo potrošnjo, kakor je bilo predvideno za pr- vo polletje. Občinske analitične službe bo- do na osnovi devetmesečne re- alizacije doliodkov ponovno analizirale in ocenile letošnjo izpolnitev proračuna in predla- gale občinski skupščini predlo- ge ukrepov za sanacijo finanč- nega položaja, če bo to potreb- no. Z R Za ureditev šolstva v ptujski občini potrefcHia dodatna finančna pomoč RIS Odprla so se šolska vrata. Razredi so zopet polni učencev in dijakov. Danes življenje zahteva veliko znanja in sposobnosti. Žal si ga učenci v različnih krajih pridobivajo še vedno v ne- enakih pogojih. Skoraj enak delež občinskih sredstev za proračun je name- njen izobraževalni skupnosti ptujske občine. Udeležba sled- nje v strukturi vseh proračun- skih dohodkov je 47 odstotkov. To predstavlja optimalno mož- nost občine, ker so za vsa osta- la področja proračunskega fi- nanciranja ostala na razpolago nezadostna sredstva. Številni socialni problemi ostajajo še naprej nerešeni. Stalne socialne podpoi'e so ostale na ravni iz le- ta 1967 in so najnižje v republi- ki. Za tekoče vzdrževanje cest četrtega reda ni sredstev iz pro- računa. Negospodarske investi- cije so izpadle. Planirana so sa- mo sredstva za odplačevanje anuitet... V tako kritičnih okoliščinah proračunske situacije bo težko uresničiti priporočilo skupščine SR Slovenije o delitvi dodatnih sredstev za vzgojo in izobraže- vanje. Za težaven materialen položaj, v katerem je šolstvo ptujske občine, ne more biti od- govorna občinska skupščina, ki vsa leta z razumevanjem in v mejah svojih možnosti maksi- malno odreja proračunska sred- stva v te namene. Neizenačeni materialni pogoji poslovanja v šolstvu so posledica dosedanjega neustreznega razdeljevanja pro- računskih dotacij republike, ki ni dovolj upoštevala gospodar- .skega stanja in potreb v ptujski občini. V letošnjem letu ptujski izo- braževalni skupnosti odobrena republiška dopolnilna sredstva ne bodo zadoščala za popolno izenačitev osebnih dohodkov prosvetnih delavcev z drugimi občinami v republiki. Potrebna bo izdatnejša finančna interven- cija republiške izobraževalne skupnosti, da se to stanje po- pravi. Občinska skupščina je upošte- vala težave temeljne izobraže- valne skupnosti, ki jih ima vsled pomanjkanja obratnih sredstev ter ji dodelila iz občinskega re- zervnega sklada v trajno upo- rabo 20 milijonov starih dinar- jev, čeprav bi ta znesek nujno potrebovala v proračunu glede na neenakomeren dotok dohod- kov. Izvršitev finančnega načrta temeljne izobraževalne skup- nosti izkazuje v prvem polletju letošnjega leta 47,1-odstotno re- alizacijo predvidenih dohodkov. Nekatere postavke finančnega načrta so presežene, v zaostan- ku pa ,je priliv iz udeležbe na proračunskih dohodkih, kjer znaša realizacija le 44,5 odstot- ka. Tudi julija in avgusta še stanje priliva ni bilo zadovolji- vo. Temeljna izobraževalna skupnost še vedno uporablja občasni kredit, ki ga je odobrila kreditna banka v Ptuju. Svet za družbeno planiranje in finance je že v marcu opozar- jal,, da bo potrebno tudi v letoš- njem letu prostovoljno združe- vati sredstva gospodarskih or- ganizacij za financiranje vzgoje in izobraževanja. Le tako bi bi- lo možno iz lokalnih virov iz- boljšati materialno bazo finan- ciranja šol. Svet za finance ne vidi drugih objektivnih možno- sti za povečanje sredstev za po- trebe šolstva v občini. Z R TE DNI PO SVETU Ni socializma brez neodvis losti Zadnje dni smo bili priče šte- vilnim napadom tiska, radia in televizije petih var.šavskih za- veznic, ki so z vojaško silo usta- vile preobrazbo češkoslovaške družbe na stališča in podporo Jugoslavije Češkoslovaški. Mno- go hudih besed je bilo naslov- ljenih na vodstvo naše dežele. Vendar vsa silovitost teh napa- dov ne opravičuje vojaške ak- cije, ki je vznemirila svetovno javnost: okupacija neodvisne socialistične dežele ni zaskrbela samo narodov vzhodne Evrope, temveč vsega sveta. Krepko so razrahljani temelji, na katerih je bila grajena politika boljših odnosov med evropskimi deže- lami. To se je zgodilo ravno v trenutku, ko so bili vloženi ogromni napori, da se ublaži prepad na meji med obema blo- koma. Naši ljudje so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi usode, ki je doletela Češkoslovaško. Ju- goslovani smo vedno cenili ne- odvisnost in suverenost vsakega naroda in smo skozi vso zgodo- vino stremeli po ohranitvi svo- bode in samostojnega odločanja o lastni usodi. Pred dnevi je sovjetski tele- vizijski komentator pretencioz- no konstatiral, da sta se »Jugo- slavija in Romunija priključili imperialističnemu zboru« v opi- sovanju dogodkov na Češkoslo- vaškem, sovjetska agencija pa piše, da je jugoslovanski tisk s svojim pisanjem zaviral »nor- malizacijo situacije v CSSR in normalizacijo njenih odnosov z deželami varšavskega pakta«. Postavlja se vprašanje: kdo je ogrozil dobre odnose med Prago in petimi varšavskimi zavezniki? Jugoslavija? Dežela, ki je pokazala od letošnjega ja- nuarja dalje popolno razumeva- nje za vse, kar se je odigralo v Češkoslovaški? S svojo najširšo podporo češkoslovaškemu vod- stvu so naša dežela in naši lju- dje izražali svoje simpatijo in popolno razumevanje za proce- se, ki so obljubljali veliko bo- dočnost V dneh vojaške inter- vencije je zavzela Jugoslavija jasno stališče ter se v celoti za- vzela za obrambo pravic zakoni- tih predstavnikov češkega in slovaškega naroda. S tem ne morejo biti prizadeti nikakršni socialistični principi. Nam se pravzaprav zdi, da je politična podpora češkoslovaški neodvis- nosti razumnejše dejanje kakor vojaška intervencija. Socializem pomeni tudi neodvisnost in su- verenost in v tem pogledu dile- me pač niso mogoče. Jugoslavija je in bo podpirala stremljenja, da vsak narod sam določa poti svojega razvoja, tu- di takrat, ko gre za razvoj so- cialistične družbe, kot je primer s Češkoslovaško. Naši ljudje so vedno izhajali s stališča, da je treba reševati mednarodne spo- re na temeljih enakopravnosti in ob spoštovanju suverenosti. Le politika zavračanja uporabe sile in nevmešavanja v tuje no- tranje zadeve je lahko plodna. Sporazum v Moskvi napove- duje začetek izhoda iz hude si- tuacije. Pomiritev v Evropi bi omogočila prebresti krizo v mednarodnem delavskem giba- nju, ki je nastala z intervencijo v Češkoslovaški, Sestavki, ki so se pojavili v zadnjih dneh v tisku posamez- nih socialističnih dežel in v ka- terih v napačni luči prikazujejo podporo narodov Jugoslavije Če- škoslovaški, ne vodijo nikamor, najmanj pa k enakopravnosti suverenih narodov socialističnih dežel. MG pbčina Siov. Bistrica ^tagnaciia \f stanovanjski gradnji Stanovanjska gradnja v bi- triški občini je v letošnjem letu ekoliko manjša od tiste v lan- ^om. Predvsem se je stanovanj- gradnja zmanjšala v druž- ^nem sektorju. Težišče letošnje gradnje v fužbenem sektorju je na grad- ii poslovno stanovanjskega loka v Vošnjakovi ulici. Vred- ost del na tem objektu je že ■■esegla tretjino vrednosti vseh ^1- Ta gradnja se je v lanskem •tu zaradi težav v fundiranju ^atno zavlekla, predvsem pa ^dražila. Zamuda pa je bila z ■tošnjim dvoizmenskim delom ^doknadena. Tako predvideva- I' da bo letošnji obseg del v •loti opravljen in da bodo sta- ^Vanja v maju prihodnjega 'ta dogotovljena. ^ začetku letošnjega leta je '1 dograjen tudi 26-stanovanj- ^\ blok Impola v Zgornji B'\- ^'ci. Tudi ta gradnja se je v •^^ki jeseni zavlekla zaradi ''Manjkanja sredstev. Problem ■ l^il rešen s pomočjo kredit- ^ banke, ki je prispevala pre- 'tala sredstva. ^tanovanjsko podjetje si je v /^^njem letu močno prizadeva- ' cla razen vzdrževanja obsto- .''h zgradb poskrbi za poveča- stanovanjskega prostora, tjv'^. se je stanovanjski sklad i^čal skupno za 28 stanovanj . ""-ošnjem letu Iz sredstev '^ovanjskega podjetja je bilo letos namenjenih za investicij- ska popravila zgradb 464.000 di- narjev. Ta sredstva so letos pre- cej manjša, čeprav bi bila v mnogih primerih popravila nuj- na. Podjetje je namreč večino letošnjih sredstev namenilo za izgradnjo poslovno stanovanj- skega bloka v Vošnjakovi ulici. Kot v lanskem letu tudi v le- tošnjem močno raste zanimanje za individualno gradnjo. O tem nam priča podatek, da je bilo samo v prvem polletju 140 zah- tevkov po lokaciji. V tem času je bilo odobrenih že sto lokacij. Tudi krediti so se za individu- alno gradnjo močno povečali. Tako je kreditna banka v Slo- venski Bistrici odobrila v letoš- njem letu že za 895.000 dinarjev kreditov za individualno stano- vanjsko gradnjo. Zraven tega je banka odobrila še nadaljnjih 264.000 dinarjev kreditov za sta- novanjsko gradnjo upokojencev. Vreme LUNINE SPPiEMEMBE IN VRE- MENSKA NAPOVED ZA CAS OD SOBOTE, 11., DO NEDELJE, 22. SEPTEMBRA 1968 Zadnji krajec bo v soboto. 14. septembra, ob 21.31. Napoved: Sedanje vreme se bo še nadaljevalo v prihodnjem te- dnu. Aiojz Cestnik ZORAN POLIC V PTUJU Še ai^tivnejše razvijanje samoupravnega sistema V torek, 10. septembra, je obi- skal ptujske politične delavce zvezni poslanec Zoran Polič ter jim razložil, v čem so bistvene spremembe ustave, ki se pri- pravljajo. Čeprav se mnogim zdijo te spremembe malenkost- ne, je dejal Zoran Polič, da bo- do močno spremenile našo za- konodajo. Več o besedah Zorana Poliča bomo poročali v naši prihodnji številki. Kombinat Jeruzalem, Ormož Hme!f siajbolf reniobilna kultura Pred nedavnim smo vam v našem zapisu predstavili obiral- ce »zelenega zlata« iz Velike Ne- delje. Danes, ko to poročamo, na velikonedeljskem hmeljišču ni več tistega prešernega smeha in igre urnih prstov, ki so nekaj dni nepretrgoma trgali zlato ze- lene kobule hmelja. Hmeljišče je pusto in golo, letošnji pride- lek hmelja pa je že uskladiščen in čaka na svojo dokončno pre- delavo, ko ga bomo lahko pri- hodnje leto dobili v zadnji fazi predelave serviranega na mizo kot osvežujoče pivo, ki nam bo pomagalo gasiti žejo v vročih poletnih dneh. V kombinatu Jeruzalem Or- mož mi je vodja poljedelske proizvodnje inž. Terezija Šte- tančič povedala, da so z letoš- njim pridelliom hmelj s zado- voljni in da je hm-^lj njihova najbolj rentabilna poljedelska kultura. Na svojem okrog 6 ha velikem hmeljišču pri Veliki Nedelji so pridelali okrog 9400 kilogramov suhega hmelja, ki je po svoji kvaliteti skoraj po- vsem enakovreden savinjskemu. V ormoškem kombinatu že razmišljajo o razširitvi te ren- tabilne kulture in bodo verjet- no še letos pričeli z ureditvijo novega, sedem hektarov obsega- jočega hmeljiščča, ki bo v nepo- sredni bližini hmeljske sušilnice v Ormožu. Strokovnjaki so ugo- tovili, da so na ormoškem ob- močju zelo ugodne pedološke in klimatske razmere za gojenje hmelja. V kombinatu Jeruzalem Or- mož pričakujejo letos tudi so- razmeroma bogat pridelek ko- ruze za zrno, ki je imajo zase- jane kar 310 hektarov. Pogosto deževje v zadnjem času bo prav gotovo kvarno vplivalo na zo- renje, ki se bo zaradi tega za- vleklo v pozno jesen. Koruzi pravimo, da je rastlina sonca, žal pa ga je imela v začetku rasti nekoliko preveč, v zadnjem času pa premalo. V teh dneh lahko v jeruza- lemskih goricah opazimo prve obiralce grozdja. V kombinatu so že pričeli s tako imenovanim »podbiranjem« rano zorečih sort. Bojijo se, da bo vsako- dnevno deževje kvarno vplivalo na letošnji vinski pridelek. V vinogradih je že opaziti gnilobo, ki je predvsem posledica dolgo- trajnega deževja z malo sončni- mi dnevi, ki si iih vinogradniki v tem času najbolj želijo J. s. ¥sef|ydsko obramba in izvajanje smer- nic CiC ZICJ Lenart sta najvažnejši nalo- v petek, 6. septembra 1968, je bila razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Le- nart. Tej seji so prisostvovali razen članov komiteja še člani izvršnega odbora občinske kon- ference SZDL in člani izvršne- ga odbora občinskega sindikal- nega sveta Lenart. Seji je pri- sostvoval tudi član CK ZKS Lojze Briški, ki je navzoče se- znanil z zunanjimi političnimi dogodki v zadnjem času, poseb- no s položajem, ki je nastal po okupaciji Češkoslovaške s stra- ni petih socialističnih držav. Nato je nakazal najvažnejše naloge, ki izhajajo iz nastale si- tuacije. Povedal je, da so še ne- ostalinistične sile precej močne in da v primeru Češke ne gre samo za eno akcijo. Zato mora- mo biti budni in pripravljeni, da ne bo ponovnih presenečenj, saj je bil že sam dogodek na Češkem veliko presenečenje. Pozorni moramo biti tudi na provokacije, ki bi lahko prišle od koderkoli. Naš odnos do do- godkov na Češkem mora biti principialen. Naslednja naša na- loga je čim bolj strniti naše sile in še povečati našo enotnost. Prav tako je treba utrditi vse- Ijudsko obrambo. To je naloga, ki jo moramo najprej uresničiti. kajti pravica in dolžnost sleher- nega člana je, da brani svojo domovino, pa naj pride do na- pada od koderkoli. Vsak napad na Jugoslavijo zahteva od nas totalno vseljudsko obrambo. Na koncu je Briški seznanil navzoče z razgovorom Ceauces- cu—Tito in poudaril, da sta imela identična stališča. V razpravi o najvažnejših na- logah ZK pri razvijanju druž- benoekonomskih in političnih odnosov je bilo povedano, da smernice CK ZKJ ne dajejo nič novega, pač pa je to nadaljeva- nje programskih nalog v naši samoupravni družbi. Navzoči so so dogovorili, da bodo organizi- rali razprave o smernicah v ko- lektivih. Dogovorili so se, da morajo biti razprave o samo- upravnih odnosih v delovnih or- ganizacijah konkretne. Ugotov- ljeno je bilo, da so do sedaj družbenopolitične organizacijo v občini premalo storile za utr- jevanje samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah. Po razpravah v kolektivih bodo iz- Konec na 2. strani '»ELINKO- VEC - 67 ZLATA MEDALJA 1968 med ek.sponafi m mednarodni sejem vina, žga* uh pijač in sadnih sokov 68 v Ljubljani Stran 3 TEDMK — petek, ll septembra 196«^ Stran jI Obeina Slov. Bistrica Kam gostinstvo in turizem? že nekaj časa sta bistriško gostinstvo in turizem na slepem tiru. Kljub naporom se tudi v letošnjem letu iztržek v prvi polovici leta ni pbVg'čdl. Na- sprotno, padel je za celih 10 od- stotkov. Gostinci zmigujfejo z glavami in pravijo, da bi lahko bilo bolje, če bi imeli le dovolj sredstev za investicijska vlaga- nja, ki bi žfe V kFStkein času poVrntla Vldžehl dettjir. Seveda pa se gb dejstvu, da so se letos dvignile cene v go- stinstvu za 4 flb 9 BdstHlfebV, še bolj zamisllHib. t^dštrivlj^ Sfc namreč vprašanje, ali ne bi ob iahskDlfetnih certari ob večjerri prometu dosegli vsaj istega, če ne, že večji promet, ob tem pa tudi iztržek. Nazadovanje iztržka družbe- nega sektorja izhaja v prvi vrsti iž zmanjšanja količinske proda- ie vseh alkoholnih in brezalko- holnih pijač. Potrošnja vina je tako manjša za 30 odstotkov, piva za 15, žganih pijač za 20 in mineralne vode za 18 odstot- kov. Še najmanjše je znižanje v potrošnji brezalkoholnih pi- jač, in sicer za 0,6 odstotka. Ce analiziramo vzroke naza- dovanja v prodaji pijač v druž- benem sektorju, ne moremo mi- mo ugotovitev vse večjega šir- jenja zasebnih zmogljivosti. Zraven tega so obrati privat- nikov moderno in lično oprem- ljeni, kar se odraža pozitivno v korist zasebnega sektorja. Zra- ven tega pa ne moremo mimo cen, ki so v zasebnem sfektorju precej nižje. Takšno poslovanje družbene- ga sektorja nam da misliti rta organizacijsko slabosti, pred- vsem na pridobivanje investicij za modernizacijo gostihskih lo- kalov družbenega sektorja. Takšnega stahja so mnogo krivi gostinci saini; ki kažejo prema- lo resnosti in zainteresiranosti za ekonomično reševanje last- nih problemov. Samo v hotelu Planina še ie letos zhianjšal iztržek za 21 bc - stoikov. Ker se je istočasno po- večalo število zaposlenih, je mačiib Jj^dla slbtilhost dela. ta- ko jfe štbrilnost v tem podjetju za okoli 30 odstotkov manjša od storilnosti mariborskih gostiti- skih lokalov. Ob tem lahko zasledimo edi- lo pozitivno lastnost letošnjega bistriškega turlžmd v t»oVe6&nju nočitev domačih ih tujih gc^stov. Te so se do sedaj povedale za okoli 20 odstotkov. Število no- čitev tujih gostov se je poveča- la celo za 42 odstotkov v pri- merjavi z istim obdobjem lan- skega leta. Razen povečanja nočitev se je v letošnjem letu povečalo tudi število gostov, in to prav tako za 20 odstotkov. Ta podatek pa je tisti, ki je najbolj pekoč. Namreč, ob povečanem številu nočitev kot tudi gostov se je iz- tržek zmanjšal. Zaradi tega bo- do riibi-ali gostinci dobro pro- učiti nastali položaj in najti re- šitev. Namreč, hitre odločitve, kot je povišanje cen in podob- no, vsekakor tako hitro .še ne bodo privedli Bo zaželenih u- spehov v bisti^iškem gostinstvu in turizmu. -b Občina Slov. BistrlcU Zadovoljive iovesticije v aospodars vu ZUcUk ietošhjfegi ieta v bi- štHšfel dbČlHI hi bbctal večjih iriVešticijških vladanj, Rliub tc- rhii se je .situacija v naslednjih mesecih morno spremenila. Vsi napori pa so bili zaman, da bi i-fealiziraii investicijska vlaganja v kmetijstvu. Investicije V prvem četrtletju so §e zaostajale za lanskoletni- rni dosežki. Po osmih mesecih pa lakko že recehio, da so lan- skoletni delež že pi-esegle. Ven- dar nekatera gospodarska in negospodarska področja še vse- eno močno zaostajajo. Investicijska vlaganja v os- novna si^edstva v gospodarstvu občine so v prvih osmih mese- cih letos proti pričakovanju Ve- lika. Znotraj gospodarstva se tako zasledi močnejše investira- nje V iridusti-iji in obrti, manjše pa v drugih panogah gospodar- stva in negospodarstva. Že ob koncu prvega polletja so v in- dtistriji dosegli 75 odstotkov Vseh investicijskih vlaganj za letošnje leto. Vlaganja v osnov- ha sredstva pa so^ še večja, ker so dosegla 80 odstotkov vseh šr-edsteV po letošnjem planu. Tako so v Impolu nadaljevali z i-ekoiistrukcijo valjarne, to- varha olja gradi polnilnico za stekieničenje olja, obrati LIP pa so investirali precejšnja sredstva v obnovo, obrata v Pqljčanah> Zraven tega. Je .bilo v bistriški obPitli §e ve^ rtianjših inyešti- Bijških Vlagahj, nal-hehieiiiiB žn rekonstrukcijo proizvodnih na- tit-av. Občutno pa so ihVestičije v zastoju na pbdi-očju kmetijstva, piredvseni zaradi hudih pogojev jjri najemanju kreditov. Lastna sredstva ^o zat-adi hizke akuhin- lativhosti premajhna za po- membnejša vlaganja. Razen v krneti j stvu zaostajajo investicije v gradbeništvu, tr- govini in gostinstvu TežaVen položaj, v katerem se je našlo gradbeništvo v občini, ne dopu- šča večjih vlaganj v nabavo opreme. Podoben položaj je v gostin- stvu. Slabi finančni rezultati v poslovanju onemogočajo večje angažiranje lastnih sredstev in kreditov, čepraV bi bile adapta- cije nUjne tako v hotelu Plani- na kot na gradu Statenberg. -b Iz faisirsške občine: v st-fedo je bila v Slbvehski Bistrici razširjena seja sekcije ža kmetijstvo. Udeležilo Se je je več kot sto kmetij cev, članov kmetijskega kombinata Sloven- ska Bistrica in drugih družbe- nopolitičnih delavcev. Vzrok te- ga sestanka je problematično stanje v odkupu kmetijskih pro- izvodov, predvsem sadja in ži- vine v občini. O sklepih razšir- jenega sestanka bomo poročali v prihodnji številki našega lista. Ker se bliža jesen, smo ob- iskali tudi kmetijski kombinat ter se v razgovoru z direktorjem Albihorfi CfeiR^JOSC) pogovorili o trenutnem stanju v korhbinatu. Stanje v živinoreji je, če ne upoštevartio odkupa sadja, naj- bolj pereče. Kombinatu je uspe- lo precej živine prodati, kljub temu je v hlevih še okoli 150 glav. Tudi za te upajo, da jih bodo khialu prodali. Toda naj- bolj kritično je, ker za prihod- nje leto ne bodo več redili ži- vine; razen za lastne potrebe. Čeprav napovedujejo za pri- hodnje leto pothahjkanje klav- ne živihe, je dejal direktor ^Al- bin Čet-hoša, ne morejo toliko tvegati, da bi uti-peli nekaj d§- setmilijonskb škodo kot v letoš- njem letu. Seie ko bo situacija na tržišču jasna, se bodo povr- nili k večji reji živine. Na takš- no pot pa jih je primorala ne- odgbvorna pot kmetijske ^liti- ke pri naš. Podobno kot v žiVinoteji je z odkupom sadja, kmečkega kot plantažnega. Kombinat namt-eč lahko prodaja lasttto plantažno Sadje, vendar nihta zanj žajarti- čene ceh^. Zato se bojijo, da bo- db imeli tudi V sadjarstvu pre- cejšnje izgube. Saj je nemogoče, da bi plantažno sadje, ki je bilo škropljeno, tudi petnajstkrat, prodajali kilogram po BO starih dinarjev. Kljub teihu so v zad- njem času odkupili tudi precej kmečkega sadja. Vendar bo po- nudba Verjetno rtiočho presegla povpraševanje. Ostala jesenska proizvodnja kaže zelo dobro, predvsem zo- renje gt-ozdja, ki letos ni Utr- pelo večjih vremenskih nepri- lik. Zato še pričakuje V letoš- njem letu večja proizvodnja vi- na kot lani. -b Ivesllcijskes potrošnj«, gilM!iie osebnih doftod- kGv in štsvlld i8p8š!Gn'!h V obtlni Lenart Investicijska potrošnja je bi- la v prvem polletju letošnjega leta izredno nizka. Nasproti enakemu obdobju lanskega leta so bila vlaganja manjša za 34,9 odstotka, letni plan pa je bil dosežeh le s l6,5 odst. Največji izpad se je pokazal pri gospo- darskih investicijah, ki so bile za 53,5 odst. mahjšfe kot V ena- kem obdobju lani. Negospodar= ske investicije So se gibala skladno s planirano dinamiko. Vsi izgledi kažejo, da investici- je, predvidene za letošnje leto. no bodo izvršene. Gibanje osebnih dohodkov je v prvem polletju letošnjega ieta dokaj visoko, saj so se letošnji osebni dohodki v primerjavi ž lanskim letom povečali za 16,4 odstotka, in sicer v gtJSpodar- skih organizacijah ta 21,7 od- stotka, v negospodarskih pa ža 7,4 odst. Planirana stopnja ra- sti znaša 9 odst. V prvem polletju letošnjega leta se je poVečalo šteVllo žo- poslenih v gospodarstvu in ne- gospodarstvu, in sicer skupaj za 1,9 odst. Povečanje je zabe- leženo predvsem v industriji, deloma pa tudi v kmetijstvu in v gradbeništvu. Po resoluciji bi se naj število zaposlenih v le- tošnjem letu nasr)roti lanskerti letu povečalo za 3,o odst Do se- daj se kljub mahjsi dinamiki število nezaposlenih v ?HV(idU za zaposlovanje ni bistven., r)^. veealo. i-. Sk Ddlovllčfi »Pleskarfa« so po vsef Jugoslaviji Podjetje »Pleskar« iz Ptuja se je ra/vilo iz manj.šc obrtne de- lavnice. V začetku je zaposlovalo le nekaj delavcev. V podjetju je danes zaposlenih okoli 3ilO ljudi. Delovišča podjetja so širorti Jugoslavije Ilanes ustvairjajo že 843 milijonov starih dinarjev brui«) produkta. Kaj več o dejavnosti podjetja nam je povedal JOŽE STEBIH, kbmercialist podjetja. Temeljna dejavnost podjetja je antikorozijska zaščita, to je zaščita proti rji in drugačnim vplivom, ki uničujejo razne ko- vine. To je nova dejavnost v našem gospodarstvu. Tu je miš- ljena predvsem zaščita kon- strukcij s specialnimi premazi, in sicer v raznih industrijskih objektih, v tovarnah, hidrocen- tralah, ladjedelnicah, rafineri- jah... DeloVišča podjetja »t*leskar* so sirom Jugoslavije, in sicer v želežat-hi na Jeseriičah, V Siskut Ženiti, Lendavi, Reki; Mariborui Zagrebu, luki Koper, Kutinij l3anjaluki. V teh krajih so naj- večja in stalna delovišča. Manjša delovišča podjetja sO na naftnih poljih. m(«t(;vih, čr- palkah ... Manjša dela 'oprav- ljajo tudi v IMPOLU v Sloven- ski feislrjci in v tovarni alumi- nija v PJidričevem. Lettišnji plan del zadovoljivi ■spolnjujejo. Uvedli so obrat za metaliza- ■ijO, to je nanašanje cinka, alu- rtiihija .;. na metale. To je za- ščita pJ^oti kislinam, ki jih s po- •nnčjb ttia.ščobnih premazov ne merejo napraviti. Podjetje ima tudi strojni park. Trenutno imajo težave zaradi nelikvidnosti. Povzročajo jo ne- redni plačniki del, ki jib bf3FJlVi podjetje. Njihovi naročiiiki či"- pajo finančna sredstva iz inve- sticijskih skladov. Ker teh pri- manjkuje, zavlačujejo plačeva- nje, ki je zaradi tega nei^edfib. Primanjkuje jim tudi delovne sile, in sicer delovne Sile žii dela ha terenu. DelaVci ne ifjedo ra- di na terenska dela, kljub temu da jim uredijo življenje, se pravi hf-ahd ih .štanoVanje. Ve- člHo delovne sile imajo od dru- god, predvsem i? južnih kra.)eV: V prihodnje nanieravajd predvsem utrditi sedanjo dejav- nost, pri kateri morajo biti zelo Plastični ZR iZDira m GP„Grozd" v Lenartu, da ali ne? V Lenartu se zadnje čase pre- cej govori o združitvi gostinske- ga podjetja Grozd in trgovskega podjetja Potrošnik—Izbira. O tem je bilo govora tudi na zad- nji seji občiriSke skupščine, ko so razpravljali o gospodatškfeHi stahjii v občini. Zato srHb sfe obrnili na direktorja omenje- nih podjetij, da bi nam poveda- la svoje mnenje o tej zadevi. Tokrat objavljamo mišljenje direktorja trgovskega podjetja l^otrošnik—Ižbirci Lbhart, Mirka Košmerla, ki je povedal Hasled- hje: Mirko Košmerl »Res je, da se o združitvi na- šega ih gostinskega podjetja govori že precej časa. Nekateri menijo, da bi morali pobudo za združitev dati mi, mi pa misli- mo drugače; da je to Vloga dru- gih. Novinar T. S; je zapisal, da smf) proti združitvi, žal si je to izmislil. Ker mi je postavljeno vprašanje, bom nanj odgovoril kar mislim osebno, torej ne da bi se o tem pogovarjal s kolek- tivom. O združitvi sem se pogovarjal z bivšim načelnikom oddelka ža gospodarstvo in direktorico go- stinskega podjetja na načelni- kovo pobudo V njegovem pro- stem času. Na tem razgovoru smo dosegli načelni gporažUm in se dogovorili, da se po nekaj dneh pohovho sestanehrio škUfiaj z računovodji podjetij, toda do tega razgovora ni prišlo; ^a^caj, ne vem — mi smo čakali. Neka- teri menijo, da so vse zlo gostin- skemu podjetju povzročili naši bifeji, zlasti bife v Lenartu — pa nekaj o tem. V naših proda- jalHjlh štHo prej praV tfiko to- čili alkbbblne pijače, toda raz- lika med prej in zdaj je ta, da smo takrat morali poslati po- trošnika pit riži §tbpriice, Itled- tem ko danes lahko pije pri to- čilni mizi. Realizacija »Samopo- strežbe« V Lenartu še je V le- ošhlerii pblletjti v jjHHierjaVi z anskim prvjfn Jiolletjem ^DOVe- čala ža 3d »/rt, rhedteril ko šo nekatere prodajalne pbVeirale realiz&eijb fceid za 7(1 »/h. t^ddje- tje kot celota 13a ža ih'^ifh. To iiaVajam kbt dbkaz, dM š;^ ha račun bifeja ni prav nit plbVe- tjilia realizacija, žaj je Brh^njeno povečanje poVšem horrriaino. ŽhahO mi .le, da irhcl tUdi gosti- šče Ct-Hj ješ marijši prcimet kot lartškd leto, pa rianj vendar ne {'phi/h haš biie. toi-ej stvaf- hi v tehl, altipiak v nečem drUgem, k^r pa bbhi [iridržal zase. Ko smo razpravljali o gradnji paVi- IjbnOv, siho bili irii in občina VSi zelb navdušeni nad bifejem. Ko pa je bife začel poslovati; je bilo vse narobe; dvigovali smo ttiirze iti podobno, inšpektorji pa so grozili z zaprtjem. Po mnenju nekaterih ti^j bi Hii ustanavljali bifeje v krajih, kot Je LokaVec in drugod, skratka tarn, kjer ni kUpne riicči. Mi pa gledamo na investicijo drugače; vlagati želimo sredstva tam, kjer se čimprej vrnejo: Na omenjenem razgoVorii šem predlagal, da bi še naj združili s 30. junijem. Pogovarjali smo se tUdI O investicijah. Organiza- ciji dela in o razporeditvi ka- dra, pri čemer moram omehiti, da bi irriel zaposlitev Vsak. iSpo- razUmeli smo se V Všetti; zdkaj pa do tega ni prišlo, ne v^ Ker so pri združitvan vsega 1^ vi direktorji zaradi svojih stol kov, želim Ohlehiti, dd v ti primeru ni tako; Habi-a^ je v t( primeru kriv kak drug stolč( toda ne V tiašeiti jpbdjetjU; s]^ nja pripotriba Je pi-ipHmBa dt gih, ne moja. Povsem jasno mi j^; da bi b ždrtižite^ ekohdffiskd obrj štr-aH^kb koi-isttia. VSe žadej ki jih sedaj nekateri navaja da preprečujejo zdrUžitev, bi ^e daie takbj Urediti Ce ; iimo i^ažVijatl tut-ižem, o čeHi že leta le goVbrimo, potem Ij hib pač motali marsikaj hapt viti. Pbskrbeti bomb morali boljsb in kV^litethejšb poslr? bb; ttidi to še da dbšeči s pf vilnirH hagrajevanjetii po dei to velja za trgbVihb ih gosti stVo. Zasebna iniciativa je mij gtjkrat večja (id rtaše. Mne sem, da bodo tudi tO morali p ali ,slej spremeniti naši zapož ni, ki tega dbslej še rtisti štor Tisti, ki sb ti) že stbrili, si pj zadevajo; ža svbje prizadevati pa šo tiidi primerno nagrajei Ce bi dO združitve prišlo, bilo treba rešiti tiidi Vprašati »Črnega lesa«, kakbr- tudi Gn diškega jezera itd. S pomoč neke institucije, ki jih iman doVolj ter jiH gospodarstvo dri go plačuje, bi bilo potrebno ti! praviti dolgoročni program rai vbja tUrizrna ih gostinstva v m ši občini in po tem progran pričeti vlagati investicije. Na koncu še, da ne bo potno sem za združitev in to bOm ti di zagovarjal pred svojim k lektivom!« Toi PS. Mišljenje direktorice gostil skega podjetja Grozd bomo o javili v naslednji številki Te nika. Veliki porast na drobno Zadnja leta niso bila za bi- striško trgovino najbolj uspeš- na. To stagnacijo pa so popol- noma ovrgli rezultati letošnje prve polovice ieta. Doseženi re- zultati so namreč presegli vsa pričakovanja. Tako se je ob manjši zaposlenosti v letošnjem letu prodaja na drobno pove- čala za 24 odstotkov, prodaja na debelo pa za 9 odstotkov v pri- merjavi z istim obdobjem lan- skega leta. Na takšno ugodno prodajo v prvi polovici letošnjega leta je v večji meri vplivala sprostitev potrošniških kreditov kakor tudi večja in pestrejša založe- nost trgovine. Ce analiziramo prodajo, vidimo, da se je letos močno spremenila struktura v blagovnem prometu v prodaji na drobno. V lanskem letu je bilo namreč razmerje 53 proti 47 v korist prehrambnih arti- klov, rezultati letošnjega leta pa kažejo prav nasprotno sliko. Razmerje 54 proti 46 je v korist neprehrambnega blaga Takš- no razmerje nas ne začudi, če vemo, da se je v letošnjem letu povečala prodaja na kredit za trikrat. Pomembno pa je tudi dejstvo, da se je V letošnjem letu prvič pojavila prodaja za devizna sredstva. Boljšim re!*ultatom prodaje na drobna je pripomoglo tudi odpiranje novih, modernih p slovalnic na podeželju bistriili občine. Tako je trgovsko poi! jetje Koloniale odprlo novo si mopostrežno trgovino v Maki lah, trgovsko podjetje Povrtn na je odprlo nov prodajni kioi v Pragerskem. Trgovsko podji tje Planika pa nadaljuje gradnjo novega trgovsko-stani vanjskega bloka v Slovens Bistrici. Dela na tem objek bodo v letošnjem letu končan Začetek prodaje v tem nove trgovskem Uikalu odpira prod« na drobno nove še večje pe spektive. Ce analiziramo prodajo j trgovsl^ih podjetjih v občil vidimo, da so Vsa presegla W skeletno raveh ob tem čai razen pekarne v Poljčan« Najmočneje je narasel proiH tobačnim izdelkom, in to za odstotkov, sledijo pa trgov§! podjetje Zarja s 00 odstoH Povrtnina s 55 in Koloniale 24 odstotki. Zanimiva je ug('' vitev, da se je najmanj čala prodaja pri trgovsM podjetju Planika, in sicer odstotkov. Zelo ug(jdno prodajno str^ turo trgoVskih podjetij v Dist| ški občini motijo le večja ni*! nja pri zalogah. Založen' trgovskih podjetij še ni povs' prilagojena potrebam in žeU^ potrošnikov. Fasada nove .samopostrežne trnovine v IVlak(dah, kjer se je otvoritvi tega lokala promet na drobno že močno povfečal Sklsfiejna pogddfotš it cssfo!tirK9i|e in M^Tyrnii£u Pretekli teden je krajevna skupnost iz Ptuja sklehila po- godbo o modernizaciji (asfalti- ranju) cest v letošnjem letu. Iz- vajalec del bo cestno podjetje iz Mariboi-a. Letos pridejo na vrsto za asfaltiranje ceste od križišča V Turhišču do hajdihske želez- niške postaje in odsek Rogaške ceste od križišča mimo osemlet- ke na E**?u. ' Omenjeni cesti upravlja republiški cestni sklad. V upanju, da bo krajevna skup- nost dobila pomoč pri urejeva- nju omenjenih cest, se je obrni- la na ta sklad. Dobila ni nobene pomoči. Postavili so le pogoje o dimenzijah, se pravi, predvsem o širini ceste; Cesta drugega re- da (Rogaška) mora biti široka šest metrov, cesta tretjega reda l^a pet metrov. Dali so tudi so- glasje, da lahko Ptujčani sami popravljajo ceste. Pomoči seve- da niso dali. Kot je videz, tudi v prihodnjih letih ni v načrtu dotacija s strani republike ža popravilo cest v ptujski občini Cemu potem plačujemo toliko dajatev za eeste? Taka in po- dtibha Vpfašanja se ponavljajo iz dneva v dan. Res je žalostno, da morajo v Ptuju urejevati re- publiške ceste s krajevnim sa- moprispevkom, namesto da bi iih Urejevali republiški organi z republiškimi sredstvi. Soglas- je, da lahko popravljajo njihove ceste, je zdaleč premalo. Ker dotok sredstev krajevne- ga samoprispevka v začetku ne zadošča za planirana dela, mora krajevna skUpnOst najeti pose- ben kredit. Tako bo lahko kon- čala planirana dela že v tem ali v začetku prihodnjega meseca. Mišljeno je tudi asfaltiranje česi tako lahko občani teh kra- jev že ta mesec pričakujejo tež- ko mehanizacijo ea asfaltiranje c-ešt na omenjenih odsekih t H i stran 3 TEDNIK — petek, 13. septembra 1%S Stran 3 Iz bistriške občine Vso podporo bivšim aktivnim borcem Slovenska Bistrica, 3. avgusta. Danes je bil tukaj razširjeni plenum občinskega odbora ZZB NOV. V prvem delu razprave, ki je bila posvečena okupaciji Češkoslovaške, s'* navzoči obsodili okupacijo po silah varšavskega pakta. Predvsem so poudarili, da je takšna akcija za nekaj časa zavrla razvoj socializma v svetu, pa tudi zaostrila odnose med obema blokoma. Na pienuniu so dali tudi vso podporo resoluciji CK ZKJ ter poudarili, da se je v tem hudem času pokazalo, da so naši ljudje enotni v skupnih težnjah. Drugi del razprave je bil po- svečen problemom borcev, predvsem vprašanju zdravstva in stanovanjske problematike. Zdravstveni pregledi za vse bivše borce v občioii Da bi ugotovili zdravstveno stanje vseh borcev v občini, al<;- tivnih in tistih, ki so sodelovali posredno, so v mimilem obdob- ju v bistriški občini izvedli an- keto. Anketa je pokazala, da je keto. Anketa je pokazala, da za eno ali več boleznimi. Ce pa pogledamo zdravstveno stanje samo aktivnih borcev, je stanje še poraznejše. Od 387 aktivnih borcev boleha za eno boleznijo 188 borcev, za dve ali več pa 119 borcev. Tako zdravstveno stanje je narekovalo, da se je občinski odbor potrudil in zago- tovil sredstva skupščine občine, da bi v letošnjem letu zdrav- stveno pregledali vse aktivne borce ter večino ostalih. Tak- šen pregled je mogoč, ker je bil v letošnjem letu ustanovljen za borce občin Maribor, Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bi- strica borčevski dispanzer. Ta se namreč ukvarja samo z vpraša- nji zdravja borcev. Kljub vsemu trudu pa je bilo na plenumu opaziti, da se borci tega dispanzerja najbolj ne po- služujejo, čeprav dobijo za pre- glede tudi vabila. Razen tega pa dela dispanzer dvakrat mesečno v Slovenski Bistrici, in sicer vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Občinski odbor bi nam- reč potreboval zdravstveno kontrolo nad borci tudi zaradi tega, da bi jih lahko, čeprav ob pičlih sredstvih, poslal na razna klimatska in podobna zdravlje- nja. Takšna zdravstvena kon- trola pa je potrebna tudi zaradi tega, ker je še vedno med borci na prvem mestu tuberkuloza. Že letos večja sredstva za stanovanjsko gradnjo Akuten problem, ki pa se vle- če že vsa leta, je vprašanje sta- novanjske izgradnje za borce- kmete. Bivši borci, ki delajo v delovnih organizacijah, dobijo prej ko slej stanovanje. Vsa le- ta nazaj pa je bilo zelo malo sredstev za borce-kmete. Tako je bilo za letošnje leto name- njenih samo deset milijonov starih dinarjev. Ker pa ]e bi! v letošnjem le- tu sprejet nov republiški za- kon, ki določa, da se odvaja 20 odstotkov od sklada za stano- vanjsko izgradnjo, bo že v le- tošnjem letu mnogo več sred- stev. V Sloveniji namreč vlada prepričanje, da se bodo tako zbrala do leta 1970 tolikšna sredstva, da bo vprašanje sta- novanjske izgradnje za borce rešeno. Sedaj je že v obravnavi tudi osnutek kreditov, ki bi jih dobivali iz teh sredstev. Ta pra- vi, da bi bil kredit za novograd- njo deset milijonov, za adapta- cijo pa največ tri milijone starih dinarjev. Kredit bi se odplače- val naslednjih trideset let po enoodstotni obrestni meri. Takšni novi pogoji bodo vse- kakor rešili ta naš akutni pro- blem, treba pa bo še vsaj malo počakati, da se bodo sredstva zbrala. -b ^ Od I i ko vanf a za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo v ga- silskih društvih Predsedstvo gasilske zveze SR Slovenije je na temelju predlo- gov za podelitev odlikovanj in na podlagi mnenja komisije za odlikovanja pri gasilski zvezi SR Slovenije podelilo odlikova- nja gasilskim društvom in čla- nom z območja občine Lenart za njihovo vestno, požrtvovalno in dolgoletno delo v gasilski služ- bi. Odlikovanje gasilska plameni- ca je prejel Roman Muršec, član gasilskega društva Lenart* in poveljnik občinske gasilske zveze Lenart. Gasilsko odlikovanje I. stop- nje je prejel Alfred Pirher, član gasilskega društva Lenart ter predsednik občinske gasilske zveze Lenart; to odlikovanje je prejelo tudi gasilsko društvo Gradišče. Odlikovanji gasilska plameni- ca in gasilsko odlikovanje I. stopnje sta najvišji gasilski od- likovanji. Gasilsko odlikovanje II. stop- nje so prejeli: Fran jo Škrbinc, član gasilskega društva Bene- dikt, Rihard Tušak, član gasil- skega društva Cerkven j ak, Alojz Šalamun, član gasilskega dru- štva Gočova, Franc Kožar, član gasilskega društva Osek, Radko Valder, član gasilskega društva Lenart, in Adolf Perko, član gasilskega društva Zg. Sčavni- ca. Gasilsko odlikovanje III. stop- nje so prejeli: Leopold Zimič, član gasilskega društva Bene- dikt, Hinko Mlinaric, član gasil- skega društva Gradišče, Rihard Anžl, član gasilskega društv^ Cerkven j ak, in Slavko Kram- berger, član gasilskega društva Lenart. Odlikovanja so bila podelje- na posameznikom v nedeljo, 8. septembra 1968, ob občinskem gasilskem tekmovanju. Odliko- vanja je podelil član predsed- stva republiške gasilske zveze SR Slovenije Ivan Kek. Ob tej priložnosti je odlikovanim če- stital in jih pozval, da bi še na- prej tako vestno in požrtvovalno delovali v gasilskih društvih. . Čestitkam se pridružujemo tudi mi. Toš i Gasilska desetina polaga vodovod Hst Rolensaku ie vedno veselo Lahko bi napisali, da je res- nično tako, saj vsak, ki se mor- da samo za kratek čas mudi na Polenšaku, nerad odide iz te prijazne in lepe slovenjegoriške turistične postojanke. Pred kratkim se je mudil v našem uredništvu poveljnik ga- silskega društva na Polenšaku ANTON KOZAK, ki nam je v zvezi s tem marsikaj zanimivega povedal. Polenski turizem na- meravajo še dalje razvijati. Predvidevajo tudi gradnjo turi- stičnega razglednega stolpa, kot ga ima sosednja Gomila. Anton Kožar med drugim pravi: »Res je, da nekateri kritizirajo vse po vrsti — od turističnega dru- štva, gasilcev pa do Rdečega križa in tudi prosvetnemu dru- štvu ne prizanašajo — toda mi na Polenšaku vseeno gledamo korajžno naprej.< Preteklo ne- deljo so veseli gobarji iz Mari- bora dobesedno preplavili Po- lenšak in rekli bi lahko, da je bila to prava nedeljska turistič- na invazija. Za to nedeljo je pripravilo do- mače gasilsko društvo že tradi- cionalno vinsko trgatev, ki bn prav gotovo privabila številne goste od blizu in daleč. Poveljnik polenških gasilcev je tudi poudaril, da jih je neka dopisnica našega lista pred ne- davnim neupravičeno kritizirala v našem listu v rubriki »Rezer- virano za prleškega Lujzeka«. Dopis jih niti ni užalil, saj nji- hovi domačini dobro poznajo njihovo agilno delo in pomoč, ki jo nudijo takrat, ko je to po- trebno. Našo dopisnico pa opo- zarjamo, naj v bodoče ne poskuša pisati zaradi pisanja in samo za- radi tega, da bi jih v javnosti neupravičeno ožigosala kot pre- tepače in pijance. Vse množične organizacije in društva obsoja- jo takšno lažno pretvarjanje dejstev in so si takrat, ko je to potrebno, druga drugi v pomoč in sodelovanje. Požarni okoliš polenških ga- silcev obsega devet vasi. V do- sedanjih požarnih akcijah pa so bili aktivni tudi zunaj svojega območja: v Juršincih, prt Toma- žu, na Bresnici, v Sejancih .. Ne smemo in ne moremo pre- zreti dejstva, da so bili polenski gasilci za svoje dosedanje delo deležni že številnih pohval. Pred nedavnim so se ob odprtem grobu poslovili od svojega agil- nega člana Cirila Cuša iz Brati- siavec, ki mu je v zadnji po- zdrav zatulila gasilska sirena in se mu je v slovo poklonil dru- .stveni prapor. Gasilsko društvo na Polenša- ku vabi to nedeljo na svojo pri- reditev vinsko trgatev vse svoje redne obiskovalce kakor tudi vse tiste, ki niso se nikoli bili na Polenšaku. Prireditev se bo pri- čela ob dveh popoldne in bo končana prav tako ob dveh zju- traj, ko bo napočil čas, da stopi vsak še malo k svoji ljubici v vas (napisano dobesedno po va- bilu Antona Kožarja). Ce k temu dodamo še kratek komentar, lahko v njem naka- žemo razveseljivo ugotovitev, da na Polenšaku zares ne vlada takšno društveno mrtvilo, kot ga poudajarjajo nekateri tam- kajšnji posamezniki, ki prekri- žanih rok in dolgih ter zlobnih jezikov stojijo ob strani. Polen- šak ima zelo zanimivo geograf- sko lego, ki je .še posebej pri- kladna za nedeljski izletniški turizem. Prvi koraki so že stor- jeni in z optimizmom lahko pri- čakujemo, da Polenšanarji ne bodo zaspali na do sedaj dose- ženih uspehih. J. S. TRAKTOR PREGMAL MAPAOALCA KLICEV NA POMOČ NI nmm SLIŠAL V neposredni bližini Lenarta sta neznanca napadla Olgo Sva- glovo in ji hotela vzeti ročno torbico, v kateri je imela denar m košarico, v kateri je nosila nakupi j ene .stvari. V četrtek, 6. septembra l9Go. ob 19.30 sta neznanca napadla Olgo Svaglovo, rojeno 4. avgu- sta 1942, stanujočo v Spodnjem Porčiču št. 27, ki je zaposlena pri trgovskem podjetju 5>PRO- LETER« v Mariboru kot trgov- ska pomočnica. Olga je namreč tisti dan dobila plačo. Nekaj denarja je porabila za nakup, ki ga je nosila s seboj, preostanek !320 din pa je imela pri sebi v torbici. Kot po navadi se je navedene- r-1 dne vračala iz službe ob 19.30 ' avtobusne postaje v Lenartu .\"oti domu v Sp. Porčič po levi ;irani ceste, ki pelje poroti Rad- lom. Ni videla, da bi .še! kdo M red njo ali za njo. Kmalu za tem, ko je šla mimo bencinske ;.':'-palke, jo je dohitel osebni av- tomobil; takrat je videla, da sta ■:va mostu dva moška. Eden je oil večje postave, drugi pa je oil nekoliko manjši. Mislila je, cla JO čakata mož in njegov brat, Ki ji po navadi prideta naproti. Tisti večer je bilo zelo temno, m ko je prišla blizu mostu, na nostu ni videla nikogar. Zavo- hala je dim po tobaku in takrat ]e vedela, da to nista bila njen irioz in njegov brat, kajti no- beden od njiju ne kadi; vendar temu ni posvečala pozornosti. Ko je prišla čez most, pa je aenadorna nekdo prijel za njeno košaro in ji jo strgal iz rok. Ta hip je dobila tudi udarec čez hrbet. V isti roki kot košarico je držala tudi ročno torbico, ki ji je ob tem padla iz roke na tla. Torbico sta istočasno zagra- bila ona in še eden od napadal- cev in sta se začela zanjo ru- vati. Medtem se je torbica od- prla in nekatere stvari so padle IZ nje. V tistem hipu se je na stran- ski cesti pojavilo vozilo, ki se ie približevalo kraju napada. Na- padalca oziroma napadalec, ker Olga ne ve, ali Jo je napadel samo eden ali dva, tako se je namreč prestrašila, sta se pre- strašila in zbežala. Olga je za- čela pobirati po tleh, kar je vi- dela ob svetlobi žarometov. Po- skušala je tudi vozilo ustaviti, vendar voznik traktorja ni ho- tel ustaviti. Ko je videla, da traktor pelje mimo nje in se voznik zanjo ne zmeni, je v strahu začela teči proti domu, ki je oddaljen 1 km od kraja napada, namesta da bi tekla na bencinsko črpalko, ki je odda- ljena komaj kakih 100 metrov od tega kraja, in še miličnika je videla pri črpalki, ko je šla mi- mo. Ob napadu je sicer klicala na pomoč, vendar tega nihče ni slišal, ker je njen slabotni glas od strahu postal verjetno še sla- botne j ši, sicer bi na črpalki mo- rali slišati njene klice. Ob tej priložnosti sta ji na- padalca odvzela enajst zavitkov pralnega praška, pet kosov mi- la, dvoje otroške hlače in eno moško srajco džersi. Ali je de- nar, ki ji je ob tej priložnosti zmanjkal, odnesel napadalec, ali pa je ostal na tleh, ni mo- goče ugotoviti, kajti možno je oboje. Zmanjkalo ji je 140 di- narjev. Ko je njen mož, ki je šel zadevo prijavit na postajo milice v Lenart, prišel na kraj napada, na cesti ni našel niče- sar. Ta zadeva je močno vznemi- rila prebivalce Lenarta in nje- gove okolice, ki si žele, da bi storilca čimprej izsledili ter ju tudi pošteno kaznovali. Toš TONE SAFRANKO: »VIDEL SEM PRAVO ŽIVČ- NO VOJNO« Nadaljevanje iz prejšnje številke Od 12. do 13. ure je bil enourni štrajk, ki so se ga ude- ležili z najrazličnejšimi parola- mi oboroženi državljani. Zasta- ve so bile spuščene na pol dro- ga, ljudje pa so nosili na prsih črno obrobljeno državno zasta- Pet&k^ 23. avgusta. Dar: ie po- tekal v splošni zmedenosti in globoki prizadetosti češkoslova- škega ljudstva. Ljudje so se ob- našali disciplinirano in so po- slušali navodila, ki so jih kdaj pa kdaj ujeli na radijskih valo- vih. Tone je na lastne oči videl skupino ruskih vojakov, ki so oboroženi vdrli v trgovino in odnesli iz nje okrog 200 kg kru- ha. Poslušal je tudi radio Za- greb in Beograd ter pri tem ugotovil, da naše radijske po- staje poročajo o stanju v CSSR zelo realno v primerjavi z ne- iiaterimi drugimi državami. Sobota, 24. avgusta. Tone si je zaželel čimprej priti domov in je zjutraj nadaljeval pot do Bratislave, kjer se je spoznal z nekim Slovakom, dipl. ekono- mistom, ki ga je vodil po mestu in mu pokazal opustošenje. Če- škoslovaški državljani so bili do Jugoslovanov izredno pozorni in so v vsakem dvogovoru po- navljali besedi Tito—Dubček. Ogledala sta si tudi poškodovani otroški vrtec, v katerem so ru- ski vojaki streljali na nedolžne otroke in pri tem dva huje ra- nili. Ko se je Tone s skupino svo- jih novih znancev poslavljal na železniški postaji, so m.u vsi s solzami na licih pomahali v slo- vo in mu izročili pozdrave za ves naš narod s tov. Titom na čelu. Na avstrijski meji ni imel večjih komplikacij in je v ne- deljo srečno prispel nazaj do- mov, obremenjen z bolečim, ob- čutkom resnice, da so na svetu še vedno sile, ki želijo tudi na najbolj obsojanja vreden na- čin krojiti usodo malim svobod- nim narodom, J. S. Manifestacija pripravl|enos!i gasilskili društev ©bčiiie Lenart Va društva so prav dobro pri- pravljena, posebno ee drušiivci Lenart, Cerk\'en3al: in Gočova. V nedeljo, S. septembra 1S6S, je bilo v Lenartu občinsko tek- movanje gasilskih društev. To tekmovanje so si ogledali poleg številnih občanov tudi član predsedstva gasilske zveze SRS Ivan Kek, predsednik občinske skupščine Edo Zorko in sekre- tar komiteja občinske konferen- ce ZKS Lenart inž. Tone Sebart. Tekmovanja se je udeležilo vseh deset gasilskih društev iz občine. Gasilska društva Lenart, Selce in Benedikt so poslala na tekmovanje tudi pionirske de- setine. To tekmovanje je bilo odlična manifestacija priprav- ljenosti gasilskili društev v ob- čini Lenart. Na tekmovanju je prvo mesto zasedlo gasilsko dru- štvo Lenart, drugo gasilsko dru- štvo Cerkvenjak in tretje gasil- sko društvo Gočova. Gasilci so pokazali izredno usposobljenost, saj je društvo, ki je zasedlo zad- nje mesto, to je deseto mesto, doseglo 912 točk od skupno do- segljivih 1500. S tem so vsa dru- štva potrdila, kar so že mnogo- krat pokazala v praksi ob po- žarih, svojo strokovno usposob- ljenost, veliko disciplino ii. družbeno 2aves:t. Vsa društva so sposobna ob vsakem času pri- skočiti na pomoč ob eventualnih nezgodah. Po tekmovanju je poveljnik občinske gasilske zveze Roman Muršec predal raport predsed- niku občinske skupščine. Zatem je spregovoril predsednik občin- ske gasilske zveze Alfred Pirher, ki se je udeležencem zahvalil za udeležbo in požrtvovalno delo. Posebno se je zahvalil društvom, ki so na tekmovanje poslala tu- di pionirske desetine. Med dru- gim je povedal tudi to, da so si vsa društva zaslužila pohvalo za rezultate, ki so jih dosegla. Nato so bili razglašeni rezul- tati tekmovanja. Moške desetine so dosegle od skupno 1500 dosegljivih nasled- nje število točk: Lenart 1148, Cerkvenjak 1144, Gočova 1118, Jurovski dol 1091, Benedikt 1086, Voličina 1053, Gradišče 1048, Osek 985, Selce 979 in Zg. Sčavnica 912 točk. Pionirske desetine so dosegle od skupno 400 dosegljivih točk naslednje število točk: Lenart 278, Selce 240 in Benedikt 9. Po razglasitvi rezultatov je zbranim spregovoril član pred- sedstva zveze gasilcev SRS Ivan Kek, ki je med drugim pohvalil vsa društva za dosežene rezul- tate. Pohvalil je tudi vzorno organizacijo tekmovanja, ki ga je pripravila občinska gasilska zveza. Nato je govoril o pomenu požarne varnosti s posebnim poudarkom na današnji medna- rodni položaj. Toš Vseljudska obramba in. Nadaljevanje iz prve strani delali analizo obstoječega sta- nja, ki bo služila za nadaljnje delo vsem družbenopolitičnim, organizacijam v občini. V živahni razpravi se je go- vorilo tudi o nujnosti pristopa k načrtnemu izobraževanju v kmetijstvu in o vprašanjih sprejemanja mladine v ZK Toš Požigalec se je obesil Kakor smo že poročali v zad- nji številki našega časopisa, je 30. avgusta ob 19. uri izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Zgornji Sčavnici. Povzročil ga je zet lastnice poslopja Ane Žemljic, Ivan Kolarič, ki Je po požigu pobegnil neznano kam. Kolarič se je v soboto vrnil. Or- gani pcslaje milice so ga v so- boto nvečer zaslišali in osumlje- nec je dejanje priznal. V nedeljo ob 10.30 je Kolarič spet odšel od doma, tokrat za vedno. Nedaleč od domačije, ka- kih 300 metrov od hiše, se je namreč obesil. Ko je šel od doma, je bila do- ma samo njegova hčerka, kate- ri je dejal, da mora nekaj na- praviti in da nje prav nič ne briga, kam gre. Domači temu niso posvečali posebne pozorno- sti in ga niso iskali, pa tudi po- vedali niso nikomur. Sele ko ga že tretji dan ni bilo, ga je žena začela iskati. Povedala je to tu- di področnemu miličniku. Iskala ga je na njegovi prejšnji doma- čiji, in ko ga tam ni našla, je zasumila najhujše in ga začela iskati pri sosedih in v bližnjih gozdovih. Ker ga v sredo ni na- šla, so ga v četrtek pomagali iskati tudi sosedje. Našli so ga ob 10. uri v gostem gozdičku ne- daleč od hiše, kjer ga je žena že iskala, a ga ni našla. Najdbo pokojnega so takoj prijavili po- staji milice. Organi postaje mi- lice in področni zdravnik oo ugotovili, da se je pokojnik naj- verjetneje obesil že v nedeljo, to je še isti dan, ko je odšel od doma. Poleg njega so našli praz- no steklenico (3 dl), v kateri je bilo žganje, cigarete in prazno vžigalično škatlo ter listek, na katerem je pisalo: »Jaz moram iti s tega sveta zaradi družin- skih prepirov, vas lepo pozdrav- lja Hanek. Lep pozdrav hčerki- ci.« Ljudje vedo povedati, da so pri Zemljičevih že dalj časa trajale razprtije in da je bilo netirejeno družinsko razmerje. Pokojnikov oče Janez Kolarič mi je povedal, da je vedel, da pri tej hiši nikoli ne bo miru, zato je vabil sina nazaj domov. Prigovarjal mu je, naj pusti vse skupaj v miru. Sin mu je oblju- bil, da se bo vrnil, če razmer ne bo mogel urediti. »Ce bi prišel domov, bi bilo vse v redu. Res ne vem., zakaj je co storil,^; je rekel oče. l\a kraj, kjer sc je Kolarič obesil, sem prišel z '.zdravnikom še isti dan, ko so ga našli. Po- kojnika še niso sneli z drevesa, okoli pa so bili zbrani sosedje in domači. Začudilo me je ve- denje domačih — nobeden ni potočil niti ene solze. Toš „ Ženska gasilska desetina iz Zamušnnov dosegla na zveznem tekmovanju viden uspeh 6. in 7. septembra tega leta je bilo v Titovem Užicu v Srbiji zvezno tekmovanje gasilskih ekip iz vse države, ki so se pomerile v suhih vajah, v tridelnem napadu z mokro vajo, v deveteroboju ter v raznih testih ter v preventivi in v raznih oblikah pomoči. Sodelovale so prostovoljne ter industrijske in poklicne ekipe, ki so bile pripuščene k zveznemu tekmovanju po uspehih, ki so jih dosegle na poprejšnjih republiških tekmovanjih. Desetina, ki so jo sestavljale Ivanka Pignar, Darinka Sprajc, Marija Žiher, Marija Bezjak, Milena Vozlič, Štefka Zelenik, Ma- rinka Kolenko, Anica Reberc ter Metka in Marija Puc, je po zaslugi poveljnika Martina Kolenka, inštruktorja Andreja Topla- ka in vodje desetine Ivanke Pignar dosegla šesto mesto med iz- ključno industrijskimi ekipami. Ekipa pa bi dosegla še mnogo boljšo uvrstitev, če ji ne bi bila okvara agregata pokvarila uvr- stitve. Ekipa iz Zamušanov iia mimohodu v UžitahJ '"'^'^ -I — petek, 1". septembra 1%S Ptujski os9mdesetletnli(l so praznovali na Desterniku Ura liktaka. čas se Drstcikn v soboto popoldne .-. letela prijetna čast, - :» v go$t:lni Marinič na Destern. ku lahko udeležil skromne sve čancsti ki so si jo cb svojem visokem jubileju pripravili ptujski osemdesetletniki. Mo- ramo priznati, da je to redek jubilej, ki ga bo učakal le ma- lokdo izmed nas. Nositi na sebi osem pclnih živlienjskili križev in že upogibati pleča, da spleza nanj še deveti, res ni nekaj po- vsem vsakdanjega. Na slavju je bila kar ceis skupina osem- desetletnikov, ki so v prijetnem pogovoru brskali po knjigi spe • m.inov, kar nam je razkrilo marsikaj zanimivega. Že ko smo se zbirali v Ptuju, ■ie bila druščina zelo živahna. Častitljivi starostniki, bilo jih je šest so, pripeljali s seboj še nekatere svojce in nekoliko mlajše prijatelje Med njimi sem se počutil pravi »zelenec«, saj sem dobil s svojim četrt stoletja starim življenjem sko- raj kom.pleks m.an j vrednosti. Nekateri m.ed njimi so me poto- lažili z obljubo, da m.i rade vo- lje odstopijo nekaj let in živ- ljenjskih izkušenj. Vožnja preti Dejterniku je bila," zelo zanimi- •/a. prvih obronkih Sloven- rcri:. imo občudovali boga- ■-' c-:.;ičnc sadno dre-je., ki se . - . ccž".t2io ped tsžo plcdčv. _::c.r:.^d=^_ Vi - "^oiim zn? čil:..ii: \:ds_o."r iiaiijaje >>'• žajočo se trgatev in z 11 jo jese... Da, ;es€n,. jesen žl::^i3enja je bi- lo čutiti tudi v našem kom-biju ki je po rascrani cesti poskako- val proti vrhu Sv. Urbana. Desternik nas je v pričakal v soncu, v vsej svoji privlačni, že skoraj jesenski slovenjegoriški idili. Prav nič čudno se mi ni zdelo, če so naši slavij erici to- krat pozabili na svoje šibke noge in častitljiva leta ter z na- sm.ehom in v vedrem razpolože- nju stopili na daljši sprehod po desterniškem hribu. Za trenutek smo se ustavili cb spomeniku padlih bratov Rešev ter obiskali še desterniško pokopališče. Vsi ' smo bili navdušeni cb lepem razgledu, ki se nam je nudil da- leč naokrog po Slovenskih gori- cah ter po Ptujskem in Drav- skem, polju. Nekdo ie v šali pri- pciTinil: »Vreme pa imamo tako, kot da bi tudi ono praznovalo svoj csemdesetletni jubilej.« Svečani dsl proslave je bil v gostilni pri l>.Iariničevih, kjer se je zbrala družba ob prleških gi- banicah in ob žlahtnem slove- njegcričanu veselo razživela in zapela nekaj domačih pesmi. Tu je zbranim slavij encem sprego- voril najprej nekaj besed njihov »najmlajši« vrstnik profesor Pran Alič, ki bo »šele« decembra letos dopolnil 80 let. V svojein govoru je primerjal njihovo 80- Istno življenjsko dobo s kole- darskim le^tom, v katerem se \'rst:io drug za drugim pomlad, poletje, jesen in zima. Poudaril je, da je ta starostna doba res- nična bližina sm.rti in da se je tistem.u, ki je živel pametno in m-odro, ni treba bati. Smrti, ki jc ena izmed neprivilegi ranih naravnih zakonitosti, se ni mo- goče izogniti. »Ura tiktaka, čas se pretaka.« je končal profesor Slavljencem je spregovoril tudi Mirko Majcen, predsednik DU Ptuj, ki jim je zaželel še mnogo sončnih in srečnih let ter da bi se čez deset let ponov- no srečali na praznovanju de- vetdesetletnega jubileja. Sedaj vam. bom naše jubilan- te še na kratko predstavil. Vem, da v tem ne bcm prikazal niti drobca njihovega življenja, saj bi o tem. lahko napisali debelo knjigo življenjskih spominov. Aleji Er?nčič, bivši trgcvec v p-j.:u. ki se ga bodo mncgi bral- ci še prav gotovo spominjali, si na jesen svojega življenja naj- bolj želi, da bi ozdravela njego- va noga, ki si jo -ie bil zlem., pred štirimi leti. Kljub tem/a se vedno hodi na sprehede, bere in piše, skratka človek mu ne bi prisodil, da je že prekoračil osemdeseto. Mihael Ceh. ki trenutno živi v Mariboru pri svojem sinu, je bil 27 let v Ptuju zaposlen kot finančni uradnik. Njegove noge so že nekoliko šibke, toda še vedno je »mladenič«, ki si želi predvsem zdravja in nekoliko večje penzije. Hinko Kreft, bivši trgovec v Ptuju, ima 62 let delovne dobe in takšno penzijo. da ga je sram povedati. V življenju je bil ved- no dobre volje ter vsak dan obi- šče upokojenski klub, kjer s prijatelji kakšno pametno reče- jo. Fran Alič, upokojeni profesor in bivši ravnatelj ptujske gim- nacije. je m.ed .osemdesetletniki edšn izmed najbolj čilih mož. Še vedno prevaja nekatera tuja dela in je obenem tudi sodni tolmač za nemški in italijanski jezik. Zelo rad hodi na sprehode v naravo in mu ni nikoli dolg- čas. Meni, da tudi upokojene': lahko vedno najde dovoij korist- nega dela in razvedrila. Njegov, največji želji sta zdravje in mii Iiiiic Lzjli, acu^.:yc:il tcic- ion^.ki 'nadzorniK, je pravzaprav pionir ptujske ter ormoške te- lefonije. Vedno je imel velike: veselje do dela z »govorečo ži- co«. Je še vedno pri močeh in m.u ni videti, da je za njim. že osemdeset dolgih in trdih let. Najbolj si želi zč:---. i.niži- ni ter m^iru v svet- . je- sen življenja je trda in kruta, toda Franc je še vedno veseljak, ki skriva svojih csem.deset let za nasm.ehcm in veselim razpo- loženjem. Rlarjan Borovšak, upokojeni mizar, preživlja svojo jesen življenja kot vsi drugi njegovi vrstniki. Najbolj udobno se po- čuti pod dom.ačo jablano v svo- jem malem sadovnjaku. Nekoli- ko mu nagaja naduha m si želi, da bi takrat, ko se bo treba po- sloviti, »potekalo vse v najlep- šem redu«. V gostilni ori Mariničevih smo našli tudi 86-letnega očeta Ed- varda Marlniča, dolgoletnega desterniškega gostilničarja. Je še sorazmeroma zdrav, vendar zelo slabo vidi. Ce bi bil še en- krat m-lad, bi želel zopet pos+ati gostilničar. Le z nekaj besedami sem •'/am poskušal credstaviti naše jubi- lante. V Ptuju jih je še več, vendar se nekateri zaradi sla- bega zdravja proslave niso ude- le.žili. Ob koncu naj jubilantom v imenu našega lista zakllčem: »Živeli še mnoga srečna m zdra- va leta:« J. S. Ptcijiki G£ein.de£;et!etniki na Desterniku. Od leve proti desni; Mi- hntl Ceh, Kinko Kreft, Fran Alič, Alojz Erenčič, Franc Lajb, in Marjan Borovšak 4. Izjava Radima Visenjaka, zdravnika v Kidričevem. Ko sem hodil v ptujsko gim- nazijo, sem se leta 1935 povezal s ptujskimi skojevci: Kovačem Mirkom Bagrom, Marjanom Kvedrom, Nado in Markcm Ka- folom. V 4. razred gimnazije sem hodil v Maribor, kjer sem se družil z batrancem Marja- nom Visenjakom, ki je bil ta- krat krščanski socialist, a je po- stal pozneje kcm.unist. V njego- vi družbi sem. pravzaprav prv!' razmišljal o krivičnosti kapita- lističnega družbenega reda in se navdušil za socialistično politič- no sm.er V petem in šestem razredu gim.nazije sem. se znašel že pripravljen m.ed skojevci, ki sem. jih naštel. Začeli sm.o pre- birati razno partijsko literatu- ro, ki je izhajala legalno in se- veda tudi ilegalno. Prinašal nam jo je Kovač, ki je bil m.enda po- vezan s Kogejem. Leta 1935 so se začeli sestanki 2 rednim štu- dijem in z delom v raznih dru- štvih; v Ferijalni zvezi, pri Rdečem križu, Sokolu in dru-u god. Ivan Bratko je bil tedaj ie na univerzi v Ljubljani, a še povezan s ptujskim.! skojevci., ki jim je usmerjal delo. Okoli nae so se zbirali naši sim.patizerji, poznejši skojevci; Zvonko Saga- din, Mitja Vošnjak. Bogdan Janžekovič. Skojevci sm.o bili povezani tu- di 2 delavskim društvom Vza- jemnost. Hodili smo na izlete, ki jih je društvo prirejalo. Spo- minjam se'izletov na Vurberk in Boč. Men;la je bilo leta 193?, ko so, prenesli komunistično knjižnico k meni. Leta 193S sem. bil na sestanku KP v Ljubljani. Sestal sem se s Pirjevcem in Nahtiga- lom v Tacnu, kam.or sem prine- se! primere letakov, tiskanih v Ptuju v ' ciklostilni tehniki KP Tedaj sem bil povezan s Koge- jem, ki je daja! navodila za sko- jevsko delo, Skojevci sm.o pre- ■'zem.ali vodilne funkcije -«7 dru- štvih Tako sem bil sam nekaj časa blagajnik pri Rdečem križu na gimnaziji. Leta 1936 so nas vključili v rdečo pomoč za strajkajoče tek- stilce v Mariboru Nabran^ bla- go zanje sem z očetovim a^/to- m.cbr.cm zapeljal v Mari"o;:r. Spcm.in;am se, da je v«liko zbral in tudi osebno da! Jež« Lacko. Pri Lacku sme naložili rs a\'*.r. krcm.pir sadje m se kaj drugega in skupaj 2 Eratkcm sva se peljala v P.Iaribor in tam. izročila štrajkamčim našo pe- moč V Ljubljani sem. postal član Slovenskega kluba na imiverzi in delai v bežigrajski Vzajem.- nosti že leta 1938. Ko sem bil v šolskem letu 19S8'39 v inter- natu v Ljubljani in hodil v csm.o gim.nazijo, so tam ustano- vili srednješolski odbor za Slo- venijo, ki je deieva! 'e en me- sec. Leta 1939 sem bi! kandidat KF in edgo^'orni urednik časo- pisa .^.kademski glas, In novem- bra tega leta so m.e sprejeli v KP. vsaj mislim, da teg<^ mese- ca. Na univerzi sem bil sekre- tar medicins.ke celice m član biroja univerzitetne celice. Leta 1941 sem dob;! pozi-v za internacijo v Medurečje, toda umaknil sem se raje v ilegalo. Po vdoru okupatorja sem bil še član biroig univerzitetne celice KP Zaradi racij v Ljubljani sem odšel , z Maksom Strm.eckim in Dušanom Eravničarjem čez .me- jo v BoroTT-lco, da b' se izognil aretaciji. Toda na m.ejl so nas vojaki aretirali Medtem ko so tovariša kmalu izpustili, so m.e- ne zadržali ■v zaporu od julija do oktobra 1941. Po ■vrnitvi v Ljubljano sem. nadaljeval z de- lom v medicinski celici KP in se zaposlil v okrožni tehniki s Tončkom. Zerjalom., Leta 1943 sem. odšel k parti- ::9.ncm. Ei! sem m.ed drugim v 15. belokranjski brigadi sani- tetni referent, nato v vojni par- tiz,anski bolnišnici ^' Zumberku pom.ocnik politkom.isarja in po- iitkom.isar Do c2vobcdit^'e sem bil nato na komandi istrskega kcm.andnega področja šef sa.ni- tetnega odseka Pred odhodom ■^r partizane so m.e v Ljubljani decem.bra 1942 Italijani zaprli, m.arca 1943 pa spustili. Prijeli so m.e nam.reč ob božičnih raci- jah. Iz sneminc P,!_'dija lica iz C-ra,ien£ pri Ptuju, »da.j .'^'fari- hrvv. ■Da bi ^ud; ja^ nekolike pri- pom.cgel k zgodovini KP sem se odločil napisati spornine o svo- jem partijskem delu'v ptujskem okolišu, kjer sem živel do svo- 'e,£:a 2?. leta. obdob"'!' oai.''t"''is'-'c''a cLz'- ^em. doživljal duševne ■'j.la.oe m hude s,^nolne. .a_.mere. Liviieuj^ je bilo burne 111 iiapctc. l\ikcl- liioeiii liiiolil tia. to, da boui. morda kdaj pi^al spomine r.a svoje ziyljenje v Ptuju. Zal so moji spcmml na ptuj- sko življenje precej zbledeli. Pozabil sem precej im.en ljudi, 3 katerimi ^em peMticno delal. Večkrat se ne morem crav scom.niti, ■" katerem letu se ie kaj zgodile (Dalje prihodnjič) v ponedeljek, 23. septem.bra 1968, bo gostovalo v Ptuju Slo- vensko narodno gledališče iz Maribora z dramo Ivana Potrča KREFLI, Ker je pisatelj Ivan Potrč naš ptujski rojak, in ker zajem.a njegova drama Ki-iEFLI življenje naših ljudi iz okolice mesta Ptuj v času m.ed obem.a vcjnam.a, toplo priporočamo ogled oredsta^^^e tudi okoličanom našega m.esta, Dram.o bc izvaja- lo SNG Maribcr v Ptuju kot premiere Fredprodaja vstopnic bc pri gledališki blagajni v nedeljo, 22. septem.bra 1963, od 9 do 11. ure, v ponedeljek, 23. septem.bra 1968. od 15 do 17. ure in eno uro pred predsta-«'-o (ob 19. uri} Mladinska oredstavs (za Gim- nazijo in ekonomsko srednio šolo) bo v ponedeljek cb 15.30, večerna pa istega dne cb 20 uri. Pri izvedbi dela bo prisoten tu- di pisec dram.e Ivan Potrč. Naše stalne cbisko^^alce cred- stav nujno prosim.o, da se ted- nu od 16 do 21 septem.bra 1963 javijo cd 3 do 12 ure osebno ali po telefonu št 7'7-494 in nam povedo, ali bode se nadalje osta- li stalni obiskov.a!ci gledališča ^ Ptuju in da vstopnice za pred- stavo 23, septembra zaneslji-<'c dvignejo v nedeljo, 22. septem.- bra, od 9. do 11, ure, ker bom.e sicer njihove vstopnice ponc- de-^ek c'"oda''' d^-iis^T^ Dora^ia c= sodel.^svce, v TEDNIKU spet pripravljena vaša rubrika. Dopisujte in c,;!aŠ3jte se s svojo lepo in prijetno besedo, ki vam kaj rada steče celo pesmice' Pišite, kako je pvi vas doma in šoli, pišite c svojih veselih in žalost- •■:ih dneh" V pism.ih izražajte svoje mišljenje o svojem otroškem živ- ljenju: Vam, mladim dopisnikom., in vam, dragim bralcem, naj bodo N.a.š.^ PISM.A. v resnično veselje; Pionirji in pionirke, ne oozabite, da je rubrika -N-.-i.S.A. PISII.* s2m.o vaša in da -"e odvisna . od vašega sodelovanja. Vedite, da bom teden za tednom, z-vssto čakala na va.ia sporočila in pesm.ice In se vsake,?3 vašega Disem.ea posebej veselila. Skrbela bom, da bodo v TEDNIKU zagledala beli dan ter da lih bodo brali pri vas doma in drugod. AT.ENKA Km.alu v začetku počitnic sem prejela nasledn''e clsmo: Draga .^.lenka: Milan mi je oo^edal, de se rada sm.eješ, zato M pošiljam, tole pism.". Oe boš d.-^bre volje in če ti bo vše- ?a obiavl v našem kotičku: Lep pozdrav. Srečko Skrjanec, učenec V. 2 razreda, KidričevOL. 2.A.KIMIVO PO'rO\^AKJE "-■■;čga dne sem. se odločil, da se zc.r. s kolesom, odpeljal v Tirence in si tam. cgledai tekm.o m.e.-! Jugo- slavijo in Anglijo. Mnogo dni sem že potoval, ko sem. nekega dne zz ?ledal na cesti majhno stekleni.tko Takrat sem. bil zelo želen in ser.-: stekleničko pobral ter Izpil iz n^e tekočino. Tedaj sem se nenadnm.a sprem.enll v' palčka in se peš napo- til dal-ie. Ko sem. tako po treii urah orehodil kilom.eter dolgo pot, sem. zaslišal neko streljanje. Pol ure sem *e hodil po tra',-i ko sem nenado- m.a zagledal bežečega tatu, za njim na miličnike Stekel sem. za tatom in se vrgei nanj, toda tat se -.im.aknil In j,9z sem. pade! v luže. Hitro sem. stsla-i-al iz nje m stekel ' gozd. ProM vpčeru sem. bil že ta- ko lačen, da semi skczl kljuČ£\mico zlezel v veliko shrambo. Stopil sem na kljuke. Toda nespretno sem. ho- dil po njej in padel v veliVi lonec. Sedaj so se zunaj zaslišali koraki in \-rsta so se odklenila. Jaz sem. še zadnji čas zlezel iz lonca in sedel na velik kup m.esa. Neka stara žen- ska m.i je s svetilko posvetila na- ravnost OČI, Tedaj sem se zadri nad njo, naj mi ne sveti naravnost v oči, 2enska se je tako ustrašila, da j s padla v nezavest, jaz pa sem vzel meso In pobegnil. Spotoma sem našel neko stekleničko in izpll iz n.-^e tsk,ečinc. Spet sc-m. posta! velik — in potoval sem dalje. Po treh dneh sem. pripotoval v Firence ir. se napotil na nogometni stadion. Tam so ie igrali nogomet Jugoslo- vani in Angleži. Kc je bilo do kon- ca še pet minut, je Usim načel m.rezc -A.ngležev. Tako ie Jugosla- vija zm.sg?.l.a ja.-': p.3 sem. se vesel ob-r.il in p2d=:! s postelje Ko sem si opom.oge!, sem. začuti! na sMavi \'elikc buSko in sem. se spom.nil. da so bile to le dolge same. Srečko: Ti si pa res .mojster dom.išljijel Le to m.e skrbi, kje le ostalo tvo.le kolo čeprav se m.cram. trojim, do- mislekom. prav iz srca smejati. Ču- dim, se tudi t^^^r: skrbni in lični pisavi ki te odki-iva kot redoljub- nega In dnbre^s fanta. Pričakujem še več tvojih pisem in ti želim m.no- go uspehov v šch. AI.ENK.A Tudi ta pesm.ica ie prispela .msd počitnicami ■ MOJ.A VA.=. Sodincl je rasa vas. tu vriskamo na glas. ko sonce zahaja, se glava ram r.am.aja. Za. vas.io teč« potok Sejanca, k^er m.linček ropota, ribe v njem lovim.o, se skupaj vese.zm.o. O draga moja vas, še vriskal bom na glas, zares je tu leno ko^ nn:jer tako. Alenka- Prosim, te če m.oreš to m.oio ce- sm.icc natisni \- TED>TKU. in " te pozdra^-ljam. Jože Kosi, Sodlnci Jože' Tvojo pesm.ico, ki si ml 10 cosli. za N.4.PISM.A.. z veseljem, db•'a^ - Ijam ker je crisrčna in lepa Z:rs- £tla ti je iz toole Hubezm do dcm.a- če?a kraja, kjer prežlvUa« ml.ada Ista. Se se zami-li in še kai lepega napllši: Saj znaš: ALENK.^ Kot sm.o že poročali, so se jursinski člani zelene bratovščine že v lanskem letu zatrdno odločili, da si bedo zgradili lovski dom.. Kot vidite na našem, posnetku, je bil cd zam.isli do realizacije le kratek korak. Dom je zgrajen v surovem, stanju in čaka le še na notranjo ureditev, V njem bodo nasli zatočišče predvsem domači lovci in tuji lovski gostje, kc se bodo zbrali v domu na tako ime- novanih že tradicionalnih »zadnjih lovskih pogonih«.. Dom ima zelo posrečeno lokacijo, saj je le nekaj sto m.etrov oddaljen od gla-<,me ceste m je v pravem lovskem am.bientu ob robu gozda m.ed drevesi. Da bi lovci lažje zbrali sredstva, ki jim še manjkajo za dokončno uredlte^' dcm.a, so v nedeljo organizirali veselico. Čakajo pa tudi se na letošnje lovske geste iz Italije- ki oodc prav gotovo tudi nekaj »prispevali-- v družinsko blagajno. Kot lahko sklepamo iz aktivnosti članov lD Juršinci, ne bo dolgo, ko nas bodo povabili na ot-vcritev dokončno zgrajenega lovskega dom.?, ki bo za Juršincane lepa pridobitev, J S stran 5 Glo Ve-iunšek iz Ptuja v viogl zobnega n letalskega mod^larfa Letalstvo je ena izmed tistih športnih smeri, ki priteguje da- nes, v svoj,e vrste sorazmerno vigliko mladih pa tudi starejših privržencev višin pod sinjirti nebom. Ce riapraViitio najprej grobo razdelitev yei tbvrštn&^d športa, ločimo: niotorho etal- stvo; jadralno letalstvo, deloitia tudi padalstvo ter iiiodislaršlVb oziroma »mini ielalst^d«, kot mu nekateri tudi pravijd. >5R1,i- ni zato<<, k^t n;iajhrii letalski modeli f^irtiajo i^ilotlj v tdkšiieifi pomenu besede, kc. ga irriajd pravi, ■% \iki »jeklen_ potici«, in so dejansko samo leteči rnddeli šVbJlh Višinskih orjakov. Prav o tej zadnji »mini letal- ski« spdHhi aišfcit311Hl, ki Ittia tudi v Ptuju oziroma v ptuj- sketil Mfet-Uklubti |irfefcej ipriVt- žencev, bomo danes spregovori- li nekaj besed. K našem razgovoru smo jfid- vabili letalskega modelarja — člana ptujskega aerokluba Oto- na VELUNSKA, ki je v tem športu dosegel ,že^ veliko po- membnih republiških iri tUdI državnih uspehov. Oto je po po- klicu zobotehnik, zaposien je v zobhi anibUlattti Pttlj in mu jb, kot sam pravi, letalskb jilode- larstvo njegov priljubljeni ko- njiček in g^ibrt. Z hjirti še je za- čel ukvarjati že leta 1955 kot dijak V btUjški gimnaziji. V le- talškfehi kt-džkU šb hlU je ure- sničila njegova že dolgoletna že- lja, da bi nekoliko podrobneje spoznal skrivnosti velikih, še bolj pa malih osvajalcev nebes- nih višin. Kaj hitro je skon- struiral svoj prvi lastni model, ki je s svojim letom poplačal njegov trud in mu vlil do tega športa še Večje Veselje. Kmalu se je pričel Oto udeleževati tu- di tekmovanj letalskih mode- larjev. SVdj prVi Večji uspeh je dosegel .leta 1951, kd je ha fe- publišketh prvehštVU v Ljublja- ni dosegel z jadralnim modelom zividljivo drugo mesto. Leta 1965/66 jb postal dvakratni re- publiški prvak v kategoriji »pe- njaeev« in dvakratni republiš- ki prvak z brzinskimi modeli. Leta 1966 je bil uvrščen med deset najboljših športnikov le- talske zveze Jugoslavije ih je istega leta dosegel tudi državni rekord pri hitrostnih modelih. Tega leta se je udeležil tudi ev- ropskega prvenstva letalskih modfelat-jev, ki je bilo ha Bledu. Na tem prvenstvu je Jugoslavi- ja zasedla v ekipnem plasmaju II. mesto, Oto Velunšek pa je med posamezniki osvojil odlično deseto mesto. To je bil takrat vsekakor največji povojni uspeh letalskih modelarjev Ju- goslavije. Oto je tekmoval tudi to ne- deljo, 1. septembra, in Sicer na republiškem prvenstvu proSto letečih modelov v Celju. Njego- va vztrajna športria prizadev- nost je bila tudi tokrat bogato poplačana, saj je v kategoriji »penjačev« pohoVno dsvojil prvo mesto in naslov republiš- kega prvaka. Letos se namerava udeležiti še republiškega tekmovanja hi- trosthih modelov ter republiš- kega prvenstva radijsko vode- nih modelov. Oto pravi, da v tej disciplini ne pričakuje ka- kršnegakoli večjega uspeha, veridar si žbli pridbblti ife pd- trebne tekmovalne izkušnje. Rd šVa takb db turški kaVi V ihišlih ki-ižatila ž nje- goViinii ttiddeli V siiijih vi- šaVah^ šern žve'd'el d'd njega šb rharšikaj zariiihiVega. Povedal mi je tudi ^alosteri doživljaj, ko , 'p leta 1^65 ria Vekrhovanju V /cii"aždiiiU Veter odnesel hjegoV iiiodel, ki ga ni veČ hašbl. Ptuj- ski rncidel^rji iiriajo pileče j težaV š švbjiiri letal iščiem, če ga sme- iiid tako iihe^ovati. Vse ao ne- davnega šb lanko vadili in tuc i tekmovali na betonski ploščadi pred vstopom v perutninarskb farmo. Kot je videz, jim tega Vb6 m bddb dbVblili. Ui^ajHio, da bodo v tej zadevi našli pri- j^feljski feothiil-dhiis. btb nii jfe zaupal tudi željo, da ga mi- kajo resnične zračne višave ih se bo verjetno v prihodnjem letu pridružil še jadralcem. Ni Hiu ddVbij, da ibtajb - ih td žb- lo uspešno — po zraku samo njegovi modeli; tudi sam se želi dvigniti z letalonl Visoko thed oblake. btb Vditlnsek je jit-avždptav dvostranski modelar; hfekateri hjfegOVi hlodeli tiastajajo V zo- bbt^hhičhi delavnici, kb dblikU- je umetne zobe,, dt^ugi pa Ibtajo Visoko fio zraku ih usfješno žHiagUjejd na Vs^h tbVi"šthih tekmovanjih. doseženirh uspehom tudi čestitke hašega lista z željo, da bi uspešno »pilotii^al« V Všeb »življenjskih višinah«. J. S. Oto Velunšek (v temni srajci) — tokrat za spremembo ob ja- ....................................................tolu^ietaiu_....._.................. Filmski IH Tv mtm Ot-gije, takšhe ali drugačne, pri nas aii kje drugje, se na- vadhb končajo ^ted sodiščetn. Tam se je znašla tudi Mary Flo- re, ki je organizirala takšne orgije za mlada dekleta. Ena teh deklet Hahna RasthUSsfen, po rodu iz Švedske, sedaj pripove- duje sVbjd življenjsko zgodbo na magnetofonski trakj Sahdro Simoni pa bo o njenih doživlja- jih napisal knjigo. Posnetek prikazuje simpatič- no tianrio na eni izmed takšnih zaba'.*. SEYIWOUR ROTHMAN ste že kdaj rano legli, da bi se pošteno naspali, in ste se nasled- nji dan zbudili kot na novo ro- jeni? Jaz tudi ne. Toda ne zato, ker tega ne bi poskusil. Zadrijič me je na primer žena zasačila, ko sem zvečer pri tele- viziji zazehal prav tedaj, ko je junak vestema preluknjal nekaj dedcev. Razložila mi je, da na Vsak način potrebujem več spa- nja; zakaj si torej ne privoščim lepe, vroče kopeli in grem izje- moma prej spat? Pritrdil sem ji in stopil v zgornje nadstropje. »Ne vem gotovo, če bo dovolj vode,« je zaklicala žena za me- noj, »pravkar sem splakriila zad- nje perilo.« »Se boni pač ž mrzlo oprhal,« sem se skromno odločil. »Kje pa je moja nova pižama?« »V zadnjem perilu,« je odvr- nila žena. Legel sem in kmalu zaspal, ket" seth ddjel kot-ake pred vrati. Vrata so se počasi odprla. »Kaj že spiš?« je zašepetala moja že- na. »Ne,« sem zagodrnjal. »Kaj ti ni dobro?« — »Zakaj? Prav dobro se počutim.« Pristopila je in mi položila ro- ko na čelo. »Nič ni vroče,« je rekla. »Zakaj naj bo vroče?« sem za- godrnjal. >^Te moti. če bom za trenutek prižgala luč?« je zašepetala. »IMislila sem, da že spiš.« Potegnil sem odejo čez glavo. Nisem pa še utegnil zaspati, ko je moja žena izjavila: »Smrčiš!« »Kako naj smrčim,« sem se branil, »če sploh še nisem za- spal?« »Ti in tvoji izgovori. Obrni se na drugo stran!« V tem naju je prekinilo cap- Ijanje bosih nožic. To je bila Betka. »Pri tebi bom spala,« mi je naznanila. »Ne bi t-ekel, da bo točno ta- ko, kot misliš,« sem odvrnil. »Samo tako dolgo, dokler ne zasplm, atek. Bom čisto mirria.« »Pa naj bo. Samo tako dolgo, dokler ne boš zaspala.'« »Smem prižgati radio?« »Seveda ne.« »Pa jaz vedno zaspim, če radio igra.« »Ni pravila brez izjeme.« »Kaj se to pravi?« »To se pravi: ,Ne!'« Dvignil sem iBetko in jo Spra- vil v njeno lastno posteljo. Po- tem sem odšel v pritličje in se stegnil na kaVč v deloVhi sobi. Dve minuti — in moja žena se je prikazala. »Cula sem, da si spodaj,« je rekla. »Si bolan? Ti kaj manjka?« »Ce sem že bolan, potem upam, da imam spalno bolezen,« setn zabrundal. »Lahko noč,« je odvrnila. Sli- šati je bilo nekam užaljeno. Komaj je odšla, je pristopica- la Betka. »Betka.« sem zaklical strogo, »pojdi spat!« »Saj grem, tu,« je rekla moja hčerkica. »Kavč je preozek za dva.« »Ne, saj ni,« je zatrjevala ma- la in se stisnila med mehe in steno. »Vidiš!« Nekaj trenutkov nato je že spala, jaz pa sem skoro padel s postelje. Po prstih sem se splazil v pr- vo nadstropje, legel v Betkino posteljo in zaspal — slednjič zaspal. Nenadoma je bila Betka spet tu. »Atek.« je zakokodakala. >~Kaj pa delaš v moji postelji? Jaz hočem tu spati!« Zlezel sem iz Betkine poste- lje, ona pa v njo. Prav tedaj, ko sehi stopil iz Betkine sobe. se je spet pojavila moja žena. »Vse kar je prav!« sem zakli- cal. »Dahes pa bomo rhehda ždr- sali ves tekač ha stopnicah! Za- kaj pa ne ostaneš v postelji? Jaz si bom zdaj skuhal kavo.« Kbtnaj sehi v delovni sobi spet zadremal, se je na pozorišču JojaVlla noVa postava. To je bil 3nbi. »Smem Vzeti svinčnik?« je vprašal. Sedel sem in prižgal luč. »Kaj pa hočeš sredi noči s svinčnikom?« — »Nekaj besed bi rad napisal.« — »Menda boš na- pisal, da si se odločil zapustiti svojo rodno hišo — upam vsaj?« — »Ne, nekaj drugega. Sicer bom do jutri vse pozabil.« Zena se je pril'S tem .športom sem se začel ukvarjati 1965. leia. Zanj me jo nav- dušil brat Stanko, ki je že leto dni tekmoval. Za prvo vožnjo mi je posodil svoj motor. V bližnji gra- mozni jami je vadil. V začetku sera imel smolo. Pri padcu sem si zlomil nogo. To je bil krst. Nato se je za- čelo. Od brata sem kupil motor in pričel redno trenirati. To leto sem bil že četrti na državnem prvenstvu. To je bil prvi večji uspeh, saj sem kot .zelenec' med starimi asi zase- del dobro mesto. V letu 1966 sem imel slab motor in zaradi tega nisem mogel doseči boljše uvrstitve. Bil sem 13. v dr- žavi. Denarja za novo vozilo Se ni- sem imel. 1967. leta sein bil zopet četrti v državi s sposojenim motorjem. Letos sem kupil skoraj nov motor češke znamke, s katerim sem zado- voljen. Za letošnje državno prven- stvo je bilo že več tekmovanj. Vseh se nisem mogel udeležiti zaradi po- škodovane noge. Tekmovanje je zelo naporno. Od tekmovalcev zahteva veliko kondi- cije. Motokros je tudi zelo drag šport, že tekmovalno vozilo stane nad dva milijona. V enem letu tekmovanja je uničeno. Temu se ne bo čudil nihče, ki si je te vrste dirk že ogle- dal. Skoraj pri vsaki dirki se nekaj zlomi ali pokvari. Ce )3i hotel res kaj doseči, bi moral imeti dva mo- torja, enega za trening, drugega za dirke. Žal mi finančne možnosti tega ne dopuščajo. Velike težave imam pri treningu. Praktično v okolici Ptuja nimam kje trenirati. Vožnja na treninge v Orehovo vas me preveč stane. Tre- niram v gramozni jami. Seveda tak Irening ne zadostuje. Tekmovalna steza zahteva poseb- ne ovire. Mora biti na zadovoljivem terenu in posebej v ta namen pri- J.iena. Najboljše proge pri nas Tržiču in v Orehovi vasi. Na i lit od teh stez bo verjetno prihod- nje leto svetovno prvenstvo. Na tekmovalni stezi v Orehovi vasi je velika blatna jama, kjer mo- rajo tekmovalci dati vse od sebe. v tem blatu tekmovaki zelo trpijo in uničujejo stroje. Blato na progi ni nujno. V Angliji so na primer že točno določili, koliko ga je lahko na tekmovalni stezi. V Orehovi vasi se zaradi blatne jame izživljajo pred- vsem gledalci in funkcionarji. Na tekmovalni stezi je start ne- Skok z motorjem Milka Vesenjaka v domači gramozni jami varen, a odločilen. Prav tako so od- ločilni skoki. Z dobrim skokom lah- ko v trenutku prehitiš pred sabo vozečega. Vsi, ki dobro obvladajo skoke, lahko dobro napredujejo. Manj naporna je vožnja z motorji na ledu. Motor mora biti za to po- sebej opremljen. Tu so mišljene gu- me, ki morajo imeti do pet centime- trov dolge konice po vsej površini. Z njimi lahko voziš s hitrostjo tudi nad 100 km na uro. Prvič sem se hitrostnega tekmo- vanja na ledu udeležil v Bohinju, drugega na Bledu, tretjega na Bra- slavskem jezeru in četrtega v Tinji vasi. Na vseh omenjenih tekmova- njih sem zmagal.« Še in še sva se pogovarjala o tem športu. Iz razgovora sem razbral, s kakimi težavami se borijo naši motokrosisti, ki kljub slabšim raz- meram zasedajo lepa mesta na dr- žavnih in mednarodnih prvenstvih. Osebna kronika RODILE SO: Marija Lajh, Dornava 42 — dekli- co; Marija Horvat, Krčevina 21 — Martina; Antonija Potočnik, Tru- barjevo naselje 30 — deklico; Angela Kline, Zabovci 88 — deklico; Marija Voglar, Dornava 69 — dečka. POROKE: Viktor Hojkar, Cesta Olge Meglic 11. in Kristina Kolarič, Spuhlja 104; Franc Hameršek, Rogaška cesta 14, in Anica Safranko, Panonska 5; Pa- vel Matjašič, Borovci 6, in Rozalija Šešerko, Dornava 123. UMRLI SO: Franc Sprah, Ljutomerska 10, roj. 1887, umrl 7. septembra 1968; Fi-anc Emeršeč, Majski vrh 47, Videm, roj. 14. julija 1968, umrl 7. septembra 1968; Anton Zagoršek, Mariborska 7, roj. 1888, umrl 9. septembra 1968; Juhjana Zelenik. Zg. Velovlak 2, roj. 1896, umrla 9. septembra 1968. Rokomet Drava - Ormož 20:19 110:9) v sredo, 4. septembra, je bila na igrišču Drave rokometna tekma za pokal RZJ. Pred okoli 300 gledalci je bilo srečanje izredno razburlji- vo, morda eno najlepših v zadnjih letih. Tekmo je dobro vodil sodnik Salecl iz Maribora. Kot vedno, .1e derbi med Ormožem in Dravo zanimiv, saj se srečujeta večna rivala v štajerskem lokome- tu. Tokrat se je obetal izenačen boj, ker je ekipa Ormoža letos nekoliko okrnjena brez Šaiariča in Peterke, ki sta prestopila ic Celju. v začetku so pobudo prevzeli do- mačini in povedli z nekaj goli raz- like. Nato so gostje zmanjšali razli- ko na 10:9. kar je o.stalo do odmora. V tem delu igre smo videli nekaj odličnih kombinacij kri) in krilnih igralcev Drave, predvsem Cafute in Stra.ška ter solo prodore Pucka pri gostih. V drugem delu je bila igra zelo izenačena, polna dinamike in proti- napadov. Moštvi sta sc menjavali v vodstvu do konca. Rezultat pa je ostal neodločen 18:16. V tem delu je vratar gostov Roškar v zadnjih se- kundah obranil strel Rozmana s 6-metrske linije, kar je bila prava senzacija. V pokalnih tekmah mora biti zma- govalec znan, zato sta moštvi igrali podaljšek dvakrat po pet minut. Tu- di v podaljšku je ostalo neodločeno 17:17. Tik pred koncem je Drava vodila z golom razlike, vendar so igralci »izgubili živce«, nakar so go- stje iz protinapada izenačili. Pri izvajanju penalov se je konč- no sreča nasmehnila domačinom. Le-ti so od petih penalov izkoristili tri, gostje pa samo dva. Odličen je bil vratar Podpadec, ki je branil tri penale, in se tako oddolžil za nego- tovo obrambo med igro. Pri gostili sta bila dobra vratar Roškar in Pucko, pri domačih pa zaslužijo pohvalo vsi igralci. Ekipi sta igrali v postavah: ORMOŽ: Roškar, Eferl, Kuharic 1, Puklavec 2, Cavič, Šulek, Rihtarič 2, Jurčec, Pucko 9, Klemenčie 3. DRAV.A: Podpadec, Grešnik, D. Gams, Kovač, Cimerman 1, Rozman 2. Gašperšič 1, Kukovec 3, Cafuta 3, Jurkovič 3, Strašek 3. CM V NEDELJO GOMILO! V nedeljo, 15. septembra, bo priredilo turistično društvo Go- mila ob 14. uri pri razglednem stolpu prireditev s tekmo kos- cev, srečolovom ter piknikom, Postregli vam bodo s pristnimi domačimi gibanicami in drugi- mi specialitetami. Pridite, za dobro voljo bo skr- bela domača godba. Mali oglasi UVOZEN, globok športni voziček ugodno prodam. Klarič, Budina 12. KOMUN.ALNO PODJET.IE PTUJ kupi slamo za steljo. GLOBOK ŠPORTNI otroški voziček in kompletno spalnico prodam. Planinšek, Lackova 10, Ptuj. DOBRO OHRANJENO posteljo iz trdega lesa z žičnim vložkom in posteljno omarico zelo ugodno prodam. Katica Rau, Ul. heroja X-acka 9/II, Ptuj. UGODNO PRODAM 8-Utrski bojler, prenosno sobno peč, pomivalno korito, TV ateno in drugo. Pros- nik, Rajčeva 7. Ptuj. DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK TOBI Ul električni kuhalnik v dvema ploščama poceni prodani, Franc Kralj, Trubarjeva 5, Ptuj. MLAD.-V IN POŠTENA ZAKONCA iščeta sobo in kuhinjo ali sam" sobo v Ptuju ali okolici. Naslov v i! upravi. KUPIM GRADBENO PARCELO ^ neposredni bližini Ptuja. Naslov v upravi. DOBRO OHRiVNJEN MOPED ugod- no prodam. Naslov v upravi. KOŠNJO OTAVE prodam. Jože Ca- puder, Naselje bratov ReS 30. VAJENKO ali dijakinjo sprejmeir; brezplačno na stanovanje. Naslov v upravi. GRADBENO PARCELO prodam ^ Stojncih. Vprašajte Franca Leto- nja. Petovia, Ptuj. ISCEM ŽENSKO za štiri ure dnevno za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi. , USLUŽBENEC išče v Ptuju prazno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pošljite na upravo Tednika. PRODAM 80-basno kl:n-irsko harmo- niko ter dve postelji z vložki. Na- slov v upravi. NEDOGRAJENO HISO v Tr/cu 31/u prodam. ISCEM ŽENSKO, ki bi mi štiri ure dnevno pazila na 2-letnega in 4- mesečnega otroka. Vidovič. Ormo- ška 1, Ptuj. S.4iMSKI PODPOROČNIK išče opremljeno sobo v Ptuju. Najem- nino plača vnaprej. Ostalo po do- govoru. Naslov v upravi. LEPO SONČNO SOBO S posebnim vhodom oddam dvema dijakoma. Naslov v upravi. Program radia Ptuj OD 15. DO 21. SEPTEMBRA 1968 NEDELJ.A, 15. SEPTEMBRA 10.00—10.30 tedenski pregled poro- čil in obvestila. 10.30—11.00 razgovor ■ o pripravah na vinsko trgatev, se- stavki o običajih ob trgatvi in pro- pagandna oddaja. 11.00—12.00 rezei- viran čas za prenos osrednje slo- venske proslave ob 23-letnici vstaje ljudstva Primorske. Od 12.00 dalje (po prenosu) čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 16. SEPTEMBRA 15.30—16.00 radijska univerza in odgovori na vprašanja. 16.00—16.20 špert in glasba iz fonoteke. 16.20— 17.00 obvestila, reklame in oddaja Kar ste izbrali — predvajamo. TOREK, 17. SEPTEMBRA 15.30—16.00 poročila, magnetofonski i zapisi in obvestila. 16.00—16.30 pro- pagandna oddaja. 1G.30—17.00 kar ste izbrali — predvajamo. SREDA, 18. SEPTEMBRA ■ 15.30—16.15 z mikrofonom med mla- dimi in sestavki pionirjev o običa- jih ob trgatvi. 16.15—10.40 obvestila in reklame med zabavno glasbo. 16.40—17.00 kar sle izbrali — pred- vajamo. ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 15.30—16.00 poročila, sestavki in ob- vestila. 16.00—16.30 propagandna od- daja. 16.30—17.00 zbiralci plošč pred mikrofonom. OB PETKIH NI SPOREDA SOBOTA, 21. SEPTEMBR.V 15.30—16.00 poročila in reportaža o začetku folklorne piireditve vinska trgatev. 16.00—16.30 obvestila in re- klamna oddaja. 16.30—17.00 oddaja Novi posnetki — nove plošče. V ostalem času prenašamo spored RTV Ljubljana. RADIJSKI PR06RAM ' od 15. do 2t,sept. 1968 NEDELJ.V, 15. SEPTEMBR.A. 6.00—8.00 DOBRO JUTKO! — vmes tivna oddaja. 7.00—7.10 Poročila. 7.20 Informativna oddaja. 7.30—7.45 Za ob 6.05—6.20 Poročila. 6.30 Informa- kmetijske proizvajalce. 7.50 Infor- mativna oddaja. 8.00 Poročila. 8.05 Radijska igra za otroke. 8.43 Skladbe za mladino. 9.00 Poročila. 905 Poslu- šalci čestitajo. 10.00 Se pomnite, to- variši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—12.00 Lepe melodije — vmes ob 11.00—11.20 Poročila. 12.00 Poroči- la. 12.10 Poslušalci čestitajo. 13.00 Poročila. 13.15 Iz operetnih partitur. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.00 Cez hrib in dol. 14.30 Humoreska tedna. 14.45 V tričetrtinskem taktu. 15.00 Poročila. 15.05 Zabavna glasba. 16.00 Radijska igra. 16.40 Iz slovenske or- kestralne glasbe. 17.00 Poročila. 17.05 Športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbe- ne razglednice. 19.25 EIP. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 »V nedeljo zve- čer«. 22.00 Poročila. 22.15 Serenadni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. Vsak dan razen nedelje: 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Po- ročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. G.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 In- formativna oddaja. 8.00 Poročila — radijski in televizijski spored. PONEDELJEK, 16. SEPTEMBRA 14.00 Poročila. 14.05 Lahka glasba. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana. 15.00 Radij- ski dnevnik. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Pesmi in priredbe Zor- ka Prelovca. 16.00 Za vas. 17.00 Po- ročila. 17.05 Operni koncert. 18.00 Po- ročila. 18.15 »Signali«. 18.35 »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Lidija Kodrič. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Z letošnjiii dubrovniških iger. 22.00 Poročila. 22.10 Radi ste jih po- slušali. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. TOREK, 17. SEPTEMBR.\ 14.00 Poročila. 14.05 Za oddih in razvedrilo. 14.55 Kreaitna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Igra simfonični orke- ster. 18.00 Poročila. 18.15 Iz naših studiov. 10.50 Na mednarodnih križ- potjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Metka Stok. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Radijska igra. 20.48 Godala v noči. 21.15 Parada popevk. 22.00 Po- ročila. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Poi'OČila. 23.05 Literarni nokturno. SRED.^. 18. SEPTEMBRA 14.00 Poročila. 14.05 Za razvedrilo. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana. 15.00 Radij- ski dnevnik. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Koncert zbora donskih kozakov. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Mladina sebi jn vam. 18.00 Po- ročila. 18.15 Manuel de Falla: ;>Lju- bezen čai-ovnica« -— baletna glasba. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene razglednice. 19.25 EP. 19.30 Radriski d.nevnik. 20.00 Slavko Osterc: »Krst pri Savici«. 21.25 Slovenska zabavna orkestralna glasba. 22.00 Porbčila. 22.10 Zaplešite z nanii. 23.00 Poročila. 23.03 Literarni nokturno. ČETRTEK, 19. SEPTEMBR.V 14.00 Poročila. 14.Oa Zabavne melo- dije. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Recital pianista Janeza Lovšeta. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert. 18.00 Poročila. 18.15 Glasba in turizem. 19.00 Lahko ncč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Alenka Pintarite. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Domače pesmi. 21.00 Sto let slovenske lirike — X. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.00 Poročila. 22.10 Večer komorne glasbe. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. PETEK, 20. SEPTEMBRA 14.00 Poročila. 14.05 Melodijo Emi- la Waldteufla. 14.35 Poslušalci če- stitajo. 14.55 Kreditna banka Ljub- ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.40 Mali ansambli. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Človek in zdravje. 17.15 Koncert po željah. 18.00 Poročila. 18.15 Zabavna glasba. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Irena Kohont. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Koncert ce- lovških madrigalistov. 20.30 Zabavna glasba. 21.15 Oddaja o pomorščakih. 22.00 Poročila. 22.10 S festivalov jaz- za. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. SOBOTA, 21. SEPTEMBR.V 14.00 Poročila. 14.05 Zabavne me- lodije. 14.55 Kreditna banka Ljub- ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Literarni sprehod. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Beat »glas- ba«. 18.00 Poročila. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Godala v ritmu. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Sobotni ve- čer — vmes ob 20.30—21.10 Zabavna radijska igra. 21.30 Iz fonoteke ra- dia Koper. 22.00 Poročila. 22.10 Od- daja za naše izseljence. 23.00 Poro- čila. 23.05 S pesmijo in plesom v no- \i teden. 01.00 Zadnja poročila. T¥ SPORED Qi 15. do 21. sept. 1698 TV SPORED NEDELJA, 15. SEPTEMBRA 9.30 Ansambel Kumer in Lojze Slak. 10.00 Kmetijska oddaja. 10.50 Prenos prireditve ob 25-letnici vstaje pri- morskega ljudstva (pribl. do 12.30). 15.15 Humoristična oddaja Vase Po- poviča. 16.00 Reportaža iz Nove Go- rice. 16.45 Izgubljeni pes. 17.35 Pro- pagandna m.edigra. 17.40 TV biro (do 18.00). 18.00 TV kažipot. 18.20 Jesen- ske spremembe. 18.58 Cikcak. 19.03 Saga o Forsytih. 20.00 TV dnevnik. 20.45 Vijavaja. 20.50 Zabavno glasbe- na oddaja. 21.50 Športni pregled. 22.20 TV dnevnik. PONEDELJEK, IG. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli. 10.30 Ruščina. 14.45 TV v šoli. 15.40 Ruščina. Ifi.lO Angle- ščina. 16.45 iVIadžarski TV pregled. 17.00 Poročila. 17.05 Mali svet. 17.30 S poti po Mehiki. 17.55 Po Sloveniji. 18.20 Propagandna medigra. 18.25 V vzgoji ni receptov. 18.50 Reportaža. 19.20 Plošča poletja. 19.35 Skrita ka- mera. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35 O. V/ildc: Kako važno je imenovati se Ernest. 22.35 Poročila. TOREK, 17. SEPTEMBRA 9.35 TV v Soli. 10.30 Ar,gle;"Cina. 14.45 TV v šoli. 15.40 .Angleščina. 17.25 Kljukčeve dogodivščine. 17.40 Torkov večer. 18.10 V središču po- zornosti. 19.00 .-Vtletika Jugoslavi.ia — Norveška. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30_ Vijavaja. 20.40 Šport in turizem v Kranju. 22.40 Trije du- eti in en solo. 23.10 Poročila. SREDA, 18. SEPTEMBR.V 9.35 TV v šoli. 17.05 Madžarski TV pregled. 17.20 Poročila. 17.25 Mala Sirena. 17.45 Kje je, kaj je? 18.00 Pisani trak. 18.20 Ne črno, ne belo. 19.05 Atletika Jugoslavija — Norve- ška. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Romeo in .^t- ja v ljubljanskih Križankah. Pred- volilni vrtiljak v ZDA. Poročila. ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli. 10.30 Nemščina. 11.00 Angleščina. 14.45 TV v šob. 15.40 Nemščina. 16.50 Poročila. 16.55 Tiktak: Biser. 17.10 Daljnogled. 17.40 Velesejemski TV biio. 18.00 Po Slo- veniji. 18.15 Propagandna medigra. 18.20 Narodna glasba. 18.45 Reporta- ža. 19.05 Češkoslovaški baletni an- sambel. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnev- nik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Pick\vickov- ci. 21.25 Kulturne diagonale. 22.25 Poročila. PETEK, 20. SEPTEMBR.\ 9.35 T V v šoli. 11.30 Francoščir. 14.35 TV v šoli. 17.40 Velcsejem^,;; TV biro. '".55 Buffclo Bili. 18.20 Mla- dinski koncert. 19.05 Na poti po Prekmurju. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.45 Vijavaja. 20.50 Trgo- vina na glavni ulici. Poročila. Du- brovniške poletne prireditve. SOBOTA. 21. SEPTEMBR.4 9.35 TV v šoli. 13.25 Poročila. 18.30 Resnica in legenda o Cortezu. 19.20 Šport. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnev- nik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Zagorske popevke. 22.03 Humoristična oddaja Vase Popoviča. 22.55 Propagandna oddaja. 23.15 Zagorske popevke. 24.00 Poročila. SVET ZA URBANIZEM iN KOMUNALNE ZADE^ VE SKUPŠČINE OBČI NE PTUJ objavlja po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in po sklepu pete seje sveta za urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Ptuj z dne 10 septembra 1!^68 JAVNO RAZGRNITEV a) predloga dopolnitve zazidave za individualno gradnjo hiš v Ptuju ob Ljudskem vrtu; b) predloga dopolnitve zaziciave za individualno grad- njo stanovanj ob Ljutomerski cesti v Ptuju; C) predloga dopolnitve zazidave za individualno grad- njo stanovanj na Vičavi v Ptuju za dobo 30 dni od dneva te objave. Dopolnitev zazidalnih načrtov je na ogled v oddelku za upravnopravne zadeve skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 33/n. Predloge dopolnitev zazidave za naštete kraje si lahko v času razgrnitve ogleda vsak občan ali organizacija v uradnih dneh v sredo in petek od 8. do 15. ure ter da svoje predloge in pripombe. Skupščina občine Ptuj OSNOVNA SOLA BRATOV RES, DESTERNIK, razpisuje prosto delovno mesto KUHARICE ŠOLSKE KUHINJE Pogoji: 1. kvalificirana kuharica, 2. polkvalificirana kuharica z nekaj leti prakse. Po.skusna doba dva meseca. Stanovanja ni. Pro.šnje pošljite na naslov: Ravnateljstvo osnovne šole bratov Reš, Desternik, v 15 dneh po objavi razpisa. Šola Desternik KMETIJSKI KOMBIN.VT PTUJ — OBRAT ZA ZADRUŽ- NO KOOPERACIJO JOŽE LACKO PTUJ razpis u j c javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev in gospodarske zgradbe: 1. traktorja Fe-35 s priključki, 2. dela gospodarske zgradbe v Placarovcih, p. Gorišnica. Javna prodaja traktorja s priključki bo v soboto, dne 14. septembra 1968, ob 8. uri zjutraj v Mostju pri Juršin- cih. Prodaja dela gospodarske zgradbe bo v petek, 20. septem- bra 1968, ob 10. uri dopoldne. Ogled je možen od 13. septembra 1968 dalje vsak dan od 8. ure naprej na prodajnem prostoru. Interesenti morajo pred pričetkom prodaje poiuziii var- ščino v višini 10 odstotkov izklicne vrednosti. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ ENOTA ZA GOSPO- DARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI 10. 9. 1968 Kmetijski kombinat Ptuj — Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami razpisuje po sklepu delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj XI natečaj za prodajo stanovanjskih luš. gospodarsl-iih posloiuj in oliišnic nd območju Skupščine občine Ptuj L 1. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, brez ohiš- nice v Mestnem vrhu 71, za izklicno ceno 6.320 din. 2. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in ohišni- co v Podlehniku 69, za izklicno ceno 11.186,80 din. II. interesenti za nakup stanovanjskih hiš, navedenih pod lučko L, morajo vložiti pismene ponudbe s točnim na.slo- vom in zneskom, ki ga nudijo, v zaprti kuverti do 30. sep- tembra 1968. na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj xr. na- tečaj za prodajo hiš. III. Natečaja so lahko udeležijo vsi jugoslovanski državlja- ni, ki nudijo enake ali boljše pogoje od razpisanih. Nosilci stanovanjskih pravic imajo predkupno pravi- co, če nudijo enako ceno kot drugi najboljši ponudnik. IV. Obene.n s ponudbo morajo interesenti vplačati pri SDK Ptuj na žiro račun št. 524-1-623 ali na centralni bla- gajni kombinata predpisano varščino, in to 10ood izklic- ne cene. V. Ce interesent odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist podjetja. Ce ponudnik ne uspe s svojo ponudbo zaradi drugih boljših ponudb, sc mu varščina vrne. VI. Ponudba, ki ne bo imela do predpisanega roka polože- ne varščine, ne bo obravnavana po razpisu. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni. VII. Vse potrebne informacije po tem natečaju dobe inte- resenti na upravi Kmetijskega kombinata Ptuj, Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, soba št. 22. glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja časopisni zavoc P:ujsUi tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredni."'vi od- bor, Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik). Bogo Hmelina, Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak petek. Tekoč račun pri SDK Ptuj, št. 624-3-72. Tiska' časopisno podjetje Mari- borski tisk. Maribor. Svetozarevska 14 Rokopisov ne vračamo.