. maraton
Staro mestno jedro PTUJ
I 12
i 3 ; Staro mest ■	: www.polimaraton.si
dni i 14. JUNIJ
v
Torek: Tednikov kopalni dan | Pol'tika "	Videm • Ali se
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih.
Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
bliža vojaški udar?
O Stran 7
Ptuj, petek, 4. aprila 2014 letnik LXVII • št. 27 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Štajerski
Spodnje Podravje • Državni in evropski milijoni za kanalizacijo
V Ptuju, Markovcih in Gorišnici bodo lažje zadihali
Po dobrega pol leta agonije bodo župani občin Ptuj, Markovci in Gorišnica nekoliko lažje spali. Zakaj? Lani jeseni so zagrizli v 13-milijonsko naložbo gradnje kanalizacije, za katero jim je bil z odločbo zagotovljen sofinancerski delež iz državnega in evropskega proračuna.
Aktualno Ormož • Je
sindikalni zaupnik trn v županovi peti? O Stran 2
Dela na terenu so se začela, z odločbo obljubljenega denarja pa od nikjer. Pogodba, s katero se zagotavlja jamstvo, da bo evropski denar dejansko izplačan, namreč ni bila podpisana. Ker je gradnj a na terenu v polnem teku, so občine doslej dela plačevale iz lastnih proračunov. A takšnega finančnega bremena več dolgo ne bi zmogle in bi se bile primorane zadolžiti, da bi gradbena dela lahko nadaljevali. V skrajnem primeru pa bi tudi na pol končana dela ustavili. A ne bo se zgodil niti prvi niti drugi scenarij. Pogodba o državnem in evropskem sofinanciranju bo podpisana danes popoldan v ptujski Mestni hiši. Podpisniki pogodbe bodo minister Dejan Židan ter župana občin Ptuj in Gorišnica Štefan Čelan in Jože Ko-kot. Slednji pogodbo podpisuje tudi v imenu občine Markovci, saj se za markovsko in gorišniško občino naložba gradnje kanalizacije finančno pelje preko proračuna občine Gorišnica. Na fotografiji je objekt čistilne naprave na Forminu, ki ga gradijo v okviru projekta.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Šport
Blaž Rola • »Peščena podlaga in navijači so naša prednost « O Stran 11
RADIOPTUJ
89,8 »98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si
Pol milijarde evrov v železno cesto
Spodnje Podravje • Investitor 109 kilometrov obnove železniške proge med Pragerskim in Hodošem je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, naložba se sofinancira s sredstvi Evropskega kohezijske-ga sklada in naj bi bila končana prihodnje leto. Kaj vse bo narejeno, razkrivamo v Tednikovem objektivu.
O Stran 4 in 5
Kaj se skriva pod krinko
javno-zasebnega
partnerstva
Gorišnica • Računsko sodišče je nedavno preverjalo pravilnost in smotrnost poslovanja Občine Gorišnica - v delu, ki se nanaša na ustanovitev stavbnih pravic za gradnjo poslov-no-stanovanjskega objekta v središču občine. Svetnik Bojan Purgaj je zaradi ugotovljenih nepravilnosti župana Jožeta Kokota pozval k odstopu.
O Stran 3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 4. aprila 2014
Ormož • Nova sistemizacija delovnih mest, pritiski na sindikat
Je sindikalni zaupnik trn v županovi peti?
Uslužbenec občine Ormož Danilo Kosi je lani jeseni prejel sklep o odpovedi delovnega razmerja. Kaznovan naj bi bil zato, ker opozarja na domnevne nepravilnosti pri izvajanju nalog občine. »Moje prepričanje je, da mora občinska uprava delati v skladu z veljavno zakonodajo in stroko,« je poudaril Kosi in ekskluzivno za naš časopis predstavil svojo zgodbo.
»V upravi Občine Ormož sem se zaposlil leta 2005. Vodenje Organizacije sindikata občinske uprave Ormož sem prevzel leta 2007 in dokaj aktivno opozarjal na nekatere nepravilnosti. Med drugim so takrat na nezakonit način za vršilca dolžnosti vodje skupne občinske uprave zaposlili Borisa Novaka. Da je bila zaposlitev nezakonita, je ugotovila inšpektorica za sistem javnih uslužbencev. Nato so se stvari začele stopnjevati. Novak ni izpolnjeval enega izmed pogojev za to delovno mesto, to je bilo sedem let delovnih izkušenj. Prav tako je inšpektorica ugotovila, da je kot vršilec dolžnosti predstojnika v nasprotju z zakonom sprejel Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v skupni občinski upravi. Predstojnik organa skupne občinske uprave namreč nima pooblastil, da bi lahko samostojno sprejemal takšen akt,« je pripoved začel Danilo Kosi.
Neusklajen kadrovski načrt?
Običajno je tako, da se sistemizacija delovnih mest med sindikatom kot predstavnikom delojemalcev in občino kot delodajalcem usklajuje. »Osnova za sistemizacijo je kadrovski načrt, h kateremu mora sindikat podati svoje mnenje. Kadrovski načrt je sestavni del proračuna. Z njim se določi število delovnih mest in je v občinskem proračunu osnova za določitev sredstev za plače zaposlenih. Kadrovski načrt se sicer skozi leto lahko spreminja. Ob sprejemanju proračuna za leti 2013 in 2014 je župan kot predlagatelj k proračunu predložil kadrovski načrt, ki s sindikatom ni bil usklajen. Na načrt smo podali negativno mnenje, a je občina kljub temu nato na novo potrdila še novelacijo Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest. Pravilnik je bil na oglasni deski objavljen 22. julija 2013. Sindikat se je na objavo odzval. Prepričani smo bili, da
Na marčevski seji sveta občine Ormož smo lahko slišali, da naj bi Danila Kosija zaposlili na delovnem mestu tajnika v krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu. »Sam o tem uradno še nisem bil obveščen,« je Kosi povedal za naš časopis in med drugim poudaril: »Če nekdo želi delati v skladu z veljavno zakonodajo, mu je to onemogočeno. Potem se je za vprašati, na kakšen način prispevati k temu, da bi se stvari v naši družbi izboljšale. Morda bom na nepravilnosti pričel opozarjati kot aktiven državljan.«
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Kosi: »Lahko mi odvzamejo delo, lahko me degradirajo. Znanja mi ne morejo vzeti.«
je Občina Ormož kršila socialno partnerstvo, saj je pri pripravi Pravilnika zaobšla mnenje reprezentativnega sindikata. Ko so ugotovili, da je res šlo za kršitev, so Pravilnik po treh tednih, 12. avgusta 2013, preklicali. In postopek začeli znova. Za mnenje so zaprosili sindikat. Mi smo dali negativno mnenje. Nato so s sindikatom, torej z mano, sklicali usklajevalni sestanek. 23. septembra je bil sprejet nov, drugi Pravilnik o sistemizaciji, s katerim je bilo moje delovno mesto v skupni občinski upravi ukinjeno. Naloge iz mojega ukinjenega delovnega mesta so se v skladu z reorganizacijo prenesle na tri druga delovna mesta. Po novi sistemizaciji sta bili sicer ukinjeni še dve delovni mesti, ki pa prej tako ali tako nista bili nikoli zasedeni.«
Ukinitev
delovnega mesta, nato odpoved
Danilu Kosiju je bil novembra lani, po tem, ko so mu septembra delovno mesto z novo sistemizacijo ukinili, izdan sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, kljub vedenju, da ima kot sindikalni zaupnik
posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Na sklep se je Kosi pritožil na vladno komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja. Ta je konec januarja njegovi pritožbi ugodila. V skladu z odločitvijo komisije je morala Občina Ormož sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi preklicati oziroma ga umakniti.
Delovnega mesta nima, v službo hodi
Kljub temu da je bilo Ko-sijevo delovno mesto s Pravilnikom 23. septembra lani ukinjeno, je bil le-ta vseskozi oziroma je še v službi. Na vprašanje, na katerem delovnem mestu je, je nemogoče odgovoriti, ker njegovo večletno delovno mesto svetovalca za komunalne zadeve in promet več ne obstaja. »Ne glede na to, da je bilo moje nekdanje delovno mesto pred pol leta ukinjeno, sem svoje delovne naloge opravljal še kar naprej. V času od ukinitve delovnega mesta ni-
sem nikoli prejel dokumenta, v katerem bi bilo definirano, kaj delam in česa ne. Od 16. decembra 2013 mi delodajalec več ni dajal nalog za območje občine Ormož. Za Središče ob Dravi so naloge prenehale prihajati lani proti koncu leta, za Sv. Tomaž sem naloge opravljal do 11. marca letos. In to kljub temu, da moje delovno mesto pravno-formalno od 23. septembra lani več ne obstaja. Novega mi niso dodelili, saj so starega ukinili prav z namenom, da me vržejo na cesto. Ker je vladna komisija moji pritožbi januarja ugodila, jim načrt, da me vržejo iz službe, ni uspel. Ugotovili so, da imam kot sindikalni zaupnik pravno varstvo pred odpovedjo. In tako se je začel pritisk na zaposlene na občini - tiste, ki so člani sindikata. Plan je bil najbrž ukinitev Organizacije sindikata občinske uprave Ormož. Nadalje bi to pomenilo, da sindikalna organizacija na Občini več ne obstaja in potem bi se tudi meni ukinilo pravno varstvo. Županu je sicer uspelo doseči, da se je število članov v sindikatu zmanjšalo. Ni mu pa uspelo onemogočiti delovanja sindikata. Organizacija sindikata občinske uprave Ormož še deluje! Povedati moram, da je naš sindikat še vedno reprezentativen, saj imamo reprezentativnost zagotovljeno na ravni države,« je jasen Kosi.
Ormoški občinski svet je na nedavni 29. redni seji potrjeval rebalans proračuna za letošnje leto, katerega sestavni del je kadrovski načrt. »Sindikat ni imel možnosti, da h kadrovskemu načrtu poda svoje mnenje. In s tem je bila vnovič kršena zakonodaja. 21. marca smo občinskemu svetu predložili opozorilo, naj rebalansa proračuna, ker je neusklajen, ne sprejme. Župan našega opozorila, čeprav je bilo le-to vloženo na občinski svet, svetnikom ni predložil,« je povedal Kosi.
informacije o domnevnih pritiskih na Danila Kosija in ga povprašali, ali z zaposlenimi na Občini Ormož res izvaja razgovore, naj se izčlanijo iz sindikata. »Vaše informacije ne držijo. Na nikogar kot župan nisem vplival glede članstva v sindikatu in ne vem, kdo vse so člani sindikata. Danilo Kosi je sindikalni zaupnik in ima zato po slovenski zakonodaji posebno varstvo. Mene kot župana kakor tudi svojega neposredno nadrejenega že dalj časa o ničemer ne obvešča. Vsak mesec bi namreč moral narediti poročilo o svojem delu, a tega ne dela.«
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Župan Alojz Sok na 29. redni seji občinskega sveta o tem, zakaj so ukinili delovno mesto, na katerem je bil zaposlen Danilo Kosi: »Zmanjšal se je obseg dela in šlo je za prerazporeditev.«
Sok Kosijeve navedbe zanika
Za mnenje o primeru Danila Kosija smo zaprosili tudi župana občine Ormož Alojza Soka. Povedali smo mu, da so nam že nekaj časa poznane
Uvodnik
Ledvica za plenilski interes moje države
Najraje bi si zapela Šifrerjevo »Kdo bo na pogreb prišel, ko umrla, bo država,« Diagnoza bolezni: korupcija. Plenilske metastaze so se zajedle v vsak organ telesa mlade 23-letnice. Utrujena sem od nakladanja, Nakladanja o tem, kako bomo izšli iz krize. To ni kriza. To so posledice gverilskega plenjenja milijonskih in milijardnih zneskov: iz bank, ministrstev, javnih ustanov... Podkupnine, provizije, privatizacijska posojila. Državljani krpamo finančno vrzel, ki je posledica plenjenja našega premoženja. A ne bi bilo normalno, da se poišče domnevne krivce, ki so vrzel povzročili, se jim krivda dokaže, premoženje odvzame in bi se izropana državna blagajna (vsaj deloma) napolnila iz tega vira. Ne, kje pa! Celotna generacija dvemilijonske Slovenije bo naslednjih 50 let ali več reševala finančno luknjo, ki so nam jo v dveh desetletjih uspeli nakopati naši sonarodnjaki. Smrad, ki se širi po državi, je neznosen. Pa ne tisti, ki ga sapica vetra včasih prinese z bližnje kmetije. Tisti je naraven in iz tistega nekaj zraste. Smrdi vonj, ki se širi iz razpadajočega telesa naše države. Denarja ni, zadolžujemo se po enormno visokih davčnih merah, politika živi v svojem svetu. Ljudje so brez služb, mladi brez prihodnosti. Politični cirkus v Ljubljani pa kar po svoje. Po padcu nepremičninskega zakona finančni minister pove, da se poskus ni posrečil. In da je v življenju pač tako - če ne uspe prvič, morda uspe drugič. Mar bi bil raje tiho. Na hudo bolnem telesu naše države za povrh izvajamo še znanstvene eksperimente. Če ne bo šlo v prvo, bo šlo v drugo. Tega razmišljanja ne kupim in ostro protestiram proti takšnemu načinu vodenja. Vladne poteze in ukrepe je treba dodobra premisliti in predelati. Igrate se z državo in igrate se z življenji nas državljanov. Državo ste že dotolkli. Boste dotolkli tudi narod? Postali smo novodobni sužnji mednarodnih finančnih institucij. Plačujemo davek na davek. Za državo in plenilske elite dajem polovico svojega težko prigaranega zaslužka. Ker so država in njeni plenilci pogoltni in nepredvidljivi, lahko pričakujem, da bodo zahtevali še več. Mar nas boste slekli do kosti? Ali morda predlagali, da za dobro države vsak državljan časti še po eno zdravo ledvico? Te se prodajajo za relativno dobro ceno. Morda bi s tem pridobili dovolj, da bi znova nahranili pogoltna žrela gverilskih plenilcev. Ker za narod vam je malo mar.
Mojca Zemljarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 4. aprila 2014
Aktualno
Štajerski	3
Gorišnica • Računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti
Kaj se skriva pod krinko javno-zasebnega partnerstva
Računsko sodišče je nedavno preverjalo pravilnost in smotrnost poslovanja Občine Gorišnica - v delu, ki se nanaša na ustanovitev stavbnih pravic za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta v središču Gorišnice.
Foto: Črtomir Goznik
Računsko sodišče Občini očita nepravilnosti pri cenitvah ter napake pri javnem naročanju - v primeru podelitve stavbne pravice za poslovno-stanovanjski objekt v središču Gorišnice. Zasebni partner pri projektu je bilo ptujsko gradbeno podjetje Gradis, ki je sicer pred leti končalo v stečaju.
Sodišče v poročilu ugotavlja, da Občina pri izvedbi projekta ni poslovala v skladu s predpisi, ker ni poskrbela, da bi bil projekt izgradnje objekta oddan po predpisih s področja javnega naročanja in javno-zasebne-ga partnerstva. Občina je po mnenju Računskega sodišča zaobšla tudi pripravo investicijske dokumentacije, s premoženjem ni gospodarila kot dober gospodar, ker ni pridobila ocenjene vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet menjave. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je Računsko sodišče Občini Gorišnica izreklo negativno mnenje in izdalo ugotovitev, da Občina pri izvedbi projekta ni ravnala učinkovito. »Občina je delno utemeljila interes za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, ni pa izvedla dodatnih analiz možnosti izgradnje in ni evidentirala potreb zanjo, s čimer bi dodatno utemeljila svojo odločitev. Občinski svet je razpravljal o edini predstavljeni možnosti in jo potrdil. Glede na vrednostno pomembnost investicije bi Občina morala opredeliti še druge možne načine izvedbe projekta, analizirati njihove prednosti in
slabosti, rezultate predstaviti občinskemu svetu in šele na tej podlagi sprejeti odločitev o načinu izvedbe projekta,« je navedeno v poročilu Računskega sodišča.
Merilo za izbor ponudnika ni bilo ustrezno določeno, prav tako ni bilo definirano, kaj Občina vlaga in kaj pričakuje v zameno. Sklenjene pogodbe niso v skladu z razpisno dokumentacijo, med seboj niso skladne. Vrednost vloženega in pridobljenega premoženja Občine v projektu je bila sporazumno določena na 57.700 evrov, skupno je Občina za izvedbo projekta iz proračuna namenila vsaj 66.900 evrov. Občina za gradnjo poslovno-stanovanjske-ga objekta tudi ni realizirala 24.839 evrov potencialnih prihodkov občinskega proračuna od komunalnega prispevka.
Odzivno poročilo neprepričljivo
Na revizijske ugotovitve Računskega sodišča se je Občina Gorišnica odzvala z 12 stranmi dolgim poročilom in ugotovitev Računskega sodišča o negospodarnem rav-
nanju označila kot neutemeljeno. »Kljub pomanjkljivim administrativnim postopkom pri celotni investiciji smo ravnali kot dober gospodar in premoženje občine oplemenitili v največji možni meri. K oddaji ponudbe smo povabili več ponudnikov, s katerimi smo nato v praksi v konkurenčnem dialogu uveljavili
svoje zahteve v maksimalnem možnem obsegu za čim ugodnejšo ceno. Občini Gorišni-ca je tako sicer mogoče očitati administrativne napake pri upoštevanju zakonodaje, popolnoma neutemeljen in neresničen je očitek o negospodarnem ravnanju s premoženjem občine. Stavbna pravica je bila utemeljena z dejstvom,
da po prenehanju le-te preide celoten objekt v last Občine Gorišnica in se s tem zagotovi minimalno tveganje. Prav tako si je Občina Gorišnica z izvedenim načinom zagotovila vpliv pri izgradnji, urejeno ploščad in lastninsko pravico ploščadi, dve parkirišči v garažnih prostorih, s podelitvijo relativno kratke stavbne
pravice tudi datum dokončanja del in da s prodajo nepremičnine Občina ne izgubi možnosti določanja oziroma soodločanja. Zaradi vrednosti projekta smo bili mnenja, da ni treba izdelati investicijske dokumentacije. Uradna cenitev je bila izvedena, kar smo že poudarili tudi v svojem odzivu na predlog revizijskega poročila, vendar jo je Računsko sodišče iz neznanih razlogov zanemarilo. Pri celotni izvedbi projekta se je ravnalo po načelu dobrega gospodarja ter načelu učinkovitosti in uspešnosti. Menimo, da je Občina svoj vložek v projekt večkratno povečala,« sta v odzivnem poročilu med drugim zapisala direktor občinske uprave Matevž Cestnik in župan Jože Kokot.
Računsko sodišče je popravljalne ukrepe ocenilo kor nezadovoljive, oceno pa med drugim utemeljilo z besedami: »Občina ni opisala poslovnih procesov javno-za-sebnega partnerstva in javnega naročanja z opredelitvijo osnovnih aktivnosti procesa in odgovornosti za njihovo izvedbo ter navedbo ukrepov za izboljšave.«
Mojca Zemljarič
Purgaj župana pozval k odstopu
O ugotovitvah Računskega sodišča se je na torkovi seji med svetnikom Bojanom Pur-gajem in županom Jožetom Kokotom vnela vroča in glasna razprava.
Purgaj je poudaril, da je predlagal, naj se poročilo Računskega sodišča na dnevni red tokratne seje uvrsti kot samostojna točka. Župan se s predlogom ni strinjal. »Na nepravilnosti, ki jih ugotavlja Računsko sodišče, sem vas pred štirimi leti opozarjal. Moja opozorila ste grobo zavrnili, češ da je vse v najlepšem redu in po predpisih. Niti se ni ugodilo moji prošnji, da se nad izvedbo projekta uvede interni občinski nadzor. Zato sem se obrnil na Računsko sodišče. Ko je le-to začelo preiskavo, me je župan šikaniral in obtoževal, da delam proti občini. Novembra lani je Računsko sodišče objavilo revizijsko poročilo, iz katerega izhaja, da občina ni poslovala v skladu s predpisi in da je kršila zakonodajo. Če se na podlagi revizijskega poročila, ki je nesporno ugotovilo nepravilnosti, sproži kazenski postopek, in če se dokaže krivda malomarnega poslovanja, je predpisana kazen do treh let zapora. Župan, pod težo teh dejstev vas pozivam k odstopu,« je bil oster Purgaj.
Župan Kokot je najprej odgovarjal v spravljivem tonu: »Računsko sodišče nam med drugim očita, da za objekt nismo obračunali komunalnega prispevka. Obračunati in zaračunati ga nismo mogli, ker ga takrat nismo obračunavali nikomur. Dokumentacijo o tem bomo pripravili za naslednjo sejo občinskega sveta. Če bi bilo tako, kot vi pravite, bi oni mene že kaznovali. Ne silite me v neki odstop.«
Purgaj ni odstopil od svojega: »Ne izkrivljajte
dejstev. Tudi v porevizijskem poročilu na datum 20. marec 2014 je zapisano, da revizorji izkazane popravljalne ukrepe ocenjujejo kot nezadovoljive. Če bi bilo vse po zakonu, Računsko sodišče poročila s takšnimi ugotovitvami ne bi izdalo. Bili so seznanjeni z vsemi dejstvi in poznajo zakonodajo.«
Tudi župan Kokot se ni vdal: »Boste vse skupaj dobili, kompletno gradivo. Potem si bodo naši svetniki to prebrali in boste videli, kaj je tu res in kaj ni res. In se ne mislim s tabo prepirati. V kratkem bo sledila seja. Danes naši svetniki ne morejo ocenjevati, ker ne vedo, za kaj gre. Dogovorjeno?«
Potem je Purgaju zavrelo: »Sodišče je sodišče. Ne moremo mi, svetniki, odločati, kaj je zakonito in kaj ne. Mi bomo odločali, ali je Računsko sodišče odločilo dobro ali ne? Mi si bomo to prebrali in odločali, ali so oni to dobro raziskali ali ne?«
Župan se je branil: »Za teh pet arov zemljišča ... Dobro veste, da če takrat ne bi pridobili investitorja, ki je objekt zgradil, bi še danes imeli tukaj podrtijo. Še danes bi tukaj stal »spomenik« - tako kot nam pri glavni cesti stoji stara občinska dvorana. Ko bodo svetniki poročila prebrali, bodo lahko sami ocenili, koliko je bila občina pri tem poslu oškodovana. Po moje smo več pridobili kot izgubili.«
Purgaj pa nazaj: »Ne zavajajte! Mi smo v ta projekt leta 2007 vložili 22.000 in leta 2008 52.000 evrov - za projekte, za rušenje, za ne vem kaj vse. Nismo vložili samo zemljišča, kot vi napačno navajate. Vse vaše navedbe, ki ste jih podali v odzivnem poročilu, je Računsko sodišče zavrnilo.«
»Na koncu boste rekli, da sem se jaz okoristil,« je cinično vprašal Kokot.
»Ne,« je odločno odvrnil Purgaj, »občina s premoženjem ni gospodarila kot dober gospodar, ni pripravila investicijske dokumentacije, ni poslovala v skladu s predpisi, sklenjene pogodbe niso v skladu z razpisno dokumentacijo. Občinski proračun je bil oškodovan za več deset tisoč evrov. To so ugotovitve Računskega sodišča.«
Na koncu je župan krivdo za porazno poročilo Računskega sodišča prevalil na nepoznavanje zakonodaje s področja javno-zasebnega partnerstva. Češ, bili smo pionirji ... »Nihče ni
prav vedel, kako to gre. Tri-, štirikrat smo tukaj sedeli, da smo to porihtali. Je bilo tako? To smo sprejemali in reševali. Na koncu nas pa zdaj sprašujejo, zakaj niste to in ono. Ampak takrat smo bili na začetku in niti nihče ni znal prav svetovati, kako neko zadevo pravilno zakonsko izpeljati. Izbrali smo izvajalca, imeli smo razpis ...«
»Kaj, kaj ste rekli? Kaj da smo imeli? Razpis!?« je županu v besedo skočil mladi svetnik. Odločno je nadaljeval: »Leto dni ste govorili neresnico, da smo imeli razpis. Razpisa ni bilo. To je prav ena izmed največjih kršitev, ki jih navaja Računsko sodišče. Izvedli ste naročilo majhne vrednosti - da ste se razpisu izognili ...«
Kokot pa po svoje naprej: »Boste na naslednji seji dobili vse papirje in si boste lahko vse prebrali, pa me potem obsojajte ...«
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 4. aprila 2014
Podravje • Za hitrejšo in zmogljivejšo povezavo
V železnico pol milijarde evrov
Na območju Podravja in Pomurja poteka obsežna obnova železniške proge, vredna skoraj pol milijarde evrov. Investitor 109 kilometrov obnove železniške proge med Pragerskim in Hodošem je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, naložba se sofinancira s sredstvi Evropskega kohezijskega sklada in naj bi bila končana prihodnje leto. V Tednikovem objektivu tokrat predstavljamo dela na posameznih mikrolokacijah - od Pragerskega do Ljutomera. Naš sogovornik je bil vodja projekta Dejan Jurkovič iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor.
Pragersko-Kidričevo
Začenjamo na relaciji proge Pragersko- Kidričevo. Obstoječi železniški prehod Gaj-Stražgonjca bodo v sklopu projekta nadomestili s podvozom. V Šikolah zavarovani železniški prehod ostane, v Pongrcah bodo po izgradnji povezovalne ceste na Šikole železniški prehod ukinili. Tudi v Jablanah bodo en prehod v prihodnje ukinili in zgradili podvoz. Nivojski prehod v Cirkovcah pri sedanjem postajališču ostane, prehod pri transformatorski postaji v Cirkovcah bodo nadomestili s podvozom. Prav tako bo na lokacijo k transformatorski postaji prestavljeno postajališče Cirkovce.
V Gaju pri Pragerskem so na desni strani proge na-
mestili 1,2 kilometra protihrupne ograje. Protihrupna ograja v dolžini pol kilometra je že zgrajena tudi na desni strani proge v Pongrcah. V Cirkovcah je protihrupna ograja nameščena na levi in desni strani proge - na obeh straneh približno v dolžini po pol kilometra.
Nezavarovani železniški prehod v Strnišču (Strnišče ena) bodo ukinili, zgradili bodo povezovalno cesto. Na mestu današnjega zavarovanega železniškega prehoda bodo v Strnišču zgradili nadvoz, ki bo v prihodnje služil kot del kidričevske obvoznice. Na desni strani proge bodo v Strnišču zgradili 340 in na levi strani proge 770 metrov protihrupne ograje. Na območju Kidričevega posegi niso predvideni. Tam so železniško infrastrukturo
posodabljali v letih 2006 in 2007.
Hajdina
V članku navajamo lokacije, kjer bodo namestili protihrupne ograje. Leva ali desna stran proge pomeni gledano v smeri od Pragerskega proti Hodošu.
Zavarovani železniški prehod (na glavni cesti med Zg. Hajdino in Kidričevim) bodo v prihodnje ukinili in ga na novi lokaciji nadomestili z nadvozom. Od lokacije zdajšnjega prehoda do novega nadvoza bodo zgradili povezovalno cesto. Pri pokopališču na Hajdini bodo uredili zavarovan železniški prehod, v obstoječi obliki bodo ohranili (in posodobili) tudi zavarovani železniški prehod pri hajdinski železniški postaji. V bližini postaje bodo zgradili dve protihrupni ograji - na levi strani proge v dolžini slabih 250 in na desni strani dobrih 900 metrov. Prav tako bo protihrupna ograja (350 metrov) nameščena na Zg. Hajdini, desno od proge. Nadalje postavitev protihrupnih ograj v dolžini 370 metrov načrtujejo levo od proge na Zagrebški cesti na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Zavarovani prehod pri železniški postaji Hajdina ostane in ga bodo posodobili. V bližini postaje bodo na obeh straneh proge zgradili protihrupno ograjo. Postavitev protihrupnih ograj se načrtuje tudi na Zagrebški cesti na Ptuju.
Ptuj
Na Ptuju, na desnem bregu Drave, bodo obnovili dva železniška mostova. Konstrukciji jeklenega železniškega nadvoza na Zagrebški cesti pri Perutnini Ptuj in mostu čez Studenčnico bodo zamenjali z armirano-betonskimi. Obnovili bodo železniški most čez Dravo. Most bodo prebarvali in ojačali. Ob pro-
gi pri OŠ Mladika bodo namestili 360 metrov protihrupne ograje. Pri Borovem bodo pod progo (in pod Osojni-kovo cesto) zgradili podhod za pešce in kolesarje. Gradnjo podhoda pod cesto bo financirala MO Ptuj. Na območju železniške postaje na Ptuju je že nekaj časa odprto veliko gradbišče. Obstoječe tire na območju centra Ptuja bodo nadomestili z novimi,
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na glavni cesti med Ptujem in Dornavo bo zavarovani železniški prehod zamenjal nadvoz. Gradnja se je že pričela.
Prehod pri Borovem na Ptuju se ukinja. Nadomestil ga bo podhod za pešce in kolesarje. Podhod naj bi bil oziroma se nadaljeval tudi pod Osojnikovo cesto.
ki bodo omogočali višjo kategorijo obtežbe - s C3 na D4. V skladu z današnjo zmogljivostjo proge in kategorijo lahko vlaki čez Ptuj peljejo z 20 tonami na os obtežbe. Ko bo proga posodobljena, bodo lahko vozili z obtežbo 22,5 tone na os. Takšna obremenitev bo sicer veljala za celotno dolžino 109 kilometrov posodobljene proge. Obstoječe železniške tire na Ptuju obnavljajo in podaljšujejo, kar bo omogočalo, da se bodo lahko na ptujski železniški postaji srečevali vlaki dolžine do 750 metrov. Tire bodo podaljšali v smeri proti Rogoznici (mimo žage). Na Ptuju gradijo tudi elektro napajalno postajo. Postaja bo priključena na daljnovod, v njej se bo električna energija transformirala na 3 kilovolte enosmerne napetosti, s katero se napaja elektrifikacija železniške proge. Na celotni trasi Pragersko-Hodoš je za elektrifikacijo proge predvidenih šest elektro napajal-
So bile odškodnine previsoke?
Računsko sodišče je v sredini marca v javnost posredovalo svoje ugotovitve v zvezi z nepravilnostmi, ki so jih ugotovili pri določanju in izplačevanju odškodnin za odkupe in razlastitve nepremičnin zaradi gradnje ali obnove gospodarske javne infrastrukture.
Kot je na novinarski konferenci povedal drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb, so oškodovanci v primeru gradnje železniške proge Pragersko-Hodoš-dr-žavna meja prejeli za 1,16 milijona evrov višje odškodnine kot oškodovanci v primeru gradnje državnih in regionalnih cest. Poleg tega je ministrstvo za infrastrukturo omejilo izbor cenilcev, ki so lahko opravljali te cenitve. Cenitvena poročila so bila nepravilna ali nepopolna, v nekaterih
primerih na primer ni bilo dokazil o ogledu nepremičnine na terenu, ministrstvo ni preverjalo, ali so poročila pripravljena v skladu s strokovnimi standardi. »Skupna značilnost pregledanih cenitvenih poročil - kar nas je presenetilo - je, da niti eno poročilo ni bilo popolno,« je dejal Jereb. Na podlagi takšnih poročil je bilo izplačanih za okoli 6,5 milijona evrov odškodnin, od tega za 5,8 milijona evrov odškodnin pri gradnji železnic in za 680.000 evrov pri gradnji cest.
Računsko sodišče se je zato vprašalo, ali je vzpostavljen sistemski nadzor nad delom sodnih cenilcev, za kar je pristojno ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Ugotovilo je, da »rednega nadzora nad delom sodnih cenilcev pravzaprav sploh ni«, ministrstvo pa lahko nadzor izvaja po uradni dolžnosti. Ugotovilo je tudi, da obstajajo pomembne razlike pri pogojih za sodne cenilce in pooblaščene ocenjevalce vrednosti, med drugim glede preizkusa znanja (od 142 so-
dnih cenilcev različnih strokovnih področij in 92 sodnih cenilcev s področja gradbeništva 94 kandidatom ni bilo treba opravljati niti pisnega niti ustnega preizkusa), obsega potrebnega izobraževanja in usposabljanja ter zahtevane stopnje izobrazbe.
Pri sodnih cenilcih je lahko ukrep v primeru nevestnega dela le odvzem dovoljenja. V pregledanih treh letih zaradi nevestnega dela ni bil razrešen noben sodni cenilec. Računsko sodišče je dalo tri pobude za nadzor
zaradi nevestnega dela sodnih cenilcev, nobena pa ni doživela epiloga.
Za komentar na očitke o previsokih izplačanih odškodninah smo zaprosili Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. »Revizijo računskega sodišča, ki se nanaša na obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2012, smo prejeli 11. marca in je še v fazi proučevanja. Ko bodo pripravljeni predlogi ukrepov, jih bomo predstavili javnosti,« so v odgovoru na naše vprašanje zapisali na ministrstvu.
petek • 4. aprila 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
nih postaj. Na Pragerskem je postaja že obstoječa, pet novih bodo zgradili od Ptuja do Hodoša (Ptuj, Pavlovci, Ljutomer, Murska Sobota in Gornji Petrovci). V Rogoznici na Ptuju je predvidena postavitev protihrupnih ograj: na levi strani v dolžini dobrega kilometra in na desni strani v dolžini 370 metrov. V Ro-goznici bodo stari železniški most zamenjali z novim armi-rano-betonskim. Po besedah Dejana Jurkoviča naj bi dela na območju ptujske železniške postaje končali do konca tega leta.
Prvi prehod čez progo proti Podvincem (pri novem ptujskem pokopališču) bo ukinjen. Drugi prehod proti Podvincem bodo zavarovali z zapornicami. Od lokacije, kjer se prehod ukinja, do lokacije, kjer se prehod zavaruje z zapornicami, bodo na obeh straneh uredili povezovalne ceste.
Dornava
Na glavni cesti med Ptujem in Dornavo bodo obstoječi zavarovani železniški prehod ukinili in ga nadomestili z nadvozom. Podvoz bo zgrajen tudi na mestu današnjega nezavarovanega železniškega prehoda med Borovci in Dornavo (Zavodom dr. Marijana Borštnarja). Prehod pri dornavskem ribniku bodo zavarovali z zapornicami. Od novega podvoza med Borovci in Zavodom do prehoda pri ribniku bodo na obeh straneh železniške proge zgradili povezovalno cesto, na vsaki strani po dva kilometra. Zavarovani železniški prehod pred železniško postajo Moškanjci (na lokaciji Mezgovci-Moškanjci) bodo ukinili. Na tej lokaciji bo ostal samo prehod za pešce in kolesarje.
Gorišnica
Od Mezgovcev v smeri proti Tibolcem je vzporedno
Os Lyon-Trst-Koper-Ljubljana-Budimpešta
Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge od Pragerskega do meje z Madžarsko spada med 30 prednostnih evropskih projektov, za našo državo je to ena izmed prednostnih nalog s ciljem vzpostavitve močne železniške povezave z vzhodno Evropo. Rekonstrukcija proge bo omogočila vožnjo vlakov s hitrostjo do 160 kilometrov na uro in zagotovitev osne obremenitve na kategorijo D4. Projekt je del vseevropskega prometnega omrežja, natančneje železniške osi od Lyona preko Trsta, Kopra, Ljubljane in Budimpešte do meje z Ukrajino. Poteka po petem evropskem prometnem koridorju, enem od desetih prednostnih železniških koridorjev med Evropsko unijo in drugimi evropskimi državami. Odsek Pragersko-Hodoš je edini na omenjenem koridorju, ki še ni elektrificiran. »Z razvojem pristanišča Koper kot pomembnega uvozno-izvoznega in tranzitnega pristanišča bo ta proga prevzemala vse večje količine mednarodnega tovora v smeri proti Madžarski, Slovaški, Češki, Poljski, Ukrajini in obratno proti pristanišču Koper ter Italiji,« pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
z železniško progo povezovalna cesta do novega nadvoza v Tibolcih že zgrajena. Nadvoz v Tibolcih bodo zgradili namesto obstoječega prehoda, ki povezuje Tibolce in Moškanjce. V Moškanjcih, desno od proge, so zgradili 507, levo od proge pa 268 metrov protihrupne ograje. V Zamušanih je novo železniško postajališče že zgrajeno, železniško postajo v Moškanjcih pa so obnavljali v letih 2006-2007.
Ormož
V Osluševcih bodo obstoječi nivojski prehod ukinili in zgradili podvoz. Levo od proge v Osluševcih gradijo 320 metrov protihrupne ograje. Prehod Cvetkovci-Podgorci ostane. Od lokacije prehoda do Mihovcev bodo na levi strani proge zgradili tri kilometre povezovalne ceste. V Mihovcih levo od proge so namestili 380 metrov protihrupne ograje, desno od proge pa 140 metrov. V Osluševcih in Mihovcih sta na novo zgrajeni železniški
postajališči. Prehod čez progo v Mihovcih (tako imenovan Velika Nedelja ena - na regionalni cesti) ostane v obstoječi obliki - zavarovan z zapornicami. Z zapornicami bo zavarovan tudi prehod Velika Nedelja dve (iz Velike nedelje proti »otoku«). Od tega prehoda naprej bodo začeli obsežno rekonstrukcijo železniške proge in postaje Ormož. Med Veliko Nedeljo in Ormožem bo celotna trasa proge rekonstruirana, ponekod bodo progo premaknili v desno. To pa zato, da bo na levi strani prostor za morebitno gradnjo drugega tira. Železniški prehod v Ormožu, proti mejnemu prehodu z Republiko Hrvaško, bodo takrat, ko bo zgrajena nova vzhoda obvoznica, preuredili v prehod za pešce in kolesarje. V bližini nekdanje TSO bodo kot del bodoče ormoške vzhodne obvoznice zgradili podvoz pod progo in povezovalno cesto. V smeri proti Središču bodo prehod zavarovali z zapornicami, v Pušencih bodo lokalni nivoj-ski nezavarovani prehod čez
Foto: Črtomir Goznik
Na trasi 109 kilometrov železniške proge Pragersko-Hodoš poteka sanacija zgornjega in spodnjega ustroja same proge: na novo se urejata nasip in odvodnjavanje, navaža gramoz, zamenjujejo se pragovi in tirnice. Na trasah Pragersko-Kidričevo, Mekotnjak-Ljutomer in Lipovci-Murska Sobota so navedena dela že končana. V tem času se dela na sami progi izvajajo med Ljutomerom in Lipovci, maja ali junija naj bi se pričela na odseku Kidričevo-Ptuj. Celotna proga bo po novem elektrificirana, za kar je prav tako treba zgraditi ustrezno infrastrukturo.
Foto: Črtomir Goznik
V Mihovcih pri Veliki Nedelji obstoječi zavarovani železniški prehod ostane. Na tej lokaciji so namestili protihrupne ograje, novo je tudi železniško postajališče.
železniško progo ukinili. V Pušencih je novi železniški nadvoz čez progo že zgrajen in je bil namenu predan letos v začetku leta. Največji in najzahtevnejši konstrukcijski poseg v progo bodo izvajali na območju Pavlovcev, na trasi dveh kilometrov proti Ivanjkovcem. Ponekod bodo lokacijo proge proti hribu premaknili tudi po 150 metrov. Obstoječa proga ima obliko črke s, po rekonstrukciji bo proga bolj ravna. V Pavlovcih bodo na novo zgradili železniško postajališče in elektro napajalno postajo, na novo lokacijo bodo prestavili traso obstoječe glavne ceste od ormoške obvoznice pro-
ti Ivanjkovcem, ki bo progo prečkala čez nadvoz. Zgrajenih bo nekaj novih povezovalnih cest (skupne dolžine 800 metrov). Štiri nivojske prehode v Pavlovcih bodo ukinili. Zavarovani železniški prehod (kjer je iz glavne ceste odcep za Miklavž), bodo ukinili, križišče bo ostalo. Zaradi rekonstrukcije železniške proge v Pavlovcih bodo porušili tri hiše. Nivojski prehod Libanja ena bodo ukinili, prehod Libanja dve bo zavarovan z zapornicami. Iz smeri Libanje proti Ivanjkovcem bodo en železniški prehod ukinili, pri drugem je že zgrajen podvoz. V Ivanjkovcih so rekonstruirali železniško po-
stajo. Podaljšali so obstoječi peron in zgradili še enega novega. Oba perona so povezali s podhodom za pešce. Ob postajališču bodo za potnike uredili parkirišče, levo od proge bodo namestili 260 metrov protihrupne ograje. Tudi v Ivanjkovcih bo proga prestavljena na novo traso, za katero je v dolžini 900 metrov že pripravljen nasip. Progo nameravajo prestaviti v času prvomajskih praznikov. Pri gasilskem domu v Žerovincih bo novi zavarovani nivojski prehod, naslednji prehod bodo ukinili, po levi strani železniške proge bodo zgradili povezovalno cesto.
Mojca Zemljane
-	.C. ■
''''•¿i.
Foto: Črtomir Goznik
Največji in najzahtevnejši konstrukcijski poseg v progo bodo izvajali na območju Pavlovcev v občini Ormož, na trasi dveh kilometrov proti Ivanjkovcem.
Indeksno zavarovanje posevkov pred nevarnostjo pomanjkanja padavin -
meteorološka suša
triglav
www.triglav.si
6 Štajerski
Spodnje
Podravje
petek • 4. aprila 2014
Sp. Podravje • Pomladansko čiščenje okolja
Za zdrav planet in zdravje ljudi
Na Ptujskem bodo v soboto, 5. aprila, potekale številne akcije čiščenja okolja, na katerih pričakujejo več sto prostovoljcev, ki bodo skušali iz okolja pobrati vse, kar se je nabralo med dvema akcijama zaradi vseh tistih, ki se še ne zavedajo pomena čistega okolja za ohranitev planeta in zdravja ljudi.
Foto: Črtomir Goznik
V soboto bodo na Ptujskem potekale številne akcije čiščenja okolja.
V MO Ptuj bodo akcije potekale v vseh četrtnih skupnostih, zbirna mesta, ki bodo oživela ob 9. uri, so že tradicionalna, kot je tradicionalno pomladansko čiščenje, urejanje in vzdrževanje okolja. Akcija bo potekala v vsakem vremenu, razen če bo močno deževalo. Udeleženci ptujske akcije čiščenja okolja bodo svoje delo v soboto končali predvidoma med 12. in 13. uro, zatem pa se bodo o pote-
ku akcije in njenih rezultatih pogovorili ob hrani in pijači na Ranci, ki je njihova že tradicionalna gostiteljica ob aktivnostih, ki so dobrodošle za okolje.
To soboto bo čistilni dan tudi v vseh sedmih naseljih občine Hajdina, kjer so letošnjo pomladansko akcijo čiščenja okolja poimenovali Čisto okolje - naše ogledalo. Končali jo bodo v lovskem domu Borisa Kidriča na Zgornji Hajdini.
V teh dneh so zelo aktivni tudi člani društva Ekologi brez meja, ki so v sodelovanju s podjetjem Dinos že sredi marca začel zbirati star papir pod naslovom Star papir za novo upanje 2014. Že v prvem tednu so v akciji, ki poteka po vsej Sloveniji, zbrali sedem ton papirja. V akcijo želijo pritegniti čim več podjetij, organizacij, šol, vrtcev in drugih. Končali jo bodo 30. aprila.
MG
NLB Stanovanjski kredit
Nekatera doživetja so nepozabna
Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnine.
Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš osebni račun nakažemo tudi celoten znesek kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalci v NLB Poslovalnicah na Ptuju in v Ormožu.
nlbO
www.stanovanjskikredit.si
Kontaktni center: 01 477 20 00
Slovenska Bistrica • Očistimo svoj kraj
Letos zbrali za deset ton več odpadkov kot lani
Tudi letos, 28. in 29. marca, je občina Slovenska Bistrica organizirala akcijo čiščenja javnih površin pod skupnim naslovom Očistimo svoj kraj. Rokavice si je nadelo skoraj 3000 občanov in otrok, ki so bistriško naravo olajšali in očistili za skoraj 24 ton odpadkov.
V akciji je sodelovalo približno 900 občanov, vključno z vojsko, ribiči in lovci ter 2000 vrtčevskimi otroki in osnovnošolci. Skupaj so nabrali in pobrali 23.880 kilogramov odpadkov, od tega 19.740 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov in 4.140 kilogramov kovin. V primerjavi z lani je bilo letos zbranih ali odvrženih za 10.480 kilogramov več mešanih komunalnih odpadkov. V sklopu akcije sta se očistili
še dve črni odlagališči, in sicer na Šmartnem na Pohorju in na Bukovcu na Zgornji Polskavi.
Akcija Očistimo naš kraj je bila namenjena odstranitvi komunalnih odpadkov z divjih odlagališč, sprehajalnih poti, obcestnih površin, iz okolice šol, vrtcev, naselij, vodotokov in drugih javnih površin. »V primerjavi z lanskim letom je bila akcija uspešnejša. In čeprav bi pričakovali, da bo odpadkov vedno manj, se je izkazalo, da je
odpadkov, ki negativno vplivajo na izgled okolja, vedno več. Kljub vsemu pa smo tisti, ki smo se udeležili akcije, prispevali k lepšemu, čistejšemu, bolj zdravemu in urejenemu okolju v občini,« je povedala Natalija Pečovnik, vodja za ravnanje z odpadki na Komunali Slov. Bistrica. Ob tem pa je pozvala: »Ohranjajmo naravo še naprej čisto, odlagajmo odpadke na za to primerna mesta!«
Mojca Vtič
Bistriški občani so letos nabrali za kar 24 ton odpadkov.
Ptuj • 40. zbor Društva Diabetikov Ptuj
Poudarek dejavnostim za obvladovanje in nadzor bolezni
Prvo pomladno soboto, 22. marca, so člani Društva diabetikov Ptuj v restavraciji Gastro na Ptuju opravili zbor članov, na katerem so pregledali delo v letu 2013 in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. Štirideseti zbor je bil bolj delovne narave, za jubilej si bodo vzeli čas v jeseni.
Povezali so ga tudi z zdravstvenim predavanjem, tokrat so govorili o celostni obravnavi bolnikov z osteoartrozo, boleznijo sklepov, ki ni samo starostna bolezen. Lahko se pojavi kadarkoli, v večini primerov pa se pojavi pri starejših bolnikih, je povedala predavateljica Tanja Duh iz Fidimeda. Društvo diabetikov je humanitarno društvo, ima okrog 700 članov, sladkornih bolnikov z območja UE Ptuj in Ormož. Že 40 let se trudi z organizacijo dejavnosti, s katerimi osveščajo člane, jih izobražujejo in spodbujajo k zdravemu načinu življenja, uživanju zdrave prehrane, gibanju in spoznavanju sladkorne bolezni, ki je neozdravljiva kronična bolezen, saj bolnika spremlja do konca življenja. Ob upoštevanju vsega tega, dobrem poznavanju bolezni in skrbi za urejen sladkor lahko sladkorni bolnik normalno živi in dela. Kot pove predsednica DD Ptuj Marija Veliko-nja, je zelo pomembna tudi iz-
menjava spoznanj in izkušenj bolnikov. Sestavni del njihovih aktivnosti oz. dejavnosti, ki jim pomagajo pri obvladovanju bolezni in njenih posledic, do katerih pride, če ne upoštevajo navodil, ki jih dobijo na kontrolah in predavanjih, so tudi najrazličnejši družabni dogodki, vključno z izleti. Tudi letos bodo skrbeli za čim večjo osveščenost svojih članov o sladkornih bolezni, zdravem
načinu življenja in čim večji vključenosti v druge dejavnosti društva, ki pozitivno vplivajo na bolnike oz. člane.
Na tokratnem zboru so spreminjali tudi pravila društva. Zbor članov bo nadomestil občni zbor, odbor društvene kontrole nadzorni odbor, v pravilih pa so opredelili tudi status samega društva kot humanitarne organizacije.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S 40. zbora Društva diabetikov Ptuj
Foto: MV
petek • 4. aprila 2014
Politika
Štajerski	7
Kidričevo • Nadaljevanje redne seje in izredna seja obenem
Dve različni omrežnini, ki ju bo občina subvencionirala
V ponedeljek so kidričevski svetniki nadaljevali redno sejo, prekinjeno v četrtek. Tokrat so skorajda brez pripomb sprejeli ceno vode. Največ časa so se tokrat zadržali pri zamenjavi nepremičnin med Občino in podjetjem Boxmark, a so jo kljub različnim stališčem v imenu razvoja gospodarstva potrdili. Redni je sledila še izredna seja, na kateri so tokrat potrdili ceno ravnanja s komunalnimi odpadki, ki so jo pred dnevi zavrnili.
Ali je sprejet sklep
gospodaren?
Sejo so začeli pri točki o oblikovanju cen vode. Ker so po mnenju župana Antona Le-skovarja na to temo že dovolj razpravljali, je enostavno predlagal sklep predlaganih cen v potrditev. Sklep je zajemal tudi predlog 99-odstotne subvencije omrežnine za obdobje enega leta. Svetniki so brez pripomb potrdili ceni obeh komunalnih podjetij, tako ptujskega kot ki-dričevskega, ki se med seboj precej razlikujeta. Omrežnina in cena vode na območju občine, kjer za vodooskrbo skrbi Komunalno podjetje Ptuj, odslej znašata 3,93 evra ter 0,71 EUR/m3. Na območju, kjer za vodooskrbo skrbi Komunala Slovenska Bistrica, pa omrežnina znaša 6,19 evra, kubični meter vode pa 0,61 evra. Ker so predstavniki bistriškega podjetja v četrtkovi razpravi omenili možnost, da se s ceno prilagodijo ceni ptujske komunale, je bilo pričakovati, da bodo svetniki pred glasovanjem predlagali to možnost, saj bi to za občino, ki bo eno leto subvencionirala omrežnino, predstavljalo bistveno razliko.
Na Občino je pred nekaj dnevi iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor prispelo pojasnilo v zvezi z dopisom Občine. Naj spomnimo, da občinski svet pod pritiskom javnosti na prejšnji seji ni nadaljeval postopka občinskega prostorskega načrta (OPN), saj je podlaga zanj državni prostorski načrt, v katerem je vrisana trasa daljnovoda, na katero občani ne pristajajo. Pristojno ministrstvo tako pojasnjuje, da OPN ne sme biti v nasprotju z državnimi prostorskimi akti. Območje veljavnega DPN mora biti v OPN ustrezno povzeto, čemur so se želeli Videmčani izogniti, saj se ne strinjajo s traso daljnovoda Cirkovce-Pince, ki je bila z DPN že potrjena. Občina, ki je v dopisu ministrstvu zapisala, da so večkrat podali negativne smernice oziroma negativno mnenje k načrtovani trasi daljnovoda, je prejela odgovor, da so se na državni ravni sicer trudili, da bi bil potek daljnovoda čim bolj uskla-
V imenu razvoja gospodarstva podprli zamenjavo nepremičnin
Izhodišče razprave je predstavljal dopis, ki so ga prejeli svetniki nekaj dni pred sejo. Gre za dopis odvetnika Igorja Majnika, ki zastopa družbo Sentina, d. o. o., ki je lastnik nepremičnin v obrtni coni. V dopisu je zapisano, da je predlog
jen in sprejemljiv za lokalne skupnosti, na območju katerih poteka. Potek daljnovoda naj bi bil usklajen z vsemi nosilci urejanja prostora na državni ravni, da pa žal ni bilo mogoče upoštevati vseh zahtev in pričakovanj lokalnih skupnosti. Uredba o DPN je bila tako sprejeta že poleti 2012. Ministrstvo v dopisu znova opozarja občino, da mora ta pri pripravi svojih prostorskih aktov upoštevati
sklepa o zamenjavi nepremičnin v nasprotju z zakonodajo, saj naj bi po njihovem šlo za nepremičnini, ki predstavljata javno dobro, kategorizirano javno pot, kar naj bi pomenilo, da ne moreta biti predmet pravnega prometa. Omenjeno trditev je zavrnil direktor občinske uprave Damjan Napast, ki je pojasnil, da sta bili nepremičnini izvzeti iz javnega dobra, da pa je sklep o izvzemu iz kategorizacije dovolj za sklenitev pravnega posla.
obstoječo uredbo. Kot so še zapisali, sprejem OPN, ki sicer upošteva veljavno uredbo DPN, ne spreminja negativnega stališča občine do sprejete uredbe DPN. Sicer pa naj bi bile pred gradnjo daljnovoda še možne spremembe. ELES, d. o. o., kot investitor lahko ob pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovi, kakšne so možne spremembe. Odstopanja, ki bi v največji
Boxmark cesto zaprl že pred menjavo
Svetnika Zorana Žunka je zmotilo dejstvo, da je bila cesta zaprta že pred menjavo nepremičnin. Napast je pojasnil, da je bila menjalna predpogodba potrjena na 8. redni seji občinskega sveta leta 2011. Takrat je namreč veljal neke vrste moratorij na izgradnjo obrtne cone in rok se je iztekel v začetku
možni meri zadostila zahtevam lokalne skupnosti, so namreč še možna.
Ali svetnike prisotnost javnosti dela nervozne?
Po natančnem pregledu dokumenta se je začela burna razprava, ki je svetnike razdelila na dva pola. Eni so o zadevi hoteli nemudoma razpravljati,
letošnjega leta. V predpogodbi je bilo sklenjeno, da ko preteče petletno obdobje, zadevo izpeljejo do konca. Po njegovih besedah je Boxmark vlogo za zaporo ceste vložil na podlagi gradbenega dovoljenja ter pridobil odločbo o popolni zapori ceste, ki velja do junija letos.
Svoje pomisleke je izrazil tudi Jože Medved. »Že takrat sem imel pomisleke in te imam še danes. In ne razumite me narobe, nisem proti razvoju. Ob tej cesti imajo sedaj parkirišče in ta cesta zagotovo ni vitalnega pomena za razvoj, kot vi sedaj poudarjate! Tega ne bom podprl, ker ne mislim prevzemati nikakršne odgovornosti, ko bo na Občino prišla kakšna tožba.«
Izsiljevanja in nagajanja?
Župan je bil nad mnenji svetnikov znova razočaran. Prepričan je namreč, da bi z zavrnitvijo sklepa zavirali razvoj podjetja Boxmark in s tem tudi razvoj gospodarstva v njihovi občini. »Še jim bomo pomagali, da se bodo širili in razvijali. S tem jim bomo omogočili možnost širitve proti zahodu, rešili smo težavo s parkiranjem, imamo avtobusno postajališče. Dobro sodelovanje z Boxmar-
saj si prizadevajo za čimprejšnji sprejem OPN, drugim se je le nekaj dni po prejemu dokumenta zdelo preuranjeno razpravljati. Andrej Rožman je tako predlagal, da se v roku enega tedna ali desetih dni skliče izredna seja, ki sicer ne bi bila plačana, na kateri bi razpravljali o tem. Po njegovem mnenju je razprava nujna, da se zadeva uredi na način, da bo večina zadovoljna. Številni se z njim niso strinjali, debelo uro so razpravljali, kaj bi bilo bolje, ko so le prišli do enotnega sklepa, da izredno sejo skličejo čez en teden, nanjo pa naj bi povabili tudi predstavnika civilne iniciative. A to še ni bilo vse. Naenkrat je bilo slišati predlog, da sejo zaprejo za javnost, češ da jih prisotnost prevelikega števila ljudi ovira pri delu, tako naj bi bilo na prejšnji seji, na kateri se je poleg svetnikov zbralo okoli 60 občanov, ki se prav tako ne strinjajo s predvideno traso daljnovoda. Na sejo naj ne bi smeli niti novinarji, tem bi po koncu podali le izjavo za javnost. »Gospodje, sejo lahko za javnost zaprete le, če bo vojaški ali državni udar,« je dejal Andrej Rožman, vsi drugi pa v smeh. A točno to imajo tudi zapisano v Poslovniku. Tam namreč piše, da se javnost lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov oziroma
kom bi si vendar želel vsak župan in vsak občinski svet. Vi pa sedaj zaradi dopisa firme, ki je Boxmark želela izsiliti za nakup zemljišča po 64 evrov za kvadratni meter ....???? In ker Boxmark ni hotel kupiti, zdaj nagaja in izsiljuje preko odvetnika. Boxmark pa želi aprila že začeti gradnjo ter jo končati do septembra, ko bo na voljo novih 60 delovnih mest,« je dejal župan, ki je trdno prepričan v zakonitost posla. Kot je dejal, ga sicer ne bi predlagal svetnikom v potrditev.
Svetniki so na koncu kljub različnim stališčem in pomislekom z večino sprejeli menjavo.
Izredna seja: vendarle potrdili ceno smeti
Na izredni seji, ki se je začela po koncu redne seje, je župan Leskovar svetnikom pojasnil, da imajo dve možnosti. Prva je potrditev sklepa, ki so ga sicer že zavrnili. Če pa tega ne bi storili, bi bili primorani iskati drugo rešitev, najverjetneje kar drugega izvajalca za odvoz smeti. Svetniki so zato popustili ter elaborat in s tem tudi nove cene ravnanja s komunalnimi odpadki potrdili.
Patricija Kovačec
državna, vojaška ali uradna tajnost. A svetniki se niso odzvali niti na Rožmanova opozorila, niti na opozorila novinarjev ter so sprejeli (nezakonit) sklep, da bo seja zaprta za javnost.
Sprejeli ceno vode, a omrežnine ne bodo sofinancirali
Podobno kot v drugih občinah so predstavniki podjetja Čisto mesto tudi v Vidmu predstavili elaborat, poslovni načrt in nove cene ravnanja s komunalnimi odpadki. Predlagano ceno so svetniki brez pomislekov sprejeli. Podobno je bilo z novo ceno vode, pri čemer je svetnika Andreja Rožmana zanimalo predvsem, ali bodo subvencionirali del cene. Le v tem primeru naj bi svetniki SDS ceno tudi potrdili. Župan o kakršnem koli subvencioniranju sploh ni želel razpravljati, Rožmanu je dopovedoval, da so tako ali tako znižali omre-žnino iz prvotno predvidene cene okoli 13 evrov na približno 4 evre. »Toda nekatere občine bodo subvencionirale omrežnino,« se ni dal Rožman, a njegove besede so bile bob ob steno kakor tudi načela kolegov iz svetniške skupine SDS, saj sta bila pri glasovanju proti le dva. Ceno vode so tako z večino potrdili.
Patricija Kovačec
Videm • Svetniki želijo izredno sejo, zaprto za javnost
Ali se bliža vojaški udar?
Videmski svetniki so se na torkovi redni seji dodobra razgreli, tolkli po mizi ter vpili drug čez drugega že pri drugi točki dnevnega reda. Ta je bila na predlog enega izmed svetnikov naknadno dodana na dnevni red. Njena vsebina se je nanašala na uredbo o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda Cirkovce-Pince.
8 Štajerski
Spodnje	Podravje
petek • 4. aprila 2014
Ptuj • Predsednik Pahor obiskal podjetje Intelius
Mlada ekipa niza uspeh za uspehom
Med svojim ponedeljkovim obiskom na Ptuju je predsednik države Borut Pahor obiskal mlado ekipo podjetja Intelius, d. o. o., ki s svojimi inovacijami na področju informacijske tehnologije več kot uspešno prodira na tuje trge.
Podjetje, ki je na prestižni konferenci DEMO v Silicijevi dolini v Kaliforniji prejelo nagrado Best big data startup ter se uvrstilo v finale natečaja Big data venture challenge v Španiji, sestavlja ekipa mladih ino-vativnih ljudi, ki se s svojimi izdelki uspešno uveljavljajo v tujini. Med drugim so pridobili investicijo ameriških investitorjev, pred nekaj tedni pa jim je uspelo svojo rešitev prodati drugemu največjemu spletnemu trgovcu na svetu, podjetju STAPLES, ki zaposluje več kot 50.000 ljudi, ima več kot 2.000 trgovin po vsem svetu ter letno ustvari več kot 25 milijard ameriških dolarjev prometa.
Vlada Petrovič, Andrej Žitnik	c, . . „ ,
■	»	Foto: Črtomir Goznik
in Peter Ladič so predsedniku »To so dobre zgodbe, ki nam primanjkujejo,« je o uspehih inovativne ekipe podjetja Intelius dejal
Pahorju predstavili podjetje predsednik države Borut Pahor.
Ptuj • Predsednik države na obisku OŠ dr. Ljudevita Pivka
Pahor dobil domačo nalogo
Predsednik Borut Pahor je ob obisku OŠ dr. Ljudevita Pivka v knjigo vtisov zapisal obljubo, da se bo sestal z odgovornimi v vladi in jih pozval, da skupaj najdejo ustrezno rešitev, ki bi omogočila, da se investicija čim prej konča.
Pogovor s predsednikom Pahorjem je v veliki meri tekel okoli novogradnje OŠ dr. Ljude-vita Pivka. Poglavitni problem, s katerim se soočajo pri novogradnji šole, sta predsedniku države predstavila ravnateljica Dragica Emeršič in župan MO Ptuj Štefan Čelan. Po njunih besedah največjo težavo še zmeraj predstavljajo občine soustanoviteljice, ki doslej še niso potrdile sofinanciranja novogradnje. »To je prva šola v Sloveniji, ki se gradi na obroke,« je dejal Čelan in dodal, da če je kje pričakoval solidarnost in dejstvo, da se ne bo zatikalo, je bil to zagotovo ta projekt. Razočaran nad odzivom občin je Pahorju razložil še, da so zadnji pogovori na ministrstvu tekli v smeri, da ministrstvo občinam ponuja roko s povečanjem svojega deleža z 42 na 60 odstotkov ter s tem posledično zmanjšuje delež drugih občin.
Foto: Črtomir Goznik
Pahorja so pred šolo pričakali učenci, ki so mu v zahvalo za njegov obisk zapeli pesmico.
Stališče staršev, ki se že vrsto	šev. Starši so prepričani, da bi
let medijsko izpostavljajo in	bila investicija izpeljana v letu borijo za ustrezne prostore, sta dni, če bi šolo obiskoval otrok
predstavili predstavnici star-	kakšnega političnega akterja..
Juršinci • Ob materinskem dnevu
V poklon mamam
Utrinek s prireditve ob materinskem dnevu
25. marca je Občina Juršinci v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem pripravila prireditev ob materinskem dnevu. Že ob vstopu v dvorano je obiskovalce pozdravila čudovita scena z dvema pisanima srčkoma. Vsebina prireditve, ki so jo pod vodstvom mentorjev pripravili otroci iz vrtca in učenci osnovne šole, se je navezovala na to scensko simboliko. Nastopajoči so se predstavili s petjem, plesom, recitacijami in igranjem na različne instrumente ter tako počastili ta praznik. Dragica Toš Majcen, podžupanja občine Juršinci, je v pozdravnem nagovoru poudarila pomen matere in žene v današnjem času. Društvo gospodinj iz Hlaponcev je na razstavi ob vhodu predstavilo svoje delo. Ob koncu prireditve so otroci vsem obiskovalkam podarili cvetje. Irena Petek-Zebec, Katica Meznarič, Tanja Kvar, Andreja Klarič
Kot sta poudarili, se s svojim izpostavljanjem ne borijo za nadstandard, pač pa za povsem osnovne stvari ter možnost šolanja njihovih otrok v človeka dostojnih razmerah.
Da ne gre za vprašanje politične volje, pač pa za pomanjkanje sredstev, je prepričan Pahor, ki se je ob tej priložnosti zavezal k pomoči in v šali dejal, da je dobil domačo nalogo. Dejal je, da obljub ne daje prav pogosto, a da je po krajšem oklevanju vendarle sprejel odločitev in obljubil, da bo v sodelovanju s ptujskim županom, predsednico vlade in ministri skušal najti primerno rešitev za čimprejšnje dokončanje novogradnje šole ter da na vnovični obisk pride šele takrat, ko bo tudi ta težava rešena. Upanje vseh je, da bo to čim prej.
Patricija Kovačec
Databox, katerega sedež je v ZDA, ter istoimensko mobilno aplikacijo, z razvojem katere so bili nedavno sprejeti v Techstars, enega najboljših podjetniških inkubatorjev na svetu, ki v svoje vrste vsako leto sprejme zgolj en odstotek najboljših med vsemi prijavljenimi. Kot so pojasnili, je Databox mobilna aplikacija za podjetja, ki vodstvenim kadrom ponuja celosten pregled nad njihovim poslovanjem in ključnimi kazalniki uspešnosti. Poleg tega jim omogoča tudi številne modele poslovne inteligence, ki pomagajo vodstvenemu kadru pri sprejemanju odločitev in boljšem upravljanju podjetij.
Podjetje stavi tudi na mlad kader, najmlajši član ekipe je tudi 18-letni Jakob Murko, sicer dijak Gimnazije Ptuj, trenutno pa čaka na rezultate sprejema na MIT, ene od najelitnejših univerz v ZDA. Sicer pa še letos načrtujejo dva- do trikratno kadrovsko okrepitev in jasno tudi nove naročnike. Ker je na področju njihovega dela nujno slediti vsakršni spremembi, teh pa ni malo, ima podjetje Databox sedež v Bostonu, kjer direktor Davorin Gabrovec tudi preživi največ časa. Tudi med obiskom predsednika Pahorja je bil odsoten zaradi predstavitve v Španiji.
Patricija Kovacec
Ptuj • Projekt Dialog mladih
Za večjo vključenost mladih ljudi
Konec minulega tedna je v Centru interesnih dejavnosti (CID) na Ptuju potekal zadnji v seriji lokalnih dogodkov projekta Dialog mladih 2.0: Vključujemo!, ki so se ga udeležili mladi iz Ptuja in okolice.
Njihovim predlogom so prisluhnili predstavniki Mestne občine Ptuj in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Dialog mladih je projekt, ki spodbuja ustvarjanje skupnih idej in ukrepov za večjo participacijo mladih v slovenski družbi, še posebno pozornost pa namenja pereči tematiki družbenega vključevanja mladih. Projekt strukturiranega dialoga v sodelovanju z mladinskimi centri in mladinskimi sveti lokalnih skupnosti po Sloveniji in ob podpori Nacionalne agencije programa Mladi v akciji izvajata Mladinski svet Slovenije in Mladinska mreža MaMa. Gre za organizacijo desetih lokalnih dogodkov po Sloveniji, kjer se srečajo mladi in predstavniki lokalnih in regijskih oblasti, da bi oblikovali ukrepe za reševanje in izboljšanje področja socialne vključenosti mladih.
Zadnji v seriji lokalnih dogodkov je minuli konec tedna potekal na Ptuju. Prvi dan dogodka so udeleženci spoznavali pomen strukturiranega dialoga, Zavod RS za zaposlovanje jim je predstavil ukrepe aktivne politike zaposlovanja, potem pa so razmišljali in oblikovali ukrepe za izboljšanje vključenosti mladih v družbo. Dogodek se je naslednji dan
končal s predstavitvijo izoblikovanih ukrepov odločeval-cem, ki so se odzvali vabilu in pridružili mladim. Njihovim pobudam so pozorno prisluhnili predstavniki Mestne občine Ptuj in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer Zdenka Ristič in Maja Erjavec iz MO Ptuj ter Tomaž Žirovnik, direktor Območne službe Ptuj, Zavoda RS za zaposlovanje. Udeleženci so jim med drugim predlagali, da bi med mladimi izvedli raziskavo na širšem ptujskem območju, s katero bi ugotovili, kakšne potrebe imajo mladi, česa si želijo, kaj pogrešajo in kako bi sami lahko prispevali k izboljšanju k družbeni vključenosti. Kot ključnega za vključevanje so označili razvoj podjetnega kluba mladih, v katerem bi lahko mladi v varnem okolju s pomočjo mentorjev, uspešnih lokalnih podjetnikov razvijali kom-petenco podjetnosti, krepili prepotrebne mehke veščine in preverili, ali je podjetništvo prava pot zanje. Odločevalci so bili zadovoljni s prispevkom mladih. Zagotovili so jim, da se bodo zavzemali za uresničevanje omenjenih ukrepov, predvsem pa za soodločanje mladih v procesu oblikovanja ukrepov, ki se tičejo mladih.
Patricija Kovačec
Predstavnici MO Ptuj Zdenka Ristič in Maja Erjavec ter direktor ptujske enote Zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik so prisluhnili predlogom mladih.
Foto: PK
Foto: arhiv
petek • 4. aprila 2014
Spodnje Podravje
Štajerski	9
Ptuj • Svet zavoda ptujske bolnišnice
Kadrovska in finančna podhranjenost
Svet zavoda ptujske bolnišnice se je 2. aprila sestal na šesti seji. To je bila hkrati tudi prva seja, na kateri je sodeloval novi direktor bolnišnice Andrej Levanič, dr. med., spec. pediatrije, ki je svetu predstavil tudi ekipo ožjih sodelavcev. Tudi na tej seji so največ govorili o poslovanju, o preseganju odhodkov nad prihodki v višini skoraj deset odstotkov, kar je največ med slovenskimi bolnišnicami.
Foto: Črtomir Goznik
Z razmerami v ptujski bolnišnici se je seznanil tudi predsednik države Borut Pahor.
Takšno stanje je zaskrbljujoče, še bolj pa so skrb vzbujajoči podatki na področju likvidnosti. Konec decembra lani je imela bolnišnica skoraj 3,9 milijona evrov obveznosti do dobaviteljev, od tega 2,9 milijona zapadlih. Finančni načrt za leto 2014 morajo oddati do 18. aprila, skupaj z ukrepi za izboljšanje poslovanja. Novi direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič je prepričan, da je mogoče iz rdečih številk izplavati v dveh do treh letih. Preko Združenja zdravstvenih zavodov je bolnišnica že začela bitko za realno plačilo svojega dela.
Premalo
zdravstvenega in preveč drugega kadra?
„Ne gre samo za nerealizirane prihodke oz. nerealizirani program, zaradi katerih izgubljamo prihodke, gre tudi za neprimerno (premalo) plačano opravljeno delo. Bolnišnica za opravljeno delo ne dobi plačila v višini, kot ga prejemajo druge zdravstvene ustanove. V tem trenutku je plačana najnižje, razlike so občutne, deset odstotkov in več," poudarja. Zavedajo se, da bodo pogajanja, ki bodo na podlagi stroškovnih analiz, trda in se ne bodo končala kmalu. V tem trenutku pa ne gre drugače kot še naprej zmanjševati stroške, kjerkoli je še to možno, na stroških dela (zaposlenih naj bi imeli
Temelje društvenega delovanja so postavili v letu 1984, leta 1989 so končali dela pri izgradnji svojih društvenih prostorov. Člani in njihovi svojci so prispevali kar 3710 prostovoljnih delovnih ur. Najbolj zagnan in zaslužen med njimi je bil Stane Janžekovič. Danes jih je že okrog 250. Ob jubileju jim je čestital tudi ptujski župan Štefan Čelan.
Na svoje delo so upravičeno ponosni, v vseh obdobjih delovanja so se trudili za kar se da razgibano dejavnost, da bi vsak njihov član lahko našel kaj zase. Organizirali so številne izlete, ves čas pa so se še posebej trudili za svoje pomoči potrebne člane in bolne. Načelo „pomagajmo si" med člani še vedno živi. Od leta 1997 v svojih prostorih prirejajo tudi razstave pod različnimi nazivi; z eno od
več, kot jim zavod po pogodbi prizna), materiala, storitev, takšno je tudi priporočilo sveta zavoda pod vodstvom Sonje Žibrat. V zadnjih letih je ptujska bolnišnica močno znižala število zaposlenih na področju zdravstvene nege, skupaj 23. Če se bodo morali odreči še kakšnemu sodelavcu, ki je zaposlen za določen čas, bo to ponovno zdravstveni kader. Največji kadrovski primanjkljaj ptujska bolnišnica beleži pri zdravnikih, trenutno jih ima 37, potrebovala bi jih najmanj 60. Primerljive bolnišnice jih imajo še več, v primerjavi s ptujsko bolnišnico pa tudi znatno manjše gravitacijsko območje. Bolnišnica naj bi imela v tem trenutku zaposlenih 98 nezdravstvenih delavcev. V svetu zavoda ugotavljajo, da je to veliko, saj imajo za nekatera dela zunanje izvajalce.
Velik problem je 89-odsto-tna amortizacija opreme, ob tem pa je država doslej tudi minimalno vlagala v reševanje prostorskih problemov bolnišnice. Nova porodnišnica je bila zgrajena s sredstvi samoprispevka, tudi pri ureditvi nove fizioterapije in dialize ni sodelovala, prav tako ne pri negovalnem oddelku, prav tako ni prispevala pri nakupu novega digitalnega mamografa. Ko je bila lani junija na obisku v ptujski bolnišnici državna sekretarka v ministrstvu za zdravje Barbara Čokl, je zagotovila, da ptujska urgenca ostaja del slovenske mreže in je zajeta v program za leto 2014, četudi se
njih so se spomnili tudi znanih breških obrtnikov, ki jih ni bilo malo in so pomembno zaznamovali razvoj obrti in podjetništva na Ptujskem. Za njihovo postavitev se je ob podpori članov najbolj angažirala tajnica društva Marija Trstenjak Majcen, ki se je izjemno potrudila tudi ob 30-letnici DU Ivana Rudolfa Breg Ptuj. Iz društvene kronike je izluščila najpomembnejša dogajanja v besedi in sliki, ki so našla mesto v priložnostni kroniki na 35 straneh, da le-ta ne bi utonila v pozabo, pridala pa je tudi nekaj svojih pesmi, vezanih na delo društva in potoka Studenčni-ce. S spoštljivostjo se je treba spominjati vseh, ki so tako ali drugače pisali društveno zgodbo, in ni jih bilo malo, ki so bili pripravljeni dati nekaj več za svoje društvo. S spominskimi
ne bo gradila z evropskim denarjem. Kot sedaj pravijo v bolnišnici, pisnih zagotovil glede tega nimajo. Izgradnja ptujske urgence naj bi stala okrog dva milijona evrov, z opremo vred, v drugih okoljih načrtujejo bistveno dražje izgradnje, tudi do trikrat dražje. V svetu zavoda pričakujejo, da bo vodstvo bolnišnice v prihodnje na vsaki seji sproti poročalo o pripravah na to gradnjo. V sredo pa je svet zavoda razpravljal tudi o osnutku novega statuta.
Za organizacijsko strukturo po meri bolnišnice
Kot je v uvodu pojasnil direktor Andrej Levanič, novi statut
ptujske bolnišnice „odstopa" od organizacijske strukture, ki jo imajo druge slovenske bolnišnice in ki jo za normalno delovanje potrebuje tudi ptujska bolnišnica. Glede na opozorilo, da stvari niso bile izpeljane, kot bi morale biti, bi lahko šli v postopek dokazovanja nepravilnosti, česar pa si ne želijo. Pravna služba v bolnišnici in ministrstvo za zdravje menita, da bi bila zato najbolj optimalna priprava novega statuta. Član sveta zavoda Tomaž Alič ni najbolj zadovoljen, da so v razpravo dobili „izdelan" statut, pred tem pa se niso pogovarjali o rešitvah, ki naj bi bile vključene vanj. Malo je situacija čudna že zaradi tega, ker se o spremembi statuta pogovarjajo tik po spremembi
statuta. Naredil je primerjavo med bolnišnicami, večina splošnih bolnišnic ima strokovnega direktorja, redko oz. samo dve imata še pomočnika za stroko. Ni nobenega razloga, da v primeru, ko je direktor zdravnik, ne bi bilo tudi strokovnega direktorja. Ptujski bolnišnici naj bi glede na velikost in število zaposlenih „pripadali" direktor za polni delovni čas, strokovni direktor za krajši delovni čas in pomočnik direktorja. »Nobena splošna bolnišnica nima namestnika direktorja,« je povedal Alič. V statutu se mora tudi določiti pomočnika za področje, izbrisati pa je treba določilo o tem, da sta v primeru, da je za direktorja zavoda imenovan zdravnik, poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela združeni. Tudi če je zdravnik direktor, naj prvenstveno opravlja funkcijo poslovodenja. Trenutna vodstvena struktura v ptujski bolnišnici, ko ima direktor ob namestniku še tri pomočnike, je po Aličevem edinstvena v Sloveniji glede na število zaposlenih na vodstveni kader. Bolnišnica Ptuj mora biti glede na regijo, število prebivalcev in glede na poslanstvo primerljiva s Slovenj Gradcem, Mursko Soboto, Novo Gorico, ki ima 18 tisoč manj prebivalcev, z Izolo, ki jih ima še manj, je prepričan direktor Levanič. V funkciji namestnika direktorja pokrivajo kadrovska, pravna, investicijska in še nekatera druga dela; razen pomočnika za stroko so vsi pomočniki in namestnik
priznanji so se ob 30. jubileju spomnili Elizabete Bargil, Eme Čuš, Srečka Ježovnika, Jakoba Mikša, Štefanije Mikša, Alojza Lipavška, Ivana Erjavca, Ane Prešeren, Irme Golob, Stanka Šerone, Dragice Novak, Viktorja Majcna, Zinke Gojkošek, Martina Hamerška, Marije Si-
na svojih področjih polno zaposleni.
Sindikati statuta niso izpodbijali
Statut, ki ga je vlada potrdila januarja letos, je bil sprejet po nepravilnem postopku. Aleksander Voda je člane sveta seznanil, da bi ga moral obravnavati tudi sindikat in podati mnenje o ustreznosti, zato tudi ni mogoče bolnišničnih aktov uskladiti z njim. Na nujnost usklajevanja je opozoril tudi Alič. Po besedah Vode vlada ne preverja postopka, po katerem je bil sprejet statut. Priporočilo pravne službe ministrstva za zdravje je bilo, da naj se s tem seznani tudi svet zavoda. Metka Rašl, predstavnica zaposlenih bolnišnice v svetu zavoda, je ob tem spomnila na anonimko, da novi statut ptujske bolnišnice ni bil sprejet po postopku, kot ga zahteva zakon o delovnih razmerjih, vodstvo bolnišnice predloga statuta ni posredovalo v obravnavo sindikatom. Prav tako statut ni bil posredovan v javno obravnavo, kot bi moral biti, saj gre za najvišji akt Splošne bolnišnice Ptuj. Sindikatom in drugim zaposlenim je bilo na ta način onemogočeno in kratene so bile pravice do sodelovanja pri sprejemanju statuta, kar se omenjenim sindikatom zdi nedopustno, je bilo zapisano v tej anonimki. Po mnenju Tomaža Aliča pa je statut veljaven, četudi je bil sprejet po napačnem postopku, sindikati bi ga lahko, če bi želeli, v kolektivnem sporu izpodbijali. Če tega niso naredili, je statut veljaven in obvezujoč. Ne glede na vse bodo postopek za sprejem novega statuta nadaljevali, do sprejema novega statuta pa se bodo razrešila tudi vprašanja glede ožje vodstvene strukture.
MG
poš, Kriste Nahberger, Štefana Jeriča, Franca Tomaniča, Mirka Korošca in Nežke Emeršič. Društveni plaketi pa sta si prislužila Marija Trstenjak Majcen in Ciril Božič.
DU Ivana Rudolfa Breg se lahko pohvali tudi s svojim mešanim pevskim zborom, ki so ga na pobudo Silve Kajtezovič ustanovili leta 2003. Zbor je za svoje ubrano petje prejel več priznanj in pohval. Z več priznanji, pohvalami in nagradami ter drugimi naslovi za dobro delo pa se lahko pohvali tudi društvo samo, ki je tudi prejemnik male zlate plakete Zveze društev upokojencev Slovenije. Z najrazličnejšimi priznanji pa se lahko pohvalijo tudi člani društva. Pri delu so se vedno zgledovali po Ivanu Rudolfu, po katerem njihovo društvo nosi ime, bil je pravičnik in ni bilo krajana, ki ga ne bi poznal. Pomagal je krajanom, kjer je mogel, in jim nudil pomoč, reševal je tudi med-sosedske spore. Za praznični kulturni program so 19. marca poskrbeli breški učenci, lukari-ce iz Dornave in učenci zasebne glasbene šole Decima.
MG
Ptuj • Trideset let DU Ivana Rudolfa Breg Ptuj
Za pestro in bogato jesen življenja
V Domu krajanov Ivana Spolenaka na Bregu je bilo 19. marca praznično. Člani DU Ivana Rudolfa Breg Ptuj, ki ga vodi Maks Ferk, so skupaj s svojimi prijatelji iz različnih okolij, lokalne skupnosti, institucij, ustanov, šol, društev in drugih proslavili tri desetletja svojega delovanja.
Foto: Črtomir Goznik
S 30-letnice delovanja DU Ivana Rudolfa Breg Ptuj
10 Štajerski
Šolstvo
petek • 4. aprila 2014
Ptuj • Študentje predstavili rezultate raziskave
Kmetije morajo pri oglaševanju v korak s časom
V petek so študentje Višje strokovne šole Ptuj, programa Upravljanje podeželja in krajine, predstavili rezultate raziskave z naslovom Vodenje in tržno komuniciranje na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi v Sp. Podravju. Raziskavo so izvedli pri predmetu Poslovno komuniciranje in vodenje. Ugotovitve raziskave kažejo, da bi kmetije morale pogosteje uporabljati spletno oglaševanje.
Da se morajo mladi študentje naučiti komunicirati, iskati literaturo ter sami iti na teren, je ob predstavitvi dejal ravnatelj Višje strokovne šole Robert Harb, ki je zagovornik tovrstnega načina študija, s katerim po njegovem mnenju študentje sami pridejo do nekih spoznanj. Študentje prvega letnika so se pod mentorstvom Vladimirja Korošca lotili raziskave o vodenju in tržnem komuniciranju na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi. Cilj predmeta, v okviru katerega so izvedli omenjeno raziskavo, je spoznati različne načine in oblike sporazumevanja, utrditi veščine dela v skupini, spoznati tehniko in opremo za javno predstavitev in se ne nazadnje preizkusiti tudi v javnem nastopanju. Cilji raziskave so bili spoznati značilnosti kmetijstva v Sp. Podravju, oblike in načine tržnega komuniciranja na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi ter preučiti razvoj dopolnilnih dejavnosti. Med drugim je bil njihov cilj tudi spoznati vrste dopolnilnih dejavnosti in možnosti za njihov razvoj ter preučiti navade
Študentje prvega letnika s profesorjem Vladimirjem Korošcem in ravnateljem Robertom Harbom.
kupcev oziroma uporabnikov storitev pri nakupu kmetijskih pridelkov in izdelkov.
Kot so študentje dejali v uvodu, je v Sp. Podravju veliko kmetij, med njimi tudi veliko takih, ki se poleg osnovne kmetijske dejavnosti ukvarjajo tudi z dopolnilnimi dejavnostmi. Kljub težavam razdrobljenosti kmetij, pomanjkanju
nove tehnologije, nizki izobrazbeni strukturi lastnikov, nizki samooskrbni sposobnosti in nizki tržni usmerjenosti pa je na našem koncu veliko kmetij, ki se spopadajo z izzivi sodobnega časa ter se poleg pridelave kmetijskih izdelkov ukvarjajo tudi s predelavo in turizmom. K temu jih spodbuja predvsem povečano zani-
manje potrošnikov za lokalno pridelano hrano ter politika spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja. Z anketo in intervjuji so ugotovili, da bi kmetije morale na področju promocije sodelovati z Združenjem turističnih kmetij Slovenije ter pogosteje uporabljati spletno oglaševanje.
Patricija Kovačec
Ormož • Osmi medobčinski otroški parlament
Mladim parlamentarcem prisluhnil le podžupan
Minuli četrtek je v ormoškem gradu potekalo zasedanje Osmega medobčinskega otroškega parlamenta občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki ga je pripravila Medobčinska zveza prijateljev (MZPM) Ormož v sodelovanju z Občino Ormož in Osnovno šolo Središče ob Dravi.
Mladi parlamentarci iz sedmih osnovnih šol so na letošnjem zasedanju debatirali o razmerah v družbi. Njihovim sklepom in idejam pa je prisluhnil le ormoški podžupan Branko Šumenjak, medtem ko so župani svojo odsotnost opravičili.
Mladi parlamentarci iz sedmih osnovnih šol (OŠ Ormož, OŠ Stanka Vraza Ormož, OŠ Ivanjkovci, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Velika Nedelja, OŠ Sveti Tomaž in OŠ Središče ob Dravi) so letos obravnavali temo razmere v družbi, kjer hitro se razvijajoča tehnologija poleg uspehov prinaša tudi številne dileme in slabosti. Na slednje je v pozdravnem nagovoru poleg predsednice MZPM Ormož Aleksandre Kociper opozoril še podžupan Šume-njak in priznal, da brez tehnologije v današnjem času ne gre več. Po uvodnem nagovoru je sledil kratek kulturni program, ki so ga pripravili učenci OŠ Središče ob Dravi, nato pa so se osnovnošolski parlamentarci preselili v sejno sobo gradu, kjer so potrdili dnevni red. Sledilo je delo v treh skupinah. Prva skupina je debatirala o družbi nekoč in danes, druga
o sodobni tehnologiji - sodobnih možganih, tretja pa je obravnavala temo Jaz danes za boljši jutri. Po uri debate znotraj skupin so predstavniki skupin v sejni sobi predstavili zaključke. Osnovnošolski parlamentarci so sklenili, da se današnja družba zelo razlikuje od družbe nekoč. Vse manj je namreč druženja, preživljanja prostega časa v naravi in pomoči sočloveku. Namesto tega
je v ospredje stopila tehnologija. »Mladostnike telefoni in računalniki ter druge tehnološke iznajdbe spremljajo na vsakem koraku. Na nas puščajo številne posledice. Ne govorimo samo o zdravstvenih težavah, kot je sevanje tehnologije, ampak tudi o psihičnih težavah, ki nam jih lahko povzroči nadlegovanje preko spletnih strani,« je dejala predsednica parlamenta, učenka Maja Filipič in
še dodala: »Svojim staršem bi radi sporočili, naj si ne kupujejo naše ljubezni s tem, da nam kupijo nov telefon, temveč naj raje preživijo nekaj kakovostnega časa z nami.« Prihodnje leto bo devetemu medobčinskemu otroškemu parlamentu predsedovala OŠ Sveti Tomaž, in kot so mladi parlamentarci še sklenili, bo beseda tekla na temo zdrav življenjski stil.
Monika Levanič
»Svojim staršem bi radi sporočili, naj si ne kupujejo naše ljubezni s tem, da nam kupijo nov telefon, temveč naj raje preživijo nekaj kakovostnega časa z nami,« to so med drugim na minulem, osmem zasedanju sklenili osnovnošolski parlamentarci.
Tednikova knjigarnica
Ej, pomlad! Pomlad!
Sušec (marec) je pravkar minil. Zanj pravi pesnica Klarisa Jovanovic (Dvanajst mesecev. Ilustracije Maja Šubic. Ljubljana: lepa beseda, 2010.):
Marec sneg topi na strehah in ves čas hiti,hiti. Mnogo mora postoriti, preden zimo stran spodi.
Mali traven je april, ki se je pravkar začel, v isti knjigi zanj piše:
Muhasto se vede mesec, ko trava ozeleni. Vreme je aprila sitno, vse prevečkrat se skazi.
Tako pravi pesnica in res, marec je bil suh in tudi prvi dnevi aprila ne kažejo želje po izdatnejših padavinah. Vremenoslovci so celo povedali, da je bil ta marec deveti zaporedni mesec z najvišjo povprečno toploto. Kar koli je brati v knjigah, pogled skozi okno razkriva visoko zelene trave, drevesa so sredi bujnega cvetenja in mlado listje poganja in raste in nabrekli so popki vseh sort zelenja, grmičevja, drevja ... Izbruhnila je prava, visoka pomlad - letni čas, ki je mnogim ljudem najbolj pri srcu, saj vznika nova rast, novo življenje. Pomlad je tudi največkrat opevan letni čas, kako tudi ne bi bil, ko pa je povezan s prebujenjem in ljubeznijo.
Veliko je knjig, ki imajo v svojem naslovu besedico pomlad, v knjižničnem katalogu je kar 206 takih knjig v slovenskem jeziku. Na primer roman Izgubljena pomlad (Hans Habe, 1982), pesniška zbirka Večna pomlad (Jurij Kovič, 1991), knjiga o rastlinah Cvetoča pomlad (Matjaž Mastnak, 2012), strokovna monografija Štirje časi: filozofski pogovori in samogovori. Pomlad: prvi čas: iskanje poti: uvod v filozofijo narave (Marko Uršič, 2011), priročnik za osebnostno rast Pomlad duše: meditacije, afirmacije, vizualizacije, mu-dre (Primož Škoberne, 2005), leposlovna knjiga Zakasnela pomlad in druge zgodbe (Franc Jeza, 2010), prozna zbirka Pomlad brez lastovk (Karel Grabeljšek, 1957), priročnik o sobnih rastlinah Pomlad v hiši (1982), roman Daj mi roko pomlad (Mimi Malenšek, 1957), Pomlad v februarju (Ivan Bratko, 1957), Čudežna pomlad (Radko Polič, 1979) in še cela vrsta drugih knjižnih naslov (Pomlad v Palestini, Pomlad na Poljskem, Pomlad v Istri, Pomlad v februarju, Rimska pomlad gospe Stone, Novomeška pomlad, Slovenska pomlad, Pomlad in ti ...). In koliko je še knjig, slikanic, ki jih računalnik na tak način ne uvrsti med »pomladne knjige«.
Taka je na primer slikanica Branke Jurca, ki bi to leto praznovala 100. obletnico rojstva in je bila soproga pisatelja Ivana Potrča, z naslovom Vesele novice z zelenice. To je slikanica kratkih pripovedi, ali bolje pisem med »mestom in deželo«. V njej otroci spoznavajo kmečko življenje, živali . Pisma podpisuje fantič Grega in so naslovljena na dragega strica Matica. Na primer:
Dragi stric Matic!
Pri hiši imamo nov zarod muck. Da je mačka Filomena breja, smo vedeli. K hiši je še vedno prihajala. Mama ji je dajala piti sladko, dišeče mleko. A zgodilo se je, da mačke že nekaj dni ni bilo na spregled. Še pomislil nisem na Filomeno, mama pa mi je pod večer rekla: »Kdo ve, če nima Filomena že mlade mucke.« Ne vem, kaj bi dal, da bi videl mamo Filomeno in njene mucke. Le kje so? Gotovo jih ima na skednju ...
Slikanico je ilustrirala Jelka Reichman in je prav pomladno branje za učence razredne stopnje.
Liljana Klemenčič
Foto: ML
Motokros
Tim Gajser peti v Braziliji
Stran 12
Judo
Denis Rus na Madžarskem med zmagovalci Stran 12
Namizni tenis
Slatinšek v finalu uspešnejši od Zafoštnika Stran 13
Strelstvo
Med ekipami ponovna zmaga Trnovske vasi
Stran 13
Nogomet
V finale (pričakovano) Drava in Aluminij
Stran 14
Nogomet
Slaba bera mladih Kidričanov in Ptujčanov Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ naí na íuitovmm ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Tenis • Davisov pokal: Slovenija - Izrael
Blaž Rola: »Naša prednost so
vv	h . ■	■■ vB
peščena podlaga in navijači
«
Ekipa Slovenije, ki se bo konec tedna v Portorožu merila z Izraelci: Janez Semrajc, Gregor Žemlja, Blaž Kavčič, Blaž Rola in selektor Blaž Trupej.
Slovenska teniška reprezentanca se bo ta konec tedna v Portorožu v Davisovem pokalu merila z Izraelom. Slovenija si je obstanek v prvi evroafriški skupini zagotovila že z zmago proti Portugalski, z zmago nad Izraelom, ki je na papirju slabši tekmec, pa bi se lahko prvič v zgodovini potegovala za nastop med 16 najboljšimi ekipami na svetu.
Slovenija ima na papirju štiri enakovredne igralce, vse uvrščene pod mejo ali na meji 150. mesta na ATP-letvici, a je v tem trenutku le eden povsem pripravljen - Blaž Rola. Blaž Kavčič je bil pred tedni operiran, tako da še ni začel resneje trenirati, Grega Že-mlja se z zdravstvenimi težavami srečuje že eno leto, ne-nastopanje Aljaža Bedeneta za državno selekcijo pa je
zdaj že postalo stalnica. Tako je četrti član Slovenije Janez Semrajc. Kapetan Slovenije Blaž Trupej še vedno ne ve, na katere igralce bo lahko računal. Zagotovo je le, da je prvi igralec Blaž Rola v odlični formi, kar se tiče drugega igralca za dvoboje posameznikov in dvojice, pa se bo kape-tan odločil v četrtek pred žrebom ali celo v petek uro pred dvobojem.
Iz Kolumbije do Slovenije v 36 urah
Blaž Rola je za pot iz Kolumbije potreboval kar 36 ur in je v Portorož prišel šele v ponedeljek. V torek in sredo je že treniral na polno . .. »Zame je velika čast igrati za slovensko reprezentanco. Ko
sem na novinarski konferenci sedel poleg kapetana kot prvi igralec reprezentance, sem se šele zavedal odgovornosti in časti. Vseeno se ne počutim kot 'top' član ekipe. Grega in Blaž sta toliko naredila za to reprezentanco, da sta brez dvoma veliko pred mano. Sem v odlični formi in naredil bom vse, da se uvrstimo v nadaljnji krog,« je dejall Rola, ki je bil zelo zadovoljen s svojimi nastopi v Panami, nekoliko manj pa v Kolumbiji. »Zbral sem 63 točk, kar je dejansko več, kot sem lahko pričakoval. Sedaj moram to dobro formo potrditi v Portorožu, kamor vabim tudi vse navijače. Podpora bo nam zagotovo prišla prav, saj je tekmec zelo močan. Naša prednost so peščena podlaga in navijači.«
Jože Mohorič
Slovenija - Izrael
SLOVENIJA: Blaž Rola (118.), Blaž Kavčič (121.), Grega Žemlja (154.), Janez Semrajc (307.)
IZRAEL: Dudi Sela (69.), Amir Weintraub (198.), Jonathan Erlich (71. med dvojicami), Andy Ram (112. med dvojicami).
Dvoboji v Portorožu bodo potekali na peščenem igrišču številka 9 ŠRC Marine.
Davisov pokal: Slovenija - Izrael
Portorož, od 4. do 6. aprila petek, 4. 4.: dvoboja posameznikov, začetek ob 11.00
sobota, 5. 4.: dvoboj dvojic, začetek ob 14.00 nedelja, 6. 4.: dvoboja posameznikov, začetek ob 11.00
Iz Ptuja bo v petek in v nedeljo organiziran brezplačen avtobusni prevoz!
Odhod iz Ptuja je predviden ob 8.00 izpred železniške postaje Ptuj. Prijave sprejema Luka Hazdovac na tel. št. 040 304 897.
Nogomet • 1. SNL
Bo odličen Rudar prva »žrtev Zavrča?
Čeprav so mnogi navijači Zavrča pričakovali, da se bo njihovim nogometašem v Novem mestu naposled le odprlo, ni bilo tako. Kljub temu da so bili beli boljši 80 minut tekme, so na koncu sklonjenih glav zapuščali stadion Portoval in tako ostajajo še brez osvojene točke v nadaljevanju prvenstva. Upanje za boljše nadaljevanje zbuja igra, ki je tokrat že imela rep in glavo. Na drugi strani je dejstvo, da haloško moštvo čaka serija izjemno težkih preizkušenj: v soboto prihaja Rudar, sledi pot v Koper, nato pa v Zavrč zapored prihajata Olimpija in Maribor ...
Mnogi jim tudi na omenjenih preizkušnjah ne dajejo velikih možnosti, toda v taboru Zavrča je za zdaj dokaj mirno. Fantje se zavzeto pripravljajo na naslednji obračun in pričakujejo, da bodo igro iz Novega mesta še nadgradili. Varovanci Željka Orehovca so tokrat izgledali kot ekipa in ne zgolj sestav posameznikov - prav to je tisto, na čemer skušajo graditi optimizem.
Rudar na drugi strani igra vrhunsko (10 točk na zadnjih štirih srečanjih), ekipa mladega stratega Jerneja Javornika je dobro selekcionirana in vodena. Svoje adute pa ima tudi Zavrč. V ekipi haloškega prvoligaša na srečo ni težav s kartoni, je pa nekaj preglavic
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Fink, vratar Zavrča
Medsebojni tekmi
7. krog: Zavrč - Rudar Velenje 2:1 (2:0); Šafarič, Kresinger; Črnčič;
16. krog: Rudar Velenje - Zavrč 3:0 (1:0); Črnčič, Klinar, Rotman.
s poškodbami. Tako v moštvu v soboto skoraj zagotovo ne bo branilca Petra Murka, ki ima težave z »zadnjo ložo«, s katero je imel v preteklosti težave tudi Doris Kelenc. Ta je že začel trenirati, vendar je njegov nastop proti Rudarju še vprašljiv.
Na srečanju z Rudarjem se v soboto glede na napovedano lepo vreme in večerni termin obeta lep obisk. V klubu upajo na pomoč gledalcev, ki so jo na zadnjih srečanjih močno pogrešali. Svoje moštvo je namreč treba spodbujati v dobrem in slabem in ne le takrat, ko ekipi gre kot po maslu.
Zahtevnosti tekme z Rudarjem se zaveda tudi vratar Gregor Fink, ki je v Novem mestu ponovno dobil priložnost, v preteklosti pa je že branil tudi za Velenjčane: »Po
1. SNL, 25. krog: Zavrč - Rudar Velenje, sobota, 5. 4., ob 19.00 v Zavrču
nesrečnem in nezasluženem porazu v Novem mestu smo svoje misli že usmerili na srečanje proti Rudarju. Vemo, kaj nas čaka, saj so Velenjčani letos res v dobri formi. Če bomo igrali tako kot večino tekme v Novem mestu in bomo imeli še tisti kanček sreče, ki nas je spomladi povsem zapustila, potem se nadejamo dobrega rezultata. Upamo, da bomo proti Rudarju vknjižili prve tri točke v spomladanskem delu prvenstva.«
tp
Nogomet • 2. SNL
S Šenčurjem brez Drevenška, Letonja in Kureža
Nogometaši Aluminija so v nedeljo v tretji tekmi spomladanskega dela v Veržeju vknjižili prvo zmago. Za pomlajeno ekipo Roberta Pev-nika to zagotovo pomeni dodatno spodbudo, ki jo bodo poskušali izkoristiti v nadaljevanju prvenstva.
Že v nedeljo v Kidričevo prihaja nov težak tekmec, ekipa Šenčurja. Z Gorenjci so se Kidričani v letošnji sezoni dvakrat že srečali: doma so jo premagali 1:0 (Bloudek), v gosteh pa so remizi-
rali 3:3 (Grezda, Topolovec, Jovanovič). Naloga bo v nedeljo vse prej kot lahka, še posebej zaradi številnih težav s kartoni. Trener se bo moral namreč znajti brez kar treh nosilcev igre: Marka Drevenška, Roberta Kureža in Roka Letonje. Prvi je v Veržeju dobil rdeči karton (dva rumena), druga dva pa sta v sezoni zbrala po štiri rumene kartone in morata eno tekmo počivati. V ekipo se po odsluženi kazni vrača Mitja Re-šek, sicer pa se priložnost znova obeta mladim igralcem.
JM
Aluminij - Šenčur
nedelja, 6. aprila, ob 16.00 v Kidričevem
Foto: TZS
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 4. aprila 2014
Motokros • Tretja dirka svetovnega prvenstva
Tim Gajser peti v Braziliji
Tretja dirka sezone svetovnega prvenstva v motokrosu je prinesla doslej najboljšo uvrstitev slovenskega dirkača Tima Gajserja. V razredu MX2 je bil skupno peti, v SP pa ima zdaj 63 točk in je deseti. V razredu MXGP je Klemen Gerčar z 29. mestom ostal brez novih točk za SP.
Gajser je nastop na tretji dirki sezone začel z 11. mestom v prvi vožnji, ki jo je dobil Švicar Arnaud Tonus pred Francozoma Dylanom Ferrandi-som in Romainom Febvrejem. Še boljši je bil mladi slovenski motokrosist v drugi vožnji, ko je moral priznati premoč le dvema tekmecema, pred njim sta končala Nizozemec Glenn
Tim Gajser je v 2. vožnji v Braziliji zaostal le za dvema tekmecema.
Coldenhoff in Švicar Tonus. Skupno sta 11. in 5. mesto
Gajserju prinesla peto mesto tudi na dirki (zbral je 30 točk),
kjer se je zmage razveselil Tonus, zbral je 47 točk. Z 41 točkami je bil drugi Coldenhoff, s 36 pa tretji Britanec Max Anstie.
V skupnem seštevku SP je po treh dirkah v vodstvu Tonus s 112 točkami, drugi Coldenhoff jih ima 110, blizu pa je tudi Ferrandis s 107 točkami. Gajser je s 63 točkami na desetem mestu.
17-letni Tim je po vrnitvi iz Brazilije za Štajerski tednik povedal: »Cilj je še naprej uživati na motorju in biti sproščen na tekmi in med dirko, s tem pa zagotovo pride tudi rezultat.«
Sezona SP v razredih MXGP in MX2 se bo nadaljevala 13. aprila s prvo evropsko dirko v italijanski Pietramurati.
sta
Judo • Svetovno veteransko prvenstvo na Madžarskem
Gorisnican Denis Rus med zmagovalci
V soboto, 29. 3., je v madžarskem mestu Szazhalombatta blizu Budimpešte potekal svetovni veteranski judo turnir, XVI. odprto mednarodno prvenstvo Madžarske. Tekmovanja se je iz 15 evropskih, južnoameriških in afriških držav udeležilo 400 tekmovalcev v različnih starostnih skupinah. Kot predstavnik Slovenije se je v kategoriji do 90 kg, v starostni skupini M1 (od 30 do 35 let), tekmovanja udeležil tudi nekdanji zelo uspešen judoist JK Gorišnica Denis Rus. Po zaključku aktivne kariere, v kateri je bil tudi član slovenske reprezentance, se je tokrat po dobrih treh letih premora kot veteran vrnil na večja tekmovanja.
Tekmo je Denis začel izredno odločno ter po dobri polovici borbe, po uspešnem metu za sodniško oceno wa-zari, na hrbet vrgel izredno fizično dobro pripravljenega domačina Adama Nagyja. V drugi borbi se je pomeril s
Denis Rus (v sredini) je na Madžarskem slavil v treh dvobojih.
Poljakom Mariuszom Walend-zewichom. Po začetnem metu za wazari je Denis kontrolirano nadaljeval ter v nadaljeva-
nju z dvema protimetoma nasprotnika vrgel še dvakrat in polfinalno borbo predčasno končal z ipponom. V finalu je
Denisa pričakal Slovak Peter Kolesar. Finalno borbo sta oba tekmovalca začela izredno previdno ter poskušala dvoboj brez večjih presenečenj pripeljati do konca. Le 16 sekund pred koncem dvoboja je prišlo do vodstva Slovaka, saj je Denis po sodniški odločitvi prejel kazen shido. To je tik pred iztekom časa predstavljalo izredno pomembno prednost za Slovaka, vendar Denisa sodniška poteza ni zmedla. V zadnjih sekundah dvoboja je odločno napadel in tekmeca z nožnim metom, le 9 sekund pred koncem, sunkovito položil na hrbet ter finalni dvoboj predčasno končal z ipponom. Tako je Denis Rus po dobrih treh letih na mednarodnih tekmovanjih ponovno stopil na najvišjo stopničko ter v starostni skupini M1 (veterani nad 30 do 35 let), v kategoriji do 90 kg, ponovno osvojil odmevnejšo zmago.
Ur
Plavanje • Mednarodni miting v Kranju
Sedem medalj za ptujski klub
Športno društvo Pingvin-ček je v soboto v Kranju izvedlo mednarodni miting Pingvinček 2014. Tekmovanje je potekalo v olimpijskem 50-metrskem bazenu.
PK Terme Ptuj je zastopalo sedem plavalcev in plavalk. Ti so skupno osvojili sedem medalj, kar pet jih je dobila Lora Grobelšek. V okrnjeni konkurenci si je priplavala dve zlati in tri srebrne medalje. Prva je bila na 200 metrov hrbtno in 100 metrov prosto, medtem ko je bila druga na 50 metrov prosto, 50 metrov hrbtno in 100 metrov hrbtno. Dveh bronastih medalj se je veselil tudi Leon Lju-bec Zajko. Ta je bil v svoji starostni skupini z odplava-nima osebnima rekordoma tretji na 200 in 400 metrov prosto. Ptujsko plavalno ekipo so sestavljali še Gal Goj-čič Kralj, Viktorija Rihta-rič, Kristjan Risek, Klara Benko in Sara Lampret.
Člani PK Terme Ptuj, ki so nastopili v Kranju.
Naslednji konec tedna čaka mlajše tekmovalce PK Terme Ptuj nastop na velikonočnem mitingu v Celju. Najboljša ptujska plavalka Lora Grobelšek pa je dobila
vabilo slovenske plavalne zveze, da v Beogradu nastopi na četveroboju reprezentanc Hrvaške, Srbije, BiH in Slovenije. Tekmovanje bo v glavnem mestu Srbije pote-
kalo to soboto in nedeljo. Grobelškova bo nastopila med članicami na 50 metrov hrbtno, spremljal jo bo trener Jure Rozman.
David Breznik
Nogomet • Pokal Slovenije V finalu Maribor in Gorica
V sredo sta bili na sporedu povratni tekmi polfinala Pokala Slovenije. Mariborčani in Goričani so iz prvih tekem branili minimalno prednost 1:0. Goričani so še drugič ugnali Velenjčane, čeprav so varovanci Jerneja Javornika pri rezultatu 1:1 močno pretili in bili boljši tekmeci. Mariborčani so se po avtogolu Marka Šulerja znašli v zaostanku, a so v 2. polčasu stvari postavili na svoje mesto in se 13. uvrstili v finale pokala (21. 5. v Kopru).
Gorica - Rudar 2:1 (1:0); strelci: Lapadula 29., Misuraca 86./11-m; Podlogar 62. /prva tekma 1:0/
Olimpija - Maribor 1:1 (1:0): strelca: Šuler 45.+2/ag.; Fajic 54. /prva tekma 0:1/
jm
Rokomet • Mlajše kategorije
Mladi rokometaši iz Ormoža so si že zagotovili dva nastopa na zaključnih turnirjih sezone.
Dva Final 4 zagotovljena
STAREJŠI DEČKI B: V boj od 5. - 8. mesto
JERUZALEM - GORENJE 21:27 (10:14)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; Notersberg 9 (2), Torič 2, B. Za-dravec, Sovič, Belec 5, A. Mun-da 2, G. Hebar 2, P. Ozmec, J. Zadravec 1, T. Šulek.
Gorenje je na Hardeku opravičilo vlogo favorita in suvereno ugnalo Ormožane, ki so zaostajali skozi celotno tekmo, največ za deset zadetkov (11:21, 12:22). Ormožane pri letnikih 2000 čaka boj za končno uvrstitev od 5. do 8. mesta v državi, kar je realnost te ekipe v vseh pogledih (slaba prisotnost na treningih, fizične predispozicije, majhno število igralcev).
Od petka do nedelje, 11. do 13. 4., se bo ekipa SDB Jeruzalem mudila na mednarodnem turnirju v BiH, kjer bodo nastopile ekipe iz BiH, Hrvaške, Srbije in Slovenije.
STAREJŠI DEČKI A: Odličen prvi, slab drugi polčas
JERUZALEM - GORENJE 29:23 (18:11)
JERUZALEM: Rizman, Škrja-nec; M. Hebar 5 (4), Zidarič 5, Koderman 8, Ciglar 8, Šoštarič 2, Škorjanec, Petek, Ž. Kociper 1, A. Munda, G. Hebar.
Ormožani so odigrali odličen 1. polčas, v katerem so dvakrat vodili za 8 zadetkov (14:6, 18:10). Obramba je bila čvrsta, na golu soliden Rene Rizman, v protinapadih natančen Rok Koderman. Velenjčani so se v nadaljevanju približali le na štiri zadetke zaostanka (21:17), a so domačini v zaključku z goli Žaka Ciglarja in obrambami Matica Škrjanca zanesljivo slavili. Pri letnikih 1999 so že znani vsi štirje udeleženci Final 4, ki bo 10. in 11. aprila v Celju: Celje PL, Trimo Trebnje, Krka Novo mesto, Jeruzalem Ormož.
MLADINCI: Ormožani še v tretje letos boljši od Maribora
MARIBOR - JERUZALEM 27:29 (14:11)
JERUZALEM: Kuzmič (4 obrambe), T. Cvetko (4 obrambe); Kolmančič 3, Kavčič, V. Lukman 2, Štumberger, Kirič 1, Žižek Cvetko 1, G. Horvat 2, Kocbek 5 (4), D. Ozmec, Šandor 6, Topolovec 2, Kosi 7.
Domačini so v 1. polčasu večkrat vodili za pet zadetkov (9:4, 10:5, 11:6), vendar se borbeni gostje niso predali, čeprav so v 1. polčasu zapravili kar tri se-demmetrovke (dve Kolmančič, eno Kosi). V 2. polčasu je bila igra Jeruzalema precej boljša in v zaključku tekme je večkrat povedel za tri. Kljub vsem naporom domačinov so Ormožani prišli do več kot zaslužene zmage in so le še korak do osvojitve 3. mesta v 2. mladinski ligi, kar je precej več od pričakovanj pred začetkom sezone. Ekipo v Mariboru so namreč sestavljali en igralec letnika 1995 (Kirič), dva igralca letnika 1996 (Kocbek, T. Cvetko), šest igralcev letnika 1997 (Kuzmič, Kolmančič, Lukman, Štumberger, Šandor, Topolovec) in pet igralcev letnika 1998 (Kavčič, Ozmec, Žižek Cvetko, Horvat, Kosi).
KADETI: Novi Final 4
DOL HRASTNIK - JERUZALEM 24:38 (15:20)
JERUZALEM: Kuzmič (12 obramb), Caf (1 obramba), Fe-konja (7 obramb); Kavčič 1, Kolmančič 5 (1), G. Horvat 5 (1), V. Lukman 2, Štumberger, Grabovac 2, Žižek Cvetko 3, D. Ozmec 1, Topolovec 2, Ulaga 1 (1), Šandor 12, Kosi 4 (3).
Mladi Ormožani so tokrat povsem nadigrali domačo ekipo, ki je v Ormožu nudila precej močnejši odpor (34:32). Upati je, da bo ormoška ekipa obdržala formo do Final 4, ki bo 17. in 18. aprila v Trebnjem. Udeleženci Final 4 so: Trimo Trebnje, Slovan Ljubljana, Krško, Jeruzalem Ormož.
UK
petek • 4. aprila 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Tenis • Mladinska lestvica
Kar štiri Slovenke med 200
Najnovejša svetovna mladinska teniška lestvica pri dekletih ponuja zares lep pogled, saj se ta teden med 200 najboljšimi mladinkami sveta nahajajo kar štiri Slovenke. Najvišje je uvrščena Manca Pislak na 116. mestu, Nina Potočnik se je prebila na 119. mesto, Tamara Zidanšek je na 150. mestu, Hana Mraz pa takoj za njo, na 151. mestu.
Od omenjenih je le Nina januarja dopolnila 17 let, druge jih štejejo 16. To pomeni, da bodo lahko med mladinkami nasto-
pale še naslednje leto oz. dve. Igralke zdaj prihajajo v pomembno obdobje, ko se bodo morale dokazati med vrstnicami na najmočnejših turnirjih, počasi pa se spogledujejo tudi že s profesionalnimi turnirji najnižjih rangov.
»Ali je to nova zmagovita generacija, kot je bila tista iz konca devetdesetih let, bo pokazal čas, a če bodo marljivo delale, predvsem pa če bodo pravilno vodene, se jim obeta lepa teniška prihodnost,« so zapisali na TZS.
JM
Kasaštvo • Uspeh KK Slovenske gorice
Na veliki mednarodni kasaški dirki z nagradnim skladom 8.800 evrov, ki jo je gostil hipodrom v Trstu, je slavila kobila Regina OZ iz hleva Zvonka Osterca (KK Slovenske gorice, Lenart) iz Križevcev pri Ljutomeru. Na vajetih italijanskega voznika Viliama Martelinija je s kilometrskim časom 1:17,1 (1.609 metrov) osvojila 1. mesto.
NŠ
Bovling • Podjetniška liga
Priključek Elektra Maribor, tri točke lekarnarjem
Najboljši dosežek kroga je uspel ekipi Elektro Maribor, ki je visoko ugnala Bowling center Ptuj. S tem so »elektrikarji« ujeli priključek z vrhom in se bodo v nadaljevanju zagotovo potegovali za stopničke. Vzpenja se tudi branilka naslova prvakov, Saška bar. Lepo presenečenje so pripravili člani ekipe Lekarne Ptuj, ki so Tamesu odščipnili kar tri točke. S tekmo manj vrh trdno drži ekipa VGP Drava.
Najboljši ekipni rezultat je znova dosegala ekipa Saška bar (2791), ki je imela med deseterico najboljših posameznikov dva svoja člana. Vrh je znova zasedel profesor, ki pa nad rezultatom 831 ni bil posebej navdušen ...
Rezultati nepopolnega 7. kroga: Boxmark Team - Radio-Tednik Ptuj 2:6, Saška bar -Gostišče Iršič 6:2, Lekarne Ptuj - Tames 3:5, DaMoSS - Slovenske gorice 6:2, Mestna občina Ptuj - SKEI Ptuj 4:4, Bowling center Ptuj - Elektro Maribor 1:7. Tekma VGP Drava - Talum je bila prestavljena.
1.	VGP DRAVA 6 - 42 171,4
2.	M. OBČINA PTUJ 7 2765 38 172,3
3.	SLOV. GORICE 7 2418 37 159,0
4.	ELEKTRO MARIBOR 7 2616 35 159,7
5.	SAŠKA BAR 7 2791 34 172,0
6.	GOSTIŠČE IRŠIČ 7 2612 30 161,5
7.	TAMES	7 2655 29 165,8
8.	BOWLING CENTER 7 2411 27 161,1
9.	DAMOSS 7 2518 26 157,9
10.	SKEI PTUJ 7 2715 23 161,2
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 831, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 816, 3. Robert Šegula (Tames) 776, 4. Jani Kramar (DaMoSS) 769, 5. Tadej Vreže (Mestna občina Ptuj) 765, 6. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 749, 7. Robert Kurež (Saška bar) 742, 8. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 730, 9. Miran Duran (Elektro Maribor) 710, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 709.
11.	TALUM	6 - 23 158,4
12.	RADIO-TEDNIK 7 2633 22 155,9
13.	BOXMARK TEAM 7 2307 11 143,4
14.	LEKARNE PTUJ 7 2337 7 130,8 Najboljši posamezniki v
skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 194,5, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 191, 3. Gregor Miložič (Saška bar) 186,5, 4. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 186,2, 5. Jani Kramar (DaMoSS) 186,1, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 185,8, 7. Robert Šegula (Tames) 182,3, 8. Milan Berghaus (Bowling center Ptuj) 176,3, 9. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 174,9, 10. Robert Kurež (Saška bar) 174,7.
Razpored 8. kroga (ponedeljek, 7. 4.): ob 17.30: Gostišče Iršič - Boxmark Team, Saška bar - Lekarne Ptuj, Tames -SKEI Ptuj; ob 20.00: Elektro Maribor - VGP Drava, DamoSS - Mestna občina Ptuj, Radio-Te-dnik Ptuj - Talum, Bowling center Ptuj - Slovenske gorice.
JM
Namizni tenis • Na Ptuju 3. članski odprti turnir
Slatinšek v finalu uspešnejši od Zafoštnika
Namiznoteniški klub Ptuj je v nedeljo v športni dvorani Center izvedel 3. odprti turnir za člane in članice. Udeležba je bila nekoliko okrnjena, saj je bilo prijavljenih 32 igralcev in 12 igralk.
V moški kategoriji so najprej igrali v sedmih kvalifikacijskih skupinah s po štirimi igralci. Iz NTK Ptuj so si v (pre)močni konkurenci nabirali izkušnje Sašo Malovič, Jernej Toplak Masten in Marsel Šegula, Darko Dr-čič pa je z eno zmago osvojil 3. mesto v skupini. Na turnirju je imel dva predstavnika tudi NTK Cirkovce Šternmatik. Luka Krušič je kljub dobrim igram obstal v svoji predtek-movalni skupini, medtem ko se je v glavni turnir s tremi zmagami uvrstil Danilo Pi-ljak. Ta se je v osmini finala nato pomeril z Denijem Kožu-lom (Logatec), ki je pred kratkim na Ptuju osvojil naslov državnega prvaka med mlajšimi člani do 21. leta starosti. Kožul je bil proti izkušenejše-mu Piljaku bolj potrpežljiv in natančen v zaključnih udarcih
Foto: Črtomir Goznik
Luka Krušič (Šternmatik Cirkovce) je tokrat obstal v kvalifikacijski skupini.
in je zmagal s 3:1 v nizih. Tako je Piljak zasedel končno 9. do 16. mesto.
Pri vrhu so gledalci za turnirsko zmago spremljali odlične obračune izkušenih igralcev. V polfinalu je letošnji državni prvak Uroš Slatinšek (Krka) s 4:0 premagal Tomaža Roudija (Ilirija), medtem ko je bil Gregor Zafoštnik (ZM) s
4:2 boljši od prvega nosilca, klubskega kolega Matica Slo-deja (ZM). Finalni obračun je gladko dobil Slatinšek, ki je proti Zafoštniku slavil 4:0. Na ženskem delu turnirja se je morala za končno zmago zelo potruditi Bolgarka Asya Kasabova (Fužinar). Ta je bila v četrtfinalu tik pred porazom proti Niki Veronik, a je
Končni vrstni red:
člani: 1. Uroš Slatinšek (Krka), 2. Gregor Zafoštnik (Zavarovalnica Maribor), 3.-4. Tomaž Roudi (Ilirija) in Matic Slo-
dej (Zavarovalnica Maribor).....
9.-16.: Danilo Piljak (Šternmatik Cirkovce) ...;
članice: 1. Asya Kasabova (Fužinar Interdiskont), 2. Tamara Pavčnik (Hrastnik), 3.-4. Manca Fajmut in Zala Veronik (obe Fužinar Interdiskont).
popolnoma preobrnila rezultat (0:3 do 4:3). V polfinalu je Kasabova še na bolj dramatičen način premagala še njeno sestro dvojčico Zalo, ki je pri rezultatu 11:12 v sedmem odločilnem nizu z loparjem udarila po mizi in prejela rdeči karton. V finalu je Kasabova s 4:0 v nizih premagala Tama-ro Pavčnik. Na ženskem delu turnirja je v predtekmoval-nem delu igrala Anja Bezjak (NTK Ptuj) in zabeležila eno zmago in dva poraza. Treba je omeniti, da je dobila niz tudi na dvoboju proti kasnejši zmagovalki Asyi Kasabovi.
David Breznik
Strelstvo • Medobčinska liga 2013/14
Med ekipami ponovna zmaga Trnovske vasi
Na območju Slovenskih goric že več let organizirajo Medobčinsko ligo v streljanju z zračno puško. Tako so v soboto, 15. 3., na strelišču v Trnovski vasi končali letošnjo Medobčinsko ligo. V ligi so sodelovali SD Trnovska vas, ŠD Selce, SD Vitomarci, SD Velka, SD Osek in SD Cerkvenjak. Skupno je tekmovalo osem ekip in 38 posameznikov. Strelci iz Trnovske vasi in Vel-ke so nastopali z dvema ekipama, druga društva pa s po eno ekipo. Tekmovanje je potekalo od začetka novembra, izvedli so sedem krogov, vsakič na drugem strelišču.
Po lanski prvi zmagi v ligi je letos uspeh ponovila ekipa Trnovske vasi A v postavi Roman Maguša, Dejan Cvetko in Damjan Prajndl (rezerva Aleš Štebih) z 21 točkami. Drugo mesto je zasedla ekipa Oseka v postavi Anton Kocbek, Branko Korošak in Marjan Perko (rezervi Vlado Šteinfelser in Slavek Gorenc) z 19 točkami. Tretje mesto s 17 točkami so zasedli predstavniki Vitomarcev v postavi
Marjan Horvat, Silvo Kocuvan in Ferdo Majer. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa Velka A (Mirko Tenšek, Luka Žurman, Elvir Kramberger, rezerva Sara Srne) s 15 točkami, peta je bila ekipa Trnovska vas B (Jani Čeh, Boštjan Rola, Janez Tašner in rezerva Mitja Kova-
čič) s 13 točkami. Šesta je bila ekipa Cerkvenjaka (Branko Peklar, Leon Kos, Leon Mli-narič) z 11 točkami. Sedmo mesto so zasedli predstavniki ekipe B z Velke z 9 točkami, osmo mesto s 7 točkami pa ŠD Selci (Petra Zorman, Marinka Širovnik, Slavko Zorman).
Najboljša trojica v razvrstitvi posameznikov
Med posamezniki najboljši Dejan Cvetko
Med posamezniki je drugič zapored zmagal predstavnik Trnovske vasi Dejan Cvetko s 1097 zadetimi krogi in tako za samo dva zadeta kroga premagal večkratnega prvaka Mirka Tenška iz SD Velka. Na tretje mesto se je uvrstil Branko Korošak iz SD Oseka s 1077 krogi. Branko Koršak je postavil tudi rekord lige, saj je na zadnjem kolu v Trnovski vasi zadel kar 191 krogov. Četrti je bil Marjan Horvat iz SD Vitomarci, peto in šesto mesto pa sta zasedla predstavnika Trnovske vasi Roman Maguša in Boštjan Rola.
Vsi rezultati so objavljeni na spletni strani www.sdtv. si. Če bi se katero društvo ali posameznik želel priključiti ligi v prihodnji sezoni, lahko organizatorje kontaktira na facebook strani ali na mail sd.trnovskavas@gmail.si.
Ur
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 4. aprila 2Q14
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Športni napovednik
V finale (pričakovano) Drava in Aluminij
V sredo, 2. 4., sta bili na sporedu polfinalni tekmi pokala MNZ Ptuj za člane. Na tekmah v Slovenski Bistrici in Gerečji vasi so bili favoriti gostje, ki so se na koncu tudi veselili napredovanja v finale. Prepričljivejši so bili Ptujčani, ki so v obračunu članov 3. lige izločili Bistri-čane z dvema goloma razlike. Kidričani (2. liga) so šele v 2. polčasu strli odpor motiviranih članov Superlige.
AHA EMMI BISTRICA -DRAVA PTUJ 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Ljubec (57., iz 11-m), 0:2 Strelec (66.)
AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Holcman, Korošec, Kovačič, Sergej Trunkl, Sebastijan Trunkl (od 80. Bezjak), Gashi, Topič (od 80. Ladič), Lampret (od 71. Šumak), Damše (od 56. Leskovar), Furh (od 46. Janžič). Trener: Milko Djurovski
DRAVA PTUJ: Musič, Kajzer, Javo rn i k, Letonja (od 46. Jau-šovec), Koren (od 46. Ljubec), Habith, Furek, Kočar (od 73. Kirič), Wagner (od 71. Antolič), Lugonjič (od 46. Strelec), Arsič. Trener: Franc Fridl.
Trener Drave Franc Fridl je na polfinalni tekmi pokala MNZ Ptuj dal priložnost nekaterim mlajšim nogometašem in tistim, ki niso nosilci igre. To se je poznalo v igri ptujskih nogometašev, ki si v prvem polčasu niso ustvarili konkretnejše priložnosti, medtem ko so Bistričani v izdihljajih prvega
Foto: Črtomir Goznik
V Gerečji vasi so se morali gostje iz Kidričevega pred nekaj več kot 100 gledalci zelo potruditi za napredovanje v finale Pokala MNZ Ptuj.
dela zadeli prečko. V nadaljevanju so Ptujčani nekoliko povečali tempo in so kaj kmalu povedli. Domačini so v svojem kazenskem prostoru podrli Kočarja, z bele točke pa je bil natančen Ljubec. V 66. minuti so gostje v protinapadu prišli v situacijo trije na enega, kar so Arsič, Ljubec in Strelec znali izkoristiti in Drava je povedla 0:2. Do konca tekme se je ekipa Aha Emmi Bistrice trudila znižati izid, a so igralci Drave brez posebnih težav kontrolirali dogajanje na igrišču in so se uvrstili v finale pokala.
1A AVTO GERECJA VAS -ALUMINIJ 1:0 (0:0)
STRELEC: Kurež (68.)
1A AVTO GERECJA VAS: Šer-doner (od 72. Cvetič), Klajderic (od 69. Strel), N. Šešo (od 62. M. Lešnik), Gabrovec, Horvat, Rozman, Lončarič, Adedoja (od 79. Krajnc), Leben, Tominc, Jazbec (od 73. A. Šešo). Trener: Igor Vorih.
ALUMINIJ: Murko, Cesar (od 46. A. Medved), Bingo, Vindiš, Lonzarič, Petek (od 46. Re-šek), K. Medved, Panikvar, Ko-
zar (od 46. Topolovec), Grezda (od 82. Podbrežnik), Kurež (od 69. Vrbanec). Trener: Robert Pevnik.
V prvem delu srečanja so bili domači nogometaši vsaj enakovreden tekmec favoriziranim gostom. Obe ekipi sta si priigrali nekaj polpriložnosti, a je ostalo pri začetnem izidu. V drugem delu je gostujoči trener v igro poslal nekatere izkušenejše igralce, kar je privedlo do edinega zadetka na tekmi, ki ga je dosegel Robert Kurež.
JM, David Breznik
Nogomet • Mlajše kategorije
1. SML
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Ilirija 1:2 (1:1), Olimpija Ljubljana - Krka 4:1 (3:1), Šam-pion - VOC Celje 1:1 (0:0), HIT Gorica - Interblock 1:4 (1:1), Robert Koren Dravograd -NOGA Triglav 2:2 (1:1), Jadran Dekani - Koper 2:3 (0:0), Bravo - Rudar Velenje 1:1 (1:0), Maribor Branik - Domžale 2:0 (0:0).
1.	MARIBOR BRANIK 21 16 1 4 74:16 49
2.	KOPER	21 15 4 2 74:27 49
3.	DOMŽALE 21 15 2 4 44:17 47
4.	HIT GORICA 21 14 1 6 51:28 43
5.	ALUMINIJ 21 12 2 7 38:31 38
6.	OLIMPIJA LJ. 21 11 3 7 42:26 36
7.	INTERBLOCK 21 9 3 9 34:35 30
8.	VOC CELJE 21 9 3 9 31:37 30
9.	ILIRIJA	21 9 2 10 33:43 29
10.	KRKA	21 8 3 10 30:38 27
11.	NOGA TRIGLAV 21	7	4	10 42:39	25
12.	RUDAR VELENJE 21	7	2	12	23:44	23
13.	BRAVO 21	5	2	14	29:53	17
14.	ŠAMPION 21	4	3	14	23:49	15
15.	JADRAN DEKANI 21	4	3	14	22:53	15
16.	DRAVOGRAD 21	3	2	16 28:82	11
ALUMINIJ - ILIRIJA 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Dobaj (11.), 1:1 Povh (28., z 11-m), 1:2 Velič (80.)
ALUMINIJ: Tetičkovič (Kla-sinc), Novak, Pucko, Ahec, Ca-futa (Stopajnik), Dobaj (Brence), Planinšek, Rogina, Vrbanec, Podbrežnik, Petek. Trener: Bojan Špehonja.
Ljubljana - Krka 1:1 (1:1), Sampion - Celje 0:3 (0:2), HIT Gorica - Interblock 0:4 (0:1), Robert Koren Dravograd - NOGA Triglav 0:2 (0:1), Jadran Dekani - Koper 0:0, Bravo - Rudar Velenje 0:0, Maribor Branik - Domžale 3:2 (2:1).
21 16 0 21 14 5 21 13 4 21 11 5 21 10 5 21 10 2 21 8 7 21 9 4
S	S9:l9
2	4G:ll
4	49:23
5	34:2T B	34:2l 9	4l:38 B	28:l8 3l 8	23:l9 3l
1. SKL
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Ilirija 1:2 (1:0), Olimpija
1.	DOMŽALE
2.	OLIMPIJA
3.	CELJE
4.	ALUMINIJ
5.	NOGA TRIGLAV
6.	HIT GORICA
7.	KOPER
8.	BRAVO
9.	MARIBOR BRANIK 21	7 9 5 36:23
10.	KRKA	21	7 8 6 45:31
11.	RUDAR VELENJE 21	7 5 9 32:49
12.	ILIRIJA 21	6 5 10 25:34
13.	INTERBLOCK 21	6 5 10 36:47
14.	ŠAMPION 21	4 2 15 25:56
15.	JADRAN DEKANI 21	1 6 14 10:45
16.	DRAVOGRAD 21	1 4 16 17:73
ALUMINIJ - ILIRIJA 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Križan (26.), 1:1 Šporar (42., iz 11-m), 1:2 Osmi-čevič (52.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Lončarič, Zorec (Klanjšek), Bajraktaraj (Murko), Golob, Petrovič, Krivec, Brodnjak (Hreljič), Križan (Gale), Ploj (Bohak), Elšnik. Trener: To-mislav Grbavac.
LIGA U-15
REZULTATI 20. KROGA: Krško
-	Poli Drava Ptuj 1:0 (1:0), Celje - Aluminij 3:1 (2:0), Žalec -Dravinja 3:1 (2:1), Nissan Ferk Jarenina - Farmtech Veržej 2:4 (2:2), Rudar Velenje - Maribor Branik 1:4 (1:1), Kovinar Tezno
-	Šampion 0:5 (0:3), Robert Koren Dravograd - Korotan Pre-valje 1:0 (1:0), Pobrežje - Aha Emmi Bistrica 0:1 (0:0).
1. MARIBOR BRANIK 2G 19 1
2.	KRŠKO
3.	ALUMINIJ
4.	FARM. VERŽEJ
5.DRAVOGRAD
6.	ŠAMPION
7.	CELJE
8.	DRAVINJA
9.	KOR. PREVALJE
G	1G1:8
1	95:
5	8G:19
S	T2:32
B	4S
T	S3:32
8	48:4G
T 28:4G 3l 8 4S:4G 3G
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija so na domačem igrišču presenetljivo izgubili z vrstniki Ilirije.
19	18	0
20	15	0 20 14	1
19	12	1
20	11	2 20 10	2 20 9	4 20 9	3
10.	RUDAR VELENJE 20 7	0 13 39:6
11.	POBREŽJE 20 6	1 13 16:44
12.	POLI DRAVA 20 5	3 12 19:5
13.	ŽALEC	20 5	1 14 15:6
14.	A. E. BISTRICA 20 3	1 16 13
15.	KOVINAR TEZNO 20 3	0 17
16.	FERK JARENINA 20 2	2 16
KRŠKO - POLI DRAVA PTUJ
1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kovačič (34.( CELJE - ALUMINIJ 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Cimerman (3.), 2:0 Melavc (15.), 3:0 Štusej (45.), 3:1 Mesarič (62.)
jm
S8 S4 4S 43 3T 3S 32
B2
44
SS
BT T9 lB:99 9:4S
Nogomet • 1. SNL
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Celje - Krka, Triglav -Maribor; SOBOTA ob 16.30: Domžale - Luka Koper; SOBOTA ob 19.00: Zavrč - Rudar; SOBOTA ob 20.05: Gorica - Olimpija
2.	SNL
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Kalcer Radomlje - Šampion, Farmtech Veržej - AH Mas Tech Ankaran, Roltek Dob -Bela krajina; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Šenčur, Šmartno 1928 - Krško
3.	SNL - VZHOD
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Avto Rajh Ljutomer
-	Dravinja Kostroj, Šmarje pri Jelšah - Čarda Martjanci, Aha Emmi Bistrica - Drava Ptuj, Fosilum Šentjur - Malečnik; SOBOTA ob 20.00: Nafta 1903 - Avto Škafar Beltinci; NEDELJA ob 16.00: Tromejnik G Sukič - Grad, Odranci - Rakičan
SUPER LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Apače - Hajdina, Središče ob Dravi - Stojnci; NEDELJA ob 10.30 Videm - Carrera Op-tyl Ormož; NEDELJA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Boč Poljčane, Bukovci - 1A avto Gerečja vas
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podvinci DS Galun -Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Cirkulane - Skorba, Markovci -Leskovec, Tržec - Lovrenc, Rogoznica - Gorišnica
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Polskava avt. Grobel-nik - Hajdoše, Zgornja Polskava - Pragersko 75, Podlehnik -Slovenja vas; NEDELJA ob 17.00: Makole - Majšperk, Grajena
-	Oplotnica
LIGA U-15
21. KROG: Poli Drava Ptuj - Korotan Prevalje (NEDELJA ob 11.00); Aluminij - Krško (SREDA ob 15.30)
Rokomet • 1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta
6. KROG: ŽRK Tenzor DP Logik Ptuj - Ž.U.R.D. Fikon Koper (PETEK ob 19.00 ŠD Ljudski vrt)
Boks • Državno prvenstvo na Ptuju
V športni dvorani Gimnazije Ptuj bo od petka do nedelje potekalo državno prvenstvo v boksu za leto 2014. Prijavljenih je okrog 140 tekmovalcev in tekmovalk iz 22 slovenskih klubov, ki se bodo za naslove merili v starostnih kategorijah school boysov, kadetov, mladincev in članov. BK Ring iz Ptuja ima prijavljenih 13 predstavnikov, BK Legionar Ptuj štiri in BK Ptuj enega. Tekmovanje bo v petek in soboto potekalo od 18. ure naprej, v nedeljo od 13. ure naprej pa bodo na sporedu finalni dvoboji.
Karate • Balkansko prvenstvo v Podlehniku
Karate klub WKSA Hajdina organizira balkansko prvenstvo v karateju, na katerem bo nastopilo približno 200 tekmovalcev in tekmovalk iz šestih držav. Tekmovanje bo v soboto in nedeljo od 9. ure naprej v športni dvorani v Podlehniku. Karate klub WKSA Hajdina bo imel na tekmovanju pet svojih karateistov.
Futsal • Finale DP U-18 Do ugodnega izida že v Sodražici
Štirinajst tekem, štirinajst zmag, gol razlika 119:26. To je učinek mladih Tomaževčanov v državnem prvenstvu U-18 pred začetkom velikega finala, kjer bo na nasprotni strani stala zasedba Extrem Fragmata iz Sodražice. Dolenjci so v četrtfinalu izločili tolminski Puntar s 6:3 in v polfinalu Kebelj Mibus prevozi s skupnim rezultatom 11:7. Več kot jasno je, da so favoriti velikega finala futsalerji Tomaža, ki jih vodita trenerja Marjan Magdič in Matej Gajser. Prva finalna tekma je na sporedu v petek, 4. 4., ob 20. uri v Sodražici. Tomaž bo zaigral brez Urbana Goričana, ki je na povratni tekmi polfinala v Škofji Loki prejel drugi rumeni karton. Tudi tokrat bo iz centra Svetega Tomaža ob 15.30 proti Dolenjski peljal avtobus s futsalerji in njihovimi navijači. Avtobus, poln optimizma po ugodnem izidu že na prvi finalni tekmi. Povratna tekma je na sporedu v soboto, 12. aprila, na Hardeku ob 19.00.
Karate • 30 let karate sekcije v Ljutomeru
Karate sekcija pri TVD Partizan Ljutomer praznuje 30 let izjemno uspešnega delovanja. Osrednja prireditev ob visokem jubileju bo v nedeljo, 6. aprila, v ljutomerski športni dvorani ŠIC. Med 13.30 in 15.30 bo zanimivo karate delavnico vodil priznani japonski mojster Keiji Tomiyama, za tem bo nekaj več kot eno uro prikaz karate veščin, namenjen vsem obiskovalcem, ob 17.30 pa se bo začela slavnostna akademija.
David Breznik, UK, NŠ
petek • 4. aprila 2014
Objave, poslovna in druga sporočila
Štajerski	15
KAKO POSADIMO IN SKRBIMO ZA RASTLINE V POSODAH?
KAJ JE PRIMERNO ZA GOJENJE?
Posadimo lahko praktično katerokoli vrsto zelenjave ali zelišč. Med najbolj popularnimi rastlinami so listnata solata, paprike,jajčevci, paradižniki, fižol, artičoke, rdečo peso, redkvice, bučke in kumare. Večji izziv predstavlja gojenje melon, sladke koruze in krompirja. Izziv, ki gaje potrebno preizkusiti. Pri izbiri semena ali sadik izberimo grmičaste ali nižje rastoče vrste.
VELIKOST POSODE
• Velikost posode izberemo glede na velikost, ki jo bo
rastlina dosegla. Upoštevati moramo tako višino rastline, kot velikost koreninskega sistema. Vsekakor ne smemo posaditi rastline v premajhno posodo, saj s tem omejimo rast korenin in tudi rast in razvoj rastline. Upoštevati moramo tako globino kotvolumen posode. Najmanjša globina substrata je od 15 - 20 cm, za korenovke (npr, korenje) mora biti globja.
PRIPOROČENA VELIKOST POSODE:
• premer 10 -15cm: listnata solata, gorčica, česen, redkvica, bazilika, koriander,timijan, meta in majaron. Listnata solata
in nekatera zelišča imajo plitve in nitaste korenine zato so za njih primerne plitve posode z veliko površino.
•	premer 20 -30cm: fižol, rdeča pesa, artičoka, korenje, zelje, paprika,jajčevec, paradižnik, bučke, rožmarin, peteršilj, sivka in janež.
•	volumen 5-12 litrov: zelišča, stoletna čebula, redkvica, čebula, artičoka, paprika, grmičasti paradižnikin kumare, bazilika.
•	volumen 15 - 15 litrov: paradižnik, kumare,jajčevec,
fižol, grah, zelje in brokoli. SAJENJE
•	posoda mora imeti na dnu luknjo, da skozi njo odteka odvečna voda. Čeje luknja premajhna lahko zvrtamo na dnu dodatne luknje. Na dno položimo papirnato brisačo, filter za kavo, pesek ali gramoz. Če želimo posodo obtežiti lahko dodamo tudi nekoliko večje kamne.
•	pred sajenjem, substrat namočite in dobro premešajte z rokami ali s pomočjo zidarske lopate. To moramo storiti, da se ves substrat enakomerno
navlaži, še posebej je to pomembno pri substratih, ki vsebujejo veliko šote.
•	nikoli ne napolnimo posode povsem do vrha, vedno pustimo par centimetrov prostora.
Pri setvi oz. sajenju in vzgoji moramo upoštevati navodila.
•	da bi dosegli atraktiven izgled in vsestransko uporabnost naredimo mešane nasade in tako posadimo skupaj zelenjavo, zelišča in okrasne cvetlice.
•	Zelišča kot so sivka, timijan, origano, majaron in drobnjak, dobro uspeva tudi v nekoliko
slabši prsti in sušnih razmerah. Zato jih posadimo skupaj v glinene posode, mešanici prsti pa dodamo nekaj peska oz. mivke.
•	Združite posode vskupino, saj tako bolje zadržite vlago.
TEŽAVE
•	bolezni in škodljivci pri tem načinu gojenja niso pogosti, se pa lahko pojavijo. Prvi in najboljši ukrep naj bo redna oskrba in redno pregledovanje rastlin ter odstranitev bolnih ali poškodovanih delov rastlin in škodljivcev. www.substral.si
BIO vzgoja zelenjave in jagodičevja v cvetličnih lončkih!
Ntltur&v
Krauter-
Zemlje Substral Naturen
/ spodbujajo rastlino k rasti in tvorbi plodov na naraven način / visokokakovosten substrat iz povsem naravnih sestavin / z zmanjšano vsebnostjo šote / primerna za ekološko pridelavo
Organska mineralna in tekoča gnojila za vse vrste jagodičevja, sadnega drevja in zelenjave
S deluje do 3 mesece, z dodatkom morskih alg
■/ dodan mu je mineral zeolit, ki poskrbi za oskrbo z vodo in hranilnimi snovmi
dušik je v 100 % v organski obliki, s čimer preprečimo možnost izpiranj ■/ tekočine vsebujejo veliko kalija, ki pospešuje zorenje in izboljša okus
m'mm
ers,
te(jn\K dostopen tudi na internetu
RADIO)))TEDNIK
16 Štajerski
Nasveti
petek • 4. aprila 2014
Kuharski nasveti
Postrvi
Postrv je ena izmed najokusnejših sladkovodnih rib.
Večina rib, tako tudi postrvi, so najkoristnejša živila in tudi velik izziv za tistega, ki jih pripravlja. Tako kot tudi večina drugih rib je tudi za postrvi značilno, da so primerne za vse postopke toplotne obdelave. Pred pripravo rib je pomembno, da poznamo nekaj njenih osnovnih lastnosti glede okusa, strukture in telesne zgradbe, ki nam koristijo, kateri postopki in načini so za posamezno ribo najprimernejši. Naslednji pomemben kazalec je struktura mesa, ki je pri nekaterih ribah groba, spet pri drugih krhka in pri nekaterih podobna strukturi drugega mesa.
Glede na strukturo mesa postrv uvrščamo med ribe s krhkim mesom, kar pomeni, da manjšim svežim postrvim le s težavo odstranimo kosti svežim, zelo enostavno pa to opravimo po toplotni obdelavi - kuhanju in pečenju. Postrv pogosto pripravljamo kot losose, zaradi podobnih okostij, enakih plavuti in tanke kože z drobnimi luskami. Pri evropski postrvi ločimo tri tipe, odvisno od njihovega načina življenja. Morsko postrv ali glavatico, jezersko postrv in potočno postrv. Glavatica potuje po vsem Atlantiku in je zraven tega doma v večjih celinskih vodah. Njeno po navadi rožnato meso je tako čvrsto kot meso jezerske postrvi, ima mili fini okus, ki spominja na meso lososa. In ravno zaradi teh lastno-
sti nekateri sladokusci posegajo najraje po tej vrsti postrvi.
Zelo znana vrsta postrvi je tudi šarenka ali amerikanka, ki je dobila ime po lepo obarvani, rjavo pikasti koži. Sladkovodne šarenke tehtajo tudi en kilogram. Ima okusno rožnato meso, ki je primerno za številne ribje jedi, pogosto pa to vrsto postrvi tudi prekajujejo. Jezerske postrvi dosežejo v primerjavi z drugimi večjo težo in so nekoliko bolj mastne kakor
skupaj z gostimi maslenimi omakami. Znamenita modro kuhana postrv, ki slovi kot francoska specialiteta - ne gre za nič drugega kot svežo šarenko, ki jo za kratek čas potopijo v kis, da se njena koža obarva modro in nato ribo skuhajo ali poširajo v popolnoma bistri juhi z jušno zelenjavo, limono ter zrnatimi in listnatimi začimbami. Posebna poslastica so tudi pečene sveže postrvi z rezinami slanine, okusnejše od teh so le na maslu pečene postrvi, ki jih potresemo s prepreženimi lističi mandljev in okrasimo s krhlji limone.
Večje postrvi so primerne za zarezanje na ribje steake. Tako narezane lahko pečemo na žaru, v pečici skupaj z mlado zelenja-
Foto: Črtomir Goznik
druge postrvi. Na okus in barvo lososov in postrvi vpliva njihovo življenjsko okolje in njihova prehrana. Pri divje živečih in pri gojenih postrvih je rožnata obarvanost mesa posledica reakcije barvnih pigmentov rib na pigmente določenih rakov.
Možnosti za pripravo postrvi so tako rekoč neomejene. Sočno meso postrvi je primerno za kuhanje in poširanje, oziroma kuhanje pod vreliščem. Če postrvi kuhamo, jih ponudimo
vo ali krompirjem in blitvo ali jih na hitro ocvremo v vroči maščobi. Skupaj z zelenjavo jih lahko tudi zavijemo v folijo in v pečici z malo masla dušimo. Postrvi lahko narežemo tudi na fileje, ki jih kuhamo ali ocvre-mo. Na Norveškem jih pogosto kuhajo v mešanici svetlega piva in belega vina s svežimi zelišči. Polnimo in mariniramo jih lahko tudi z različnimi gobami ali jih kuhane ponudimo skupaj s sortiranimi gobami, prav tako
jih z gobami lahko tudi nadevamo.
Iz postrvi pogosto pripravimo tudi različne pastete in te-rine. Pogosto jih pripravljamo z mešanico sveže in prekajene postrvi ter dodatno popestrimo s slanino, gobami, konjakom in začimbami. Lahko pripravimo tudi ruladice iz sveže in prekaje-ne postrvi. Pripravimo jih tako, da dve postrvi filiramo - odstranimo kožo in kosti - in ju v multipraktiku fino sesekljamo. Posebej fino sesekljamo čebulo in jo na manjši količini maščobe svetlo rjavo prepražimo, dodamo pest narezanih gob ali šampinjonov in jih rahlo pre-pražimo. Gobe solimo, rahlo popramo in dodamo sesekljan zeleni peteršilj. Gobe ohladimo in ohlajene dodamo k sesekljanemu mesu postrvi. Nekaj rezin gob lahko pustimo celih in ne sesekljamo. Dodamo še en rumenjak in 2 decilitra sladke smetane ter dobro premešamo. Maso damo v skledo in ji dodamo manjše koščke prekajene postrvi. Po potrebi še začinimo s soljo, poprom in sesekljanim česnom.
Dobljeno zmes oblikujemo v večjo rulado, zavijemo v alu folijo in jo v vodi skuhamo. Tako pripravljen ruladice lahko ponudimo kot samostojno jed skupaj z mešano solato. Lahko jih narežemo na rezine in jih damo na obložene kruhke ali kanapeje in ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot samostojni prigrizek. Iz omenjene mase pa lahko oblikujemo tudi žličnike, ki jih lahko ponudimo kot toplo uvodno jed skupaj z izbrano omako ali jih preprosto zakuhamo v čisto ribjo juho.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Vnetje ušes pri psu
Imam 10 let starega nemškega ovčarja, ki živi zunaj. Pred kakšnim mesecem sem opazila, da ga bolijo ušesa in ga takoj odpeljala k veterinarju Ugotovil je, da ima vnetje ušes in glivice. Dobil je kapljice, ki so mu zelo pomagale, zraven pa še šampon, saj naj bi imel glivice tudi po koži, in sicer po notranji strani tačk in trebuha. Opazila pa sem, da ima kuža tudi veliko prhljaja, rdečkasto kožo, kraste in začel je zelo smrdeti, kljub kopanju ima zelo močan vonj, ki se ga nikakor ne moremo rešiti. Kužka tudi redno češem, vendar tudi to ne pomaga.
Neprijeten in močan vonj se pri psu pojavi najpogosteje kot posledica infekcije z glivicami vrste malassesia. Sprva se lahko pojavijo kot spremljevalke bakterijskega vnetja ušes in zelo pogosto se iz primarnega žarišča razširijo po celem telesu. Ušesa z zamašenimi sluhovodi, sluhovodi, polni ušesnega masla, vnetni eksudati in kronično zadebeleli sluhovodi so pravo gojišče glivic. Globoko v sluhovodih so pogoji brez kisika (anaerobni pogoji), temperatura v sluhovodih je 38 do 39 stopinj C in taki pogoji so idealni za razvoj omenjene glivice. Ekspanzija glivic po telesu je zelo odvisna od imunskega sistema živali. Živali z oslabelim imunskim sistemom, kot so bolne živali, starejše živali in predvsem tiste, ki so zdravljene z antibiotiki dalj časa, so pravi medij za razvoj glivic in te se razširijo po celem telesu.
Karakteristična je rdeča koža, ki pogosto tudi srbi in prizadeta žival dobi neprijeten specifičen vonj. Če ne ukrepamo pravočasno in pravilno, se gli-
vično vnetje razširi po celem telesu živali, dlaka začne odpadati, žival si zaradi praskanja in lizanja sama poškoduje kožo, kjer pride do bakterijskega
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. vnetja in posledice so lahko zelo dramatične.
Vsekakor je treba čim prej postaviti pravilno diagnozo. To stori veterinar z brisom kože na obolelih mestih. Vzorec lahko pregleda veterinar sam pod mikroskopom, pri čemer ga predhodno obdela s posebnimi barvili, ki vizualizi-rajo prisotne glivice. Lahko pa ga pošlje v mikrobiološki laboratorij, kjer ugotovijo možne povzročitelje, bodisi bakterije ali glivice in ugotovijo tudi, katero zdravilo je najučinkovitejše za zdravljenje živali. To je vsekakor zanesljivejša, vendar dražja opcija. Vedeti je treba, da je zdravljenje glivičnih obolenj dolgotrajno in je sestavljeno iz lokalnega zdravljenja kože s posebnimi šamponi, ki vsebujejo zdravilo proti glivicam in bakterijam, in terapije
MKO obvešča
S pravilnim gnojenjem varujemo okolje
Pomlad je čas gnojenja. S pravilnim gnojem rastlinam dodajamo le tiste in toliko hranil kot jih potrebujejo za normalno rast oziroma doseganje želenih pridelkov, saj jih v tleh ni dovolj. Tako zagotavljamo kakovost pridelkov in varujemo okolje.
Gnojenje ureja zakonodaja, v praksi pa se pojavljajo vedno nova znanstvena spoznanja. Pravilno je, da tlem vračamo s pridelki odvzeta glavna hranila, pri čemer moramo z zračnim in vodnim režimom zagotoviti, da bodo rastlinska hranila dobro izkoriščena.
Gnojenje v evropskem prostoru krovno ureja Direktiva Sveta, določbe direktive smo v slovenski pravni red prenesli z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov. Območje Republike Slovenije je zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov že od leta 2001 v celotni opredeljeno kot ranljivo območje, kar pomeni, da morajo zahteve in omejitve upoštevati vsa kmetijska gospodarstva v Sloveniji. Uredba določa dovoljeno količino vnosa dušika na hektar kmetijskega gospodarstva, ki je 170 kg dušika/ha.
Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 15. februarja. Na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2, ki je sestavni del citirane uredbe, torej na submediteranskem območju, je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili prepovedano od 1. decembra do 31. januarja. Posebej je urejeno tudi visokogorsko območje in sicer je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih nad nadmorsko višino 800 m prepovedano od 15. novembra do 1. marca.
Gnojenje s hlevskim gnojem je na njivah prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Če vremenske in talne razmere omogočajo zimsko obdelavo tal in če je hlevski gnoj zaoran najpozneje v treh dneh, je za gnojenje s hlevskim gnojem na njivah določena izjema, in sicer je gnojenje ob upoštevanju navedenih pogojev dovoljeno tudi od 1. decembra do 15. februarja.
Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. novembra do 1. marca, razen če gre za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih. Za primer gnojenja ozimin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik je prav tako določena izjema, in sicer je gnojenje ozimin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik prepovedano od 1. decembra do 15. februarja.
Poleg teh zahtev je treba na njivah, ki so na strmih zemljiščih, nagnjenih k površinskim vodam, pri poljščinah s počasnim spomladanskim razvojem (koruza, pesa) ob gnojenju s tekočimi organskimi ali mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, zagotoviti enega od naslednjih ukrepov:
-	njiva mora biti razmejena s prečnimi ozelenjenimi pasovi, ki preprečujejo odplavljanje gnojil, ali
-	med njivo in površinsko vodo mora biti najmanj 15 m širok pas zemljišča, porasel z zeleno odejo ali drugimi kmetijskimi rastlinami, razen poljščinami s počasnim spomladanskim razvojem ali
-	njiva mora biti obdelana prečno na strmino ali
-	njiva mora biti preko zime prekrita z zeleno odejo.
Vnos kakršnihkoli gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih ter na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej v 15 metrskem pasu ob vodotokih prvega reda in 5 metrskem pasu ob vodotokih drugega reda. Vnos gnojil v tla ali na tla in preoravanje trajnega travinja sta prepovedana v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta s posebnimi predpisi ni določen vodovarstveni režim.
Poleg prijav, da kmetovalci gnojijo pozimi, ko ne bi smeli, inšpektorji, pristojni za kmetijstvo, prejmejo veliko število prijav poleti, in sicer zaradi smradu. Smrad je sicer kategorija, ki pri nas nima pravnih okvirjev, je pa za prišleke iz mest na podeželje zelo moteče. Obstajajo dobre tehnike gnojenja, s katerimi lahko zmanjšujemo smrad. Če gnojevko takoj zadelamo na tleh, ker se to da, lahko bistveno zmanjšamo smrad. Prav tako pomaga, če gnojimo v času, ko ni vetra.
V letu 2013 je kmetijska inšpekcija na podlagi uredbe opravila 1346 pregledov, odkrila 278 nepravilnosti, izdala 132 ureditvenih odločb in izrekla 47 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. V izvršilnem postopku je izdala 18 sklepov o dovolitvi izvršbe. V prekr-škovnih postopkih je višina izrečeni sankcij znašala 9.800 €, od tega je inšpekcija izdala sedem plačilnih nalogov v višini 3.600 € in pet odločb o prekršku v višini 5.000 €. Stroški postopka pri opominih so znašali 1.200 €.
vir: MKO
z zdravili, ki jih žival zaužije in delujejo proti glivicam in po potrebi tudi proti bakterijam. Vztrajnost pri terapiji in sodelovanje z lečečim veterinarjem se bo vsekakor obrestovala. Pozornost je treba posvetiti tudi dvigu imunskega sistema živali.
Pes lahko dobi neprijeten vonj tudi pri boleznih ledvic in
jeter, gnojnih procesih na koži pod dlako, močno polnih pe-rianalnih žlezah in še bi lahko našteval. Vendar je po večini v omenjenih primerih moteno tudi splošno stanje psa, česar pa ne navajate. Vsekakor svetujem lastnici nemškega ovčarja ponoven obisk in detajlni pregled psa pri veterinarju. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: ES
petek • 4. aprila 2014
Zanimivosti
Štajerski	17
Iščete svoj stil
Praznični dan v svetlih spomladanskih tonih
Valerija Belšak je doma v Osluševcih, po poklicu je frizerka, ki pa ne dela v svojem osnovnem poklicu, zaposlena je v Carreri Optyl v Ormožu, mama dvojčkov Boštjana in Tomaža. V prostem času se rada sprehaja, uživa pri delu na vrtu. Prijavili so jo njeni trije najdražji moški, Izziv, ki je tudi „darilo", žreb ji je bil naklonjen, za njen današnji 50. rojstni dan, je sprejela. »Ni se moglo izteči boljše, moji moški so od sile,« je povedala. Letos naša akcija praznuje 15-letnico, prvič pa se je izteklo tako, da je nekdo na dan objave praznoval okrogli življenjski jubilej. Čestitamo!
Gospa Valerija je prvič obiskala kozmetični salon, zato so ji skušali čim podrobneje predstaviti pomen strokovne nege za kakovost kože. Njena je suha in občutljiva, zato jo je treba še posebej skrbno negovati in ščititi pred zunanjimi vplivi. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji kožo še zmasirali ter svetovali uporabo ustreznih preparatov za njen tip kože, s posebnim poudarkom na njeni zaščiti pri delu na prostem, in zadostnem uživanju vode, so povedali v kozmetičnem salonu Neda, kjer so ji uredili tudi obrvi.
Valerijino novo pričesko je oblikovala nosilka dejavnosti Frizerskega salona Stanka Jožica Pepelnik. Lase ji je postopno postrigla, pri čemer je pazila, da je čim bolj ohranila dolžino, da ne bi bili prekratki, to je bila tudi Valerijina želja. Za dva tona je posvetli-la pramene, na koncu pa jih je posušila s krtačo.
KOLEKTIV SALONA
inosKo m sensKo
Slomškova 22 10 % popust v aprilu š
Vizažistka Minka Feguš
je s kremnim pudrom 3/1 v odtenku kože najprej prekrila celotni obraz. Pri ličenju vek je uporabila nežne rjave bronaste tone, s črtalom obrobila spodnji in zgornji veki, črno maskaro pa nanesla na trepalnice. Ličnice je poudarila v oranžno rdečem tonu, obrobila ustnice in nanesla glos.
„Kar velika odgovornost nas je doletela, saj so našo tokratno izžrebano kandidatko v akciji Iščete svoj stil prijavili njeni trije najdražji moški, ki so ji to presenečenje pripravili ob njenem prazniku, ki pa ni kar tako, namreč, še en rojstni dan, ampak čisto pravi abraham. Brez prevelikega razmišljanja sem se odločila,
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Valerija prej ...
. in pozneje
da bom gospo Valerijo oblekla kar v oblačila, v katerih lahko preživi za začetek svoj praznik v družbi povabljenih gostov, potem pa ji ta lahko služijo tudi ob različnih drugih priložnostih, od bolj resnih do malo manj resnih dogodkov. Verjetno bi se marsikatera abrahamovka najprej odločila za črno barvo, potem za nekaj, kar bi takoj po uradni zabavi pospravila v omaro, in kot tretje bi si izbrala nekaj, kar bi izbrala njena najboljša
prijateljica. Odločila sem se za eno od trenutno aktualnih barv, marelično v kombinaciji s sivo. V trgovini Modiana sem iz nove kolekcije izbrala obleko iz jerseya v svetlih tonih, ki ima na sprednji strani kot detajl dodan trak, ki obleko na sprednjem delu rahlo naguba, s tem pa skrije tudi kakšno manjšo nepravilnost, ki je ženske pač ne pokažemo rade. Preko obleke je Valerija oblekla še laneno jakno mare-lične barve, ki jo lahko obleče
Foto: Črtomir Goznik
Valerija v praznični preobrazbi
tudi ob drugih priložnostih, v drugih kombinacijah. V trgovini Alpina sem izbrala še čevlje in torbico v bež barvi, ki je zaokrožia celoto svetlih pomladnih barvnih tonov v današnjem prazničnem stili-ranju. Zabava se lahko začne, gospe Valeriji želim ob njenem današnjem prazniku vse najboljše," je povedala stilist-ka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je Valerija odločila za vitaminsko nego telesa. Najprej so ji s pilingom odstranili odmrle celice, za kar bo telo zelo hvaležno, zatem pa nanesli negovalno olje s sadnimi mešanicami, ki se uporabljajo kot nega za boljši tonus kože, je povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Spodnje Podravje • Projekt Radi delamo dobro
Mercator in kupci v dobro okolja
»Svoje bližine do okolja, v katerem delujemo, ne vidimo samo kot fizično bližino naših trgovin, saj naše kupce do najbližje Mercatorjeve trgovine v povprečju loči le 500 korakov. Svojo bližino z okoljem vidimo tudi v povezanosti in sobivanju s kraji, v katerih smo, in njihovimi prebivalci,« v Mercatorju pojasnjujejo svojo podobo najboljšega soseda.
Z namenom vračanja dobrega v lokalno okolje, v katerem deluje, Mercator v aprilu v izbranih stotih lokalnih trgovinah po vsej Sloveniji izvaja projekt Radi delamo dobro. V okviru projekta bo ob pomoči svojih kupcev med sto zmagovalnih lokalnih društev razdelil donacijo v skupni vre-
dnosti 100.000 evrov.
V ta projekt je vključenih tudi več Mercatorjevih trgovin v spodnjepodravskih občinah. V marketu Gorišnica bo od prvega do zadnjega aprila potekalo prav posebno glasovanje. »Kupci bodo do konca aprila ob vsakem nakupu prejeli poseben žeton, s katerim bodo
lahko oddali svoj glas podpore enemu izmed treh predlaganih kandidatov za prejem donacije, in sicer: Športnemu društvu Gorišnica, Društvu gospodinj Gorišnica ali PGD Gorišnica. Žetone bodo kupci lahko oddajali v posebno glasovalno skrinjico, ki bo ob blagajni v tej Mercatorjevi tr-
Foto: Črtomir Goznik
V akcijo zbiranja denarja za domača društva se je vključilo precej Mercatorjevih marketov v večih spodnjepodravskih in bistriških občinah.
govini. Ob zaključku glasovanja bo društvo, ki bo prejelo največ glasov kupcev, prejelo Mercatorjevo donacijo v vre-
Prejeli smo
dnosti 1.000 evrov, sredstva pa bo namenilo za izvedbo konkretnega projekta, s katerim se potegujejo za donacijo. Nagrajeni pa bosta tudi drugi dve udeleženi društvi,« je povedal vodja maloprodajnega območja Zlatko Mulec.
Akciji so se pridružili še Market Pragersko (za TD Breza, PGD Pragersko in mladinski klub Šik), Market Poljčane (za PGD Poljčane, Vinogradni-ško-sadjarsko društvo Poljča-
Pismo iz Ormoža (3)
C. Nolan je filmski režiser, star 44 let, ki je dal povsem novo dimenzijo filmski sagi o Batmanu. Konflikt med filmskima junakoma je postal simbol boja med dvojico, kjer eden opozarja drugega na njegove napake, in s tem opozarjanjem opraviči svoj, hkrati pa tudi obstoj drugega pola. Oba junaka menita, da je prav le njuno mnenje, in da je svet, ki ju ne razume , zelo krivičen do njiju. Hkrati pa mesto Gotham, kjer živita, nezadržno propada. Označitev kogarkoli z filmskimi junaki je zgolj simbol, in kot tak ne more biti za nobenega žaljiv.
Biatlonec, nekoč smučarski tekač, Bjorndalen je star toliko kot generacija prebivlcev Or-
ne in društvo upokojencev) in Market Breg Ptuj (za društvo kmetic MO Ptuj, vrtec Vijolica in klub Soroptimistik) ter Mercatorjevi marketi v Rogatcu, Radljah, v Ravenki Beltinci, v Marjanci Gornja Radgona, Murski Soboti, Selnici, Ruši, Hočah, Radencih, Črni na Koroškem, v Jelki Rogaška Slatina, v Cankovi, Dobrovni-ku, v Maji Maribor, v Sv. Juriju ob Ščavnici in v Lenartu.
ZM, MV
moža, o kateri sem govoril, se pravi okoli 40 let.
Številni pripadniki te generacije, pa tudi drugih generacij, so me poklicali, in mi čestitali k pisanju. Tudi oni ne vidijo trenutno Ormoža tako, kot bi si želeli.
Ena od pomembnih dejavnosti predstavnika dela opozicije, je gotovo opozarjanje na napake pozicije. Sam sem ob tem naiven in verjamem, da obstajajo v državi računsko sodišče, policija, tožilstvo, KPK, skratka uradni organi, ki se naj ukvarjajo z lastnostmi, ki ji predstavnik dela opozicije g.Trofenik očita sedanjemu vodstvu občine. Ali ti očitki, ta način dela kakeršne-koli sadove? Tudi v odgovoru g.Trofenika ne zaznam očitkov,
da Ormoža ne vidim ustrezno.
Gotovo se strinjam z gospodom Trofenikom v delu, kjer opozarja, da stvari ne smemo videti tako enostavno, jasno, da so zapletene. Ampak veste, mene ne zanimajo, kako globoke so, zanimajo me rešitve za Ormož. Teh pa ne zaznam. Sprejemam pa možnost, da boljših rešitev za ormož v danih okoliščinah v državi preprosto ni.
Osebno menim, da tako dopisovanje ne služi ničemer, razen zabavi bralcev, zato sem predvsem sebi obljubil, da je to moje zadnje pisanje na to temo. Kako se konča zgodba o Nolanovih junakih. Mesto Gotham se razvije, ko mesto prevzame nekdo, ki z njima nima povezave...
Teodor Pevec
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 4. aprila 2Q14
Domača rasi
Nina Šulek
Besede o avtorici
Nina Šulek se je rodila 2. 9. 1978 v Slovenj Gradcu. Prvih devet let je preživela v Lučah ob Savinji, potem se je preselila v Ormož. Tu je obiskovala osnovno šolo od tretjega razreda, pozneje pa je bila dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Studijska leta je preživela v Ljubljani, kjer je študirala na Filozofski fakulteti, na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Njeno diplomsko nalogo »Vodni znaki prve polovice 15. stoletja: testamenti, hranjeni v Pokrajinskem arhivu Koper - enota Piran« so nagradili s fakultetno Prešernovo nagrado. Po opravljeni diplomi, leta 2002, se je zaposlila v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož in na Gimnaziji Ormož. Tam je delala do leta 2011, potem se je zaposlila za polni delovni čas v knjižnici.
O doživljanju sveta in umetnosti je avtorica zapisala: »Dotakne se me narava, vesolje, zvok gongov in ostalih glasbil, ples, fotografije, filmi, slike, kamni in oči mojih dveh sinov. V zadnjem času še poezija Davida Bedrača, Josipa Ostija, Mile Kačič, Toneta Pavčka, Neže Maurer, Bine Stampe Žmavc, Ivana Minattija, Dušana Sarotarja, Rabindranatha Tagoreja, Sapfo in mnogih drugih, ki sem jih do zdaj brala. Pravzaprav vseh, ki sem jih kdaj brala, in jim je skupni imenovalec ljubezen do vsega, občudovanje vsega ...«
O objavljeni liriki
Avtorico naravnost obseda magija besed, ki jo je človeštvo že zdavnaj poimenovalo poezija. Njen lirski subjekt je ženskega spola, izrazito čutno in čustveno bitje, ki se odpira v svet kot velika hrepeneča rana, pri tem pa srka vse, kar se ji ponuja naokrog in slednje spreminja v verze, kitice in pretkane pesniške zvene.
Prevzetost od poezije se izkazuje na dva raznolika načina, ki pa sta v svojem bistvu močno prepletena. Prvi se kaže kot izpoved v drugi osebi, v kateri analizira lastne pesniške postopke in procese, izpoveduje čast pesmim in pesniški ustvarjalnosti, pri tem pa prekipeva od združevanja najrazličnejših čutov; subjekt se odmika od sebe, v nekaterih legah celo v nadsubjekt, ki opazuje, bdi od daleč, iz zraka, njegova perspektiva je vseobsegajoča, široka in zlahka zajame mnoge dimenzije pesniške lepote.
Drugi način se uresničuje v bolj ali manj zaznavnih meditacijah in dialogih z drugim pesnikom, ki ji predstavlja sogovornika, obenem pa tudi nekakšen tihi odgovor za vse tiste trenutke, ko je negotova gotovost poezije tako silovita, da je sama ne zmore več.
Pred nami je izbor pesmi, ki bodo zlahka zazvenele v slehernem bralcu, če bo le naredil »poudarek na pravem mestu« ...
David Bedrač
Vzameš pero
in z njim podrsaš po gladki koži,
da se še jaz naježim.
Potem malo požgečkaš,
da postane izraz lica bolj dostopen.
Ko narediš poudarek na pravem mestu,
so moje oči eno samo občudovanje
in pritrjevanje, da je dobro tako,
da želim več tega občutja.
In to božanje s peresom,
ki se preobrazi v tipko ali struno,
ki se lahko dotika na isti način,
je vse, kar si moja duša želi.
Zato se še pišite, pesmi.
Častiš tempelj besed.
In upaš, da bo trdno in dolgo obstajal.
A tudi, če se podre,
ti še vedno ostanejo temelji -
prvi je O, drugi je M, tretji je vse tisto vmes.
Ko boš z nevidnim očesom zajel vse 3,
boš imel zgrajen nov tempelj.
Kdo se bo pogledal v tvojo gladino, jezero? Bo tisti, ki mu manjka čiste vode ali tisti, ki ima tega preveč.
Kdo bo zaplaval po tebi?
Bo tisti, ki ga mrzla voda pogoltne
ali tisti, ki ga strezni?
Čigavo nebo se bo naslikalo na tebi? Bo od tistega, ki bi rad imel deževno in sivo ali od tistega, ki želi videti zvezde na njem?
Pesem jemlješ črko po črko, zato ne moreš videti mostička preko verzov, po katerem bi se ti približala z zvenom besed. Ne moreš videti prostranstev med vrsticami, kjer bi se te z dihom dotaknila.
Se malo odmakneš. Se znova trudiš. Se nič ne zgodi. Verjetno tako mora biti. Očitno bo ostalo večna skrivnost.
A vračaj se k njej. Poezija potrpežljivo čaka trenutek, ko bo zaznala solzo v očeh nekoga, ki jo bo, tako kot je treba, prebral.
MORJE V TEBI Poslušati
pesnika, ko prebira svojo poezijo ... je kot bonaca, ki te uspava, uspava.
Brati
pesniško zbirko .
je kot ukročeno morje, ki te premetava. Pisati
pesem, ko te navdihne dan .
je, kot da te morje nevidnih konj odnaša stran.
TEBI, KI TE SPLOH NI Skozi besede te spoznavam, v tvoj verz se zaljubim, med vrsticami se me dotakneš, pri zadnji piki me slečeš.
Ko se srečava drugič, si slečen ti,
ki si že zdavnaj ujel mojo misel in jo spustil v neskončnost.
Pri tretjem srečanju že vem, ali te ljubim ali ne -
in če te,
bo to za vedno.
r
pSETI D 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. Avtomobili - Lepotica dneva
4. Žana - Skrite pravljice 3. Coverlover - DJ dej napovej 2. Papir - Domotožje 1. Tinkara Kovač - Spet VAŠIH TOP POP 5 5. Natalija Verboten - Če bi te srečala prej 4. Jan Plestenjak - Ona sanja o Ljubljani 3. Skater - Kaki si taki si 2. Dejan Vunjak - Želim želim 1. Nina Pušlar - Poljub na klopci
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
Ime in priimek:
Tel.:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Filmski kotiček
Mamin sinko
Slovenski narod si rad domišlja, da so občasne družbene anomalije značilne le zanj. Recimo, da je tista o tem, kako mladostniki dozorevajo vedno počasneje in da se je starost, ob kateri se osamosvojijo, podaljšala v globoka dvajseta oz. že na prag tridesetih, možna le pri nas in nikjer drugje. Seveda to ne drži, kajti ta pojav je sosledje več dejavnikov. Eden izmed njih je čisto navadno banalno dejstvo, da to velja za vse poindustrijske družbe, ki so
Les garcons et Guillaume, a table
Igrajo: Guillaume Gallienne, André Marcon, Françoise Fabien, Nanou Garcia, Diane Kruger, Reda Kateb, Götz Otto, Brigitte Catillon, Carole Brenner, Charlie Anson, Hervé Pierre Režija: Guillaume Gallienne Scenarij: Guillaume Gallienne
Žanr: družinska komedija
Dolžina: 85 minut Leto: 2014
Država: Francija, Belgija
se razvile v informacijske družbe, kar Slovenija nedvomno je. Poleg tega so minili časi, ko si je lahko posameznik ali par s službo in popoldanskim fušanjem privoščil gradnjo hiše. Ne le, da tovrstno ustvarjanje ni več možno, možna ni več niti rešitev osnovnega stanovanjskega problema, zato mladina pač ostaja doma. Kar ni nobena izjema, kajti to je v drugih državah prisotno že od nekdaj.
Seveda film Mamin sinko niti malo ne govori o tem. Glede na naslov filma si gledalci obetamo simpatično ponorčevanje iz zgoraj opisanih razmer, v katerih mladina odbija odrasti, s čimer razveseli in 'razveseli' mame, ki lahko zato svojo materinsko vlogo igrajo še naprej. Ne, gre za morda zavajajoč prevod naslova filma, čigar namen je pritegniti gledalce. Kar v resnici dobimo, je nekakšna razvodenela različica francoskega Woodyja Allena, v katerem režiser, scenarist in glavni igralec razpreda o svoji spolni identiteti. Žal je to njegovo razpredanje povsem brez duše, iskre, zanimivosti in česarkoli drugega, kar bi v gledalcu vzbu-
dilo odziv. Gre za 85-minutni film, ki je raven kot črta na zaslonu v bolnišnici. Avtor sicer poskuša s preverjeno učinkovitimi prijemi, toda razkorak med njegovo vizijo in nastalim izdelkom je prevelik. Njegova domišljija žal presega njegovo sposobnost, ali pa smo pri nas povsem nedojemljivi za francoski humor, ki je še bolj nedoumljiv od nemškega.
Edina zanimiva misel, ki jo film porodi, je to, da se nekdo leta 2014 sploh še ukvarja s vprašanjem spolne identitete, saj nas družba že kakšnih 30 let prepričuje, da se spolna istovetnosti posameznika lahko preliva sem in tja po želji. Še več, pravi film, ne le, da je ob omembi izgube nedolžnosti treba povedati, s katerim spolom ste jo izgubili (pa
magari je to plastična cev za kli-stir), temveč je v današnjih časih že prav pogumno dejanje, če po dolgem in mučnem raziskovanju samega sebe ugotovite, da ste heteroseksualec. No, zdaj veste: ni se vam treba sramovati, če vas isti spol ne privlači. Samo brez panike, z vami je vse v redu. Zaradi takšnih zamisli filma se zdi, da je namenjem nekemu drugemu tržišču, saj so klene spolne vloge v Sloveniji precej uspešno preživele vse trende in spremembe po svetu (kakršnekoli odmike pa takoj zatremo, po potrebi tudi z referendumom), zato sploh ne moremo razumeti, zakaj se film ugonablja z vprašanji, na katera vendar že od nekdaj poznamo odgovore.
Matej Frece

......


......
^ J OVEN
(21.3. - 20.4.)
ezen prinaša ravnovesje in čustveno skladnost. Zdi se, da bo v tem tednu na delu Amorjeva puščica in da se bodo stvari uredile. Pomladno hrepenenje bo v ospredju. Spremljali vas bosta povečana sreča in harmonija. Ne pozabite si vzeti časa zase in za tisto, kar vas
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Življenje boste zajemali z veliko žlico. Umetnost in kreativne dejavnosti vas bodo sprostile. Veselo bo tudi na delovnem mestu. Zdi se, da se bodo zadeve odvijale drugače od pričakovanega. Narava bo naravni vir energije in možnost za harmonijo. Veselo in razigrano bo tudi v ljubezni.
m J
Raziskovali boste tiste dejavnosti, ki v sebi skrivajo neke skrivnosti. Notranji nemir bo posledica stresa. Primerno bo, da se boste umirili in našli moč za naprej. Na delovnem mestu se boste morali izogibati lažjih poti. Pomembno bo, da boste znali reči bobu bob.

RAK (21.6. - 22.7.)
Narava bo vaša zaščitnica in zaupnica. Hrepeneli boste po tistem, kar je novo in drugačno. Čas bo v lastnem bistvu namenjen temu, da se vam bodo odprle nove poti in številne priložnosti. Ključnega pomena bosta skupinsko delo in duh prijateljstva. Čas bo ugoden za pogovore in izmenjavo mnenj!

LEV
vur
Wal (23.7. - 22.8.)
Blesteli boste na delovnem mestu. Ne bo daleč od resnice dejstvo, da boste imeli veliko obveznosti. Prejeli boste tudi pohvalo ali priznanje.
jo in tako boste s svojim znanjem lahko pomagali drugim. Ne pozabite biti kreativni in se ustvarjalno lotiti novih idej.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Vaš adut tedna bo v tem, da boste znali opazovati. Tako boste v sebi našli določen ključ uspeha in ugotovili, kako pomembno je znanje. Privlačile vas bodo vse tiste dejavnosti, ki bodo vezane na tujino. Fizična energija vam bo še nihala in varujte se stresa. V prostem času
petek • 28. marca 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	iS
SESTAVIL
EDI KLASINC
PREVIDNOST (KNJIŽ.)
MODEL FORDA
IZBIRALEC DRŽAVLJANSTVA
HUDIČ, VRAG
NAS PRAVNIK GOBEC
NAS NOGOMETAŠ VELIKONJA
NASELJE V
OBČINI CERKNICA
NASA NOVINARKA (LADA)
LIDIJA OSTERC
NAS MOTORIST KROSIST (MATEVŽ)
MANJSI APARATI
POČASNEŽ, ZAMUDNIK
NEOŽENJE-NOST
STRANSKA LASTNOST
OSLOV GLAS
AMERISKI KUSČAR
NERODNEŽ
RASTLINA REPATI ŠČIR
PRŠEC
DEL NJIVE
PREKAPNICA
PESNISKA STOPICA
VULKANSKA KAMNINA
KOREJSKI AVTO
VINSKA TRTA
ZDRAVKO ERJAVEC
DUHOVNIK STREŽNIK
KONIČAST ČOLN
OČE
ZORAN ARNEŽ
GIZDALIN, ŽIGOLO
LOJZE KRAKAR
ONDREJ NEPALA
VROČI VODNI HLAPI
RASTLINA Z GROZDI
IN OLIO
NARODNI MAGAZIN
BENETKE
OP. PEVKA (MILEVA)
REZKO OGLASANJE
KORNER
SOP LAS
ČRNOBEL ROPARSKI KIT
PESNIK
VSTAJALEC
BERTI RODOSEK
MAJDA ARH
NIKELJ
BOLEZEN (POMANJ. VITAMINA C)
ŠALJIVOST
KONEC MOLITVE
PRIPADNICA TATAROV
MESTO V
BAČKI
ZLATO JABOLKO
UGANKARSKI SLOVARČEK: BAZILISK = ameriški kuščar, BENTONIT = glinena usedlina, CRNIC = slovenski pesnik (Ivan), DIORIT = vulkanska kamnina, LEVIT = duhovnik strežnik, OPTANT = izbiralec državljanstva, PERTOT = slovenska operna pevka (Mileva), RUPKO = ime slovenskega pravnika Gobca.
"I>HV>H 'NLLVdV 'V>WV1V1 'N3IAIV 'V>1IIAIO>1 'JfiadCMS 'OVrVISA 'OINdO
'V>WO '3TNV>1SA3d '101d3d '3A 'NO '>11 '010919 'VZ 'V1V 'Sdl 'VM 'lldOia 'aiAlVf 'Vld013d 'Sdd 'INVdVIAlV '>1SI1IZVa '1S0>1SIAIVS 'UNOlNia 'd3>1NV 'Hld31 'Vinid 'Z3ddO :ouABiopoA :3XNVZId)l 3! A3J.IS3H
RADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 5. april:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDE
5.00 Nedeljsko jutro: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vr-tičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Popoldne na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 7. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HORO-
SKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). lTOREK, 8. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). {SREDA, 9. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mne-
nje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čveka-rije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje).
1ČETRTEK, 10. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00
Skupni nočni program (Radio Velenje).
PETEK, 11. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni pro-gram.(Radio Velenje).
89,8,98,2 i n 104,3 MHz! POSLUŠAJTE ] NASjNAl INTERNETU : www.radio-tednik.si IN
OBIŠČITE INA FB

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Korak za korakom boste bližje svojim sanjam. Romantična doživetja vam bodo koristila v ljubezni. Ne bodite pretirano površni, ampak zadeve berite med vrsticami. Svoje srce boste morali uporabljati doma in razum na delovnem mestu. Ne iščite lažjih poti in sledite izključno svoji resnici!
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Če ste rojeni oktobra, bo sreča na vaši strani. Na splošno bo veljalo, da se boste borili. S svojim znanjem in izkušnjami boste blesteli na delovnem mestu. Svoje mnenje boste povedali odločno. Vendarle beseda ni konj - zato bodite previdni. Poslanstvo drugih ljudi bo, da vam bodo ogledalo.
Označevalo vas bo delo in postali boste marljivi. Daleč v ospredju bo tudi optimizem in tako boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Sprejeli boste tudi neko novost. Popazite v zdravstvenem smislu in vključite v vsakdan zdrav način življenja. Zelenjavna dieta vas bo samo polepšala.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Svoja načela boste ostro zagovarjali. Edina izjema bo ljubezen, kjer boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Na delovnem mestu boste zopet našli paradnega konja in tako boste blesteli. V prostem času boste veliko v naravi. Družabna srečanja bodo balzam za vašo dušo.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Najbolj aktivni boste doma. Kovali boste načrte in novosti. Družili se boste z ljudmi, ki so dinamični. Pomembno se bo zavedati, da vam bodo lahko tudi učitelji. Ne iščite lažjih poti, kajti v tem primeru se boste lahko opekli. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot tudi vezanim.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Morje strasti bo valovilo. Brezpogojna ljubezen bo tista, ki vas bo vodila in vam podarila upanje. Veliko priložnosti bo za pogovor in krajše poti. Skupinska opravila bodo tista, ki prinesejo plodne rezultate. Umetniške dejavnosti vam bodo pomagale in našli boste svojega paradnega konja.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 28. marca 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (12.)
Od tod in tam
Švicarska kolonija
Bariloche s svojimi naravnimi znamenitostmi niti približno ni tako raznolik kot jug Patagonije. Glavna atrakcija so jezera, ki jih lahko vidiš res na vsakem koraku, ter ogromno pohodniških poti. Nekako me je vse skupaj spominjalo na naše Pohorje, zato sem se sprva stežka odločal, kje bi preživel dan. Ljudje ti ponujajo na kupe destinacij, meni pa zaradi vročine ni bilo za hoditi po nekih odprtih poteh. Nekdo je začel klobasati nekaj o Švicarjih, kar je pritegnilo mojo pozornost in imel sem zmagovalca.
Poleg Slovencev in ostalih Evropejcev so se v Barilochu nekoč naselili tudi Švicarji, in sicer so ustanovili preprosto vasico kakšnih 30 kilometrov iz mesta. Vas se imenuje Colonia Suiza, ki predstavlja izhodišče za pohodniške poti in leži ob jezeru Nahuel Huapi, ki je že del istoimenskega nacionalnega parka. Vasica je izgrajena izjemno preprosto, ob vikendih in na semanji dan pa se tam obrne ogromno ljudi.
Najlažje se pride tja z avtobusom, s številko 82, vozovnice pa ne moreš kupiti na avtobusu, ampak zgolj v kioskih in v posebnih prodajalnah. Tako sem se tudi jaz odpravil kupit to famozno karto, seveda povratno, vendar sem že od daleč zagledal vrsto. Že prejšnje dni to ni bil neobičajen pojav, pa vendar se nikoli nisem vprašal, kaj ti ljudje čakajo. Presenetljivo malo ljudi je imelo mesečne vozovnice, bolj ali manj so kupovali vozovnice sproti, na-srkali pa smo padalci, ki smo obiskali mestece zgolj za nekaj dni. Drago ni bilo, izgubil pa si skoraj eno uro, preden si lahko odracal na avtobus, ki pa ga je bilo spet treba čakati.
Vožnja je bila seveda spet avanturistična, načeloma pa bi lahko z istim avtobusom naredil krog približno 60 kilometrov, kjer bi videl kar nekaj jezer in hribov, vendar me
Foto: Dani Zorko
Z vseh koncev poskušajo rajca-ti obiskovalce.
Foto: Dani Zorko
Vhod proti staremu delu mesta
to ni mikalo preveč. Treba je tudi malo migati, ne pa samo sedeti in poslušati čenče na avtobusu.
Vasica je res zaslužila svoje ime. Po nekaj kilometrih prašne ceste zagledaš lesene bajte, ki naj bi bile bifeji in restavracije, vendar pa je vse tako pisano in okrašeno s švicarskimi simboli, da je bilo res zanimivo. Ljudje živijo tam kot neki hipiji in prodajajo različne traparije. Malo sem šel pokukat, kaj imajo. Pri Švicarjih ne gre nič brez čokolade, čeprav še dandanes ne vem, čemu je tako posebna. Različni obeski in slikice me niso zanimali, ustavil pa sem se seveda pri domačih alkoholnih zvarkih. Poba me je okupiral z neko medico, po krajšem pogovoru pa ugotoviva, da je pravzaprav potomec Hrvatov in da se je njegov dedek priselil v Bariloche pred mnogimi leti. Hja, kaj poreči na to.
Obala ob jezeru je rezervirana za piknike, čeprav se uradno ne sme kuriti, en del pa so okupirali bogati Švicarji, kjer imajo zaprto območje in lahko parkirajo svoje čolne za
Foto: Dani Zorko
Švicarska restavracija sredi Argentine
počitnikovanje. Ti t. i. Švicarji me niso preveč spominjali na ta prave Švicarje, kjer vladata red in disciplina, ne pa ho-ruk, tako kot tukaj.
Napravil sem pohodniški krog po razglednih točkah, ki so pravi raj za samotarje. Nič ni naokrog, samo ti in narava. Tu in tam najdeš kakšno kmetijo, ki poskuša biti turistične narave in ponuja različne aktivnosti, drugače pa je stanje zelo umirjeno. Čisto drugače je baje na semanji dan, ki je ob vikendih in se ljudje nimajo kam dati. Kakorkoli, dan je minil super m brez pretresov
Foto: Dani Zorko
Jezero Nahuel Huapi
in celo avtobus za nazaj je bil točen.
Moji znanci so že vsi odšli, tako da sem bil spet sam. Tako pač to je, ko potuješ. Po zares dolgem času sem si zaželel malo hitre hrane, drugače smo večinoma jedli ocvrte zrezke, ki se tu imenujejo 'milanesa'. Poleg lokalnih specialitet seveda. Različni priložnostni ulični prodajalci so ponujali različne hamburgerje, meni pa je bolj ustrezalo sedeti v nekem prostoru in čisto blizu sem našel solidno restavracijo hitre prehrane. Hamburger so postregli brez lepinje, samo pleskavico, s pomfrijem in zelenjavo na krožniku. Kruh si dobil posebej, cena pa se je gibala okoli 3 evre. To omenjam zato, ker sem kasneje v sobo dobil dva Španca, na prvi pogled mala falota, ki sta prišla v Južno Ameriko iskat delo. Neverjetno, a resnično - Španci v tem obdobju visoke brezposelnosti masovno derejo v Argentino. Končno sem se lahko pogovarjal v normalni španščini, brez narečnih posebnosti Južne Amerike. Najcenejši meni v mestu sta našla za 8 evrov, ko pa jima povem, da se eno ulico stran lahko udobno najesta, sta skakala v zrak kot dve opici. Kako se veselijo ti Španci ... Res nimam pojma, kako sta se znašla kasneje, ker za neko iskanje službe moraš biti malo bolj pri sebi, ne da si najprej narediš seznam restavracij .
Stoodstotna subvencija omrežnine
Ptuj * Ptujski mestni svetniki so na sedmi izredni seji mestnega sveta, ki je bila 31. marca, odločili, da bo subvencija omrežnine za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti v letu 2014 v MO Ptuj od uveljavitve dalje 100-odstotna.
Prvotno so sicer predlagali, da bi bila 70-odstotna. Na delovnih telesih mestnega sveta, ki so o predlogu soglasja k spremembi cene te storitve in o višini subvencioniranja omrežnine razpravljali pred sejo, so sicer podprli enotno omrežni-no in ceno opravljanja storitev (vodarina) za vseh 24 občin. Ker pa ne bi bilo prav, da bi nižjo omrežnino za 1,22 evra, če bi ta bila določena zgolj za MO Ptuj, prevalili na občane, sta svetniški skupini SDS in SD z amandmajem, ki je bil podprt, tudi predlagali 100-odstotno subvencijo omrežnine v letu 2014. Glede na ceno vode iz leta 2007, ko so le-to nazadnje spreminjali, se ta s 1. aprilom letos povišuje za 35,51 odstotka za gospodinjstva ob povprečni porabi 14 m3 na mesec.
MG
Petdesetodstotna subvencija omrežnine
Hajdina * Hajdinski svetniki so se na prvi izredni seji v mandatu 2010/2014 sestali 31. marca.
Potrdili so elaborat za oblikovanje cen storitve občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo, vodarine v višini 0,7151 evra za m3, brez DDV, in subvencijo omrežnine v višini 50 odstotkov za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti v letu 2014. Svetnik Desusa Anton Cestnik je sicer predlagal, da bi ta znašala 70 odstotkov, a predlog ni dobil zadostne podpore. Kot je povedal župan občine Hajdina Stanislav Glažar, pa s to enoletno ureditvijo v celoti soglašajo, tudi zaradi tega, ker so se v posameznih občinah odločili za različne odstotke subvencije, v nekaterih pa je niti ne uvajajo, petdesetodstotna subvencija pa je „zlata" sredina. Ta naj bi izračunih znašala nekaj manj kot dva evra.
Prav tako so hajdinski svetniki na ponedeljkovi seji sprejeli elaborat za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in poslovni načrt izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. S storitvami Čistega mesta so hajdinski občani zelo zadovoljni, zadovoljstvo je toliko večje, ker bodo poslej za odpadke plačevali manj. Tudi pri stekleni embalaži za zdaj ne bodo ničesar spreminjali, ostali bodo pri enem centralnem zbirnem mestu. Po prejšnji ureditvi, ko so bila zbirna mesta po naseljih, se je ob stekleni embalaži namreč odlagalo še marsikaj drugega.
MG
Proračun za leto 2014 končno sprejet
Ljutomer * Po več kot štirih mesecih žolčnih razpravljanj je Občina Ljutomer vendarle dobila proračun, katerega sprejem je bil potreben za izvajanje letošnjih naložb.
Prihodki v letu 2014 so predvideni v višini 21,2 milijona evrov, odhodki pa znašajo 22,5 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj bodo pokrivali s sredstvi, ki so ostala na računu v lanskem letu (751.962 evrov), za razliko pa se bo občina, če bodo tako narekovale potrebe, morala zadolžiti. Za uresničevanje investicij je letos predvidenih 14,5 milijona evrov, večji del naložbenih sredstev pa bo namenjen projektu Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C. Nosilec sistema je prav občina Ljutomer. Iz proračunskih postavk so izpadle številne investicije, saj so opozicijski svetniki uspeli zmanjšati zadolževanje z dveh milijonov na vsega nekaj več kot pol milijona evrov in ob tem zadržali vse najpomembnejše projekte, ki se bodo financirali iz proračuna. In vendar denarja ne bo za izgradnjo prizidka k ljutomerskemu vrtcu, izpadli pa bodo tudi ureditev cestne infrastrukture v naselju Juršovka, sanacija osnovne šole Stročja vas ter rekonstrukcija lokalne ceste med Meko-tnjakom in Lahonci.
NŠ
PETKOV VEČER
Bodite nocoj <J družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
petek • 4. aprila 2Q14
Oglasi, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Ptuj • Primusove vinske zgodbe z oranžnimi vini
Oživljanje starosvetnih postopkov v vinarstvu
V zadnji Primusovi vinski zgodbi, ki je prerez vseh večerov 10. sezone, so v glavnem govorila oranžna vina, tudi jantarna vina, ob dodatku konvencionalnih vin, že zaradi same primerjave.
Na svetovni trg so oranžna vina pripeljali zamejski Slovenci in slovenski vinarji, katerih delež je pri teh vinih zelo opazen in priznan ter predstavlja tudi pomembno tržno nišo na vinskem trgu. Za osrednjim vinskim omizjem so bili
tokrat Uroš Valcl, direktor in enolog Kleti Marof, in Konrad Janžekovič, vinogradnik in vinar s Turškega Vrha, skupaj s povezovalcem večera Janezom Vrečerjem. Bolj ali manj so pritrdili ugotovitvi, da so oranžna vina oživljanje staro-
SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj, tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car osebnih in kombiniranih vozil ter prikolice za prevoz vozil uvoz vozil
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev
10:00 Materinski dan na Selcih
11:00 Utrip iz Ormoža
12:00 Polka in Majolka
13:00 Ujemi sanje
18:00 Lenart - S pesmijo in glasbo
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
SIP
21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL
09:00 Mat dan v Dražencih, Hajdošah 11:00 20 let zgradbe OŠ Videm 13:00 Mat. dan na Poienšaku, Mezgovcih 15:00 Gorišnica - iz naših krajev 17:00 Revija CPZ na DesLrniku 18:30 Lenart - S pesmijo in glasbo 20:00 Dan kulture v občini Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
OB:00 Vrtec Markovci praznuje 10:00 Lenart - S pesmijo in glasbo 11:00 ŠKL
12:00 Seja sveta Markovci - posnetek 18:00 Oddaja iz preteklosti - Markovci 18:55 Ptujska kronika, ŠKL 20:00 Mat. dan v Markovcih, Prvencih 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Veselo na Jožefovo 2. del 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 20 let zgradbe OŠ Videm 20:00 Mat, dan v Markovcih, Prvencih 21 ;20 Vrtec Markovci praznuje 23:00 Video strani
svetnih postopkov v vinarstvu, pri katerih se stara spoznanja plemenitijo in vključujejo v današnje nove tehnologije. Oranžna vina naj bi bila četrta vinska barva, to so bela vina, narejena po postopku za rdeča vina, torej s podaljšanim stikom jagodnih kožic z mo-
štom. Gre za vina, za katera je značilna pridelava, ki je v kar največji meri povezana z naravo, tako v vinogradu kot v kleti. Za kulturne utrinke so tokrat poskrbeli mladi violinisti ob spremljavi Žive Horvat na klavirju, Lana Kunčič, Gaja Plohl in Matevž Vaupotič,
učenci Zasebne glasbene šole pri samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, ter Ženet Vidovič na klavirju.
MG
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Štajerski
z novim pogledom na dogajanje
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se na www.tedliniim
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, email: vilko.gerecnik@siol.net
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10
- brezplačni pregled - keramična prevlek 150€ -proteza že od 350 €
-	brezbolečinske oblike zdravljenja
-	garancija na storitve In material
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: S čebelo do medu, dokumentarec Čebelarske zveze Slovenije o pridelavi medu v Sloveniji; Povest o velikanu iz Novega mesta; Zgodovina IMV od prikolic do sodobnih avtomobilov; Renault avtomobilski gigant; V svet elektronike z revijo Monitor; Spoznajmo pametne telefone; Dr. Vladimir Bračič, žlahtni trs ha loških goric; Spomin na prvega rektorja Univerze Maribor dr. Vladimirja Bračiča.
ALOJZ SOSTAR PRAZNUJE 70 LET
ZLATI NAŠ DEDI LOJZI
Tvoji vnučki: Darma, Zen in Jaša ti želimo zdravja in moči, da bi te dolgo imeli z nami, hvala za tvojo ljubezen! Kmalu pa bo naša deteljica dobila četrti list. ki se že razcveta. Takrat pa bomo štiriperesna deteljica, ki ti bo prinašala srečo. Radi te imamo!	.
Soštar - Fenosovi
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
O OMiklavž o.t
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASING/, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www. avto miki a vz. s i
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	BARVA
AUDI A4 AVANT 2,0 TBI DPF MULTITRONIC	2011	16.980,00	ČRNA
BMW SERIJA 3:318D	2008	9.880.00	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01,6 HOI ELEGANCE PLUS 2008		5.880,00	KOV. SIVA
MAZDA 6 SPORT COMBICD140CE	2009	9.980,00	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,3 CDTI COSMO	2011	9.880,00	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA ENJOY 1,3 CDTI	2011	7.680.00	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3008 BUSINESS 1,6 E-HDI	2011	11.780,00	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,616V	2004	4.490,00	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 50081,6 HDIFAP BUSINESS	2010	11.380,00	KOV. SIVA
RENAULT CU01,216V EXCEPTION	2008	3.280.00	KOV. SREBRNA
TOYOTA AURIS 1,4 D4D LUNA	2010	9.180,00	KOV. SREBRNA
VW GOLF VARIANT 4M0TI0N C.LINE 1.9 TDI	2001	3.190,00	BELA
VW GOLF TRENDLINE 2,0 TDI	2009	9.980,00	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 4MOT10N 1,9 T.DI TLINE	2004	5.850.00	KOV. SIVA
VW SHARAN 1,9 TDI BASISUNE	2004	4.760,00	ČRNA
VW TOURAN 1,6 TDI COMF. BM	2011	14.480,00	KOV. ČRNA
VOLVO S60D3	2012	17.990,00	BELA
ahR
AVTOHlSA petovia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA	
FORD CWIAX 1.6 TDCi DPF GHIA	12/2008	7.799
CITROEN DS41.6 HD1110 SO CHIC.	11/2011	13.999
MERCEDES-BENZ C RAZRED C 220 CDI	7/2003	12.999
PEUGEOT 50D81,6 HDi BUSINESS PACK	8/2011	9.999
RENAULT CLI01,216C EXPRESSION	3/2008	4.299
VW GOLF V11,6 TDITREND	5/2011	9.299
CITROEN C31,4 HDI COMFORT	5/2011	6.699
RENAULT MEGANE 31.5 DCI AUTHENTIQUE	10/2009	6.899
RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENTIQUE	1/2010	7.999
BMW318D	9/2009	13.999
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS	09/2011	11.999
PEUGEOT 207 TRENDY 1,4 HDI	09/2009	5.499
VW GOLF 2.0 TDI HIGHLINE	2/2009	10.199
RENAULT G. SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE	10/219	7.999
VW G0U= VI COMFORT 2.0 TDI	2/2009	8.599
SREBRNA
ČRNA
ČRNA
ČRNA
T.SIVA
ČRNA
ČRNA
BELA
ČRNA
T.SIVA
ČRNA
SV. MODRA
SREBRNA
T.SIVA
T.SIVA
1.LAST, NAR SERVIS 1.LAST, SERV.KNJIGA IIAST* SERVIS 1LAST., NÄVI, NAH. SERVIS, S. KNJIGA 1. LAST., SERV. KNJIGA mM SERVIS,SERV.KNJIGA 1.LAST., NAR VELSERV. IIASTJAR. SERVIS 1.IASTJAR.SERV. 1IAST, NAR. SERV, NAVIG, 1.1AST, NAR. SERVIS, 1.LAST., NAR SERVIS UASUVT.K1IMA 1.LAST..AVT. KUMA 11ASUVT.K1A
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
ODKUP VOZIL V ENI URI
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie).
Znamka	Letnik	cena	Oprema	Barva
chevrolet pun orland01.816v liz	2011	11.900,00 €	prvi last.	kov. zlata
audi a4üturb0 quattoo	1998	1.400,00 €	serv. knjiga	«.srebrna
chevrolet ave01j direct	2006	3.250,00«	serv.knjiga	kov. srebrna
peugeot 2061.4x-design	2005	2.650,00«	kuma	kov. srebrna
renault cu01.216v storia	2007	3.650,00 c	serv.knjiga	kov. srebrna
volkswagen polo 1.4c0mf0rtline	2004	3.490,00«	prvi last.	kov. srebrna
ford fi esta 1.4 comfort	2008	4.650,00«	prvi last.	kov. Črna
volkswagen golf v 1.9 tdi comforiline	2006	7.390,00«	serv.knjiga	kov. Črna
opel astra 1.416v njoy	2008	5.840,00«	avt. klima	kov. siva
peugeot 2071.416vtrendy	2009	5.700,00«	prvi last.	kov. siva
renajltcu01.216v avantage	2011	6.650,00«	7.600 prev.	rdeča
volvo s602.0t kinetic	2001	2.890,00«	serv.knjiga	kov. srebrna
renault um jzina laguna 1.616v concord	2000	990,00«	avt. klima	kov. zlata
renaultgrandscenic1j dci authentique	2004	3.990,00«	prvi last.	«ido
mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde	2003	9.400,00«	xsen0n	kov. srebrna
renault espace 12 dci privilege	2006	6.900,00«	serv. knjiga	kov. Črna
renault espace 2.0 dci privilege	2007	7.590,00«	serv. knjiga	k0v.sv. modra
citr0enc41.616vvtr	2006	4.100,00«	serv. knjiga	Črna
audi a31.6 ambition	1999	1.750,00«	avt. klima	modra
renault megane1.9 dci expr. cone coupe	2003	2.550,00«	avt. klima	kov. modra
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
22 Štajerski
Objave, poslovna in druga sporočila
petek • 28. marca 2014
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev
Kosilnic j,	g
Škropilnic Qf	j
Motornih žag T	|
Kultivatorjev	|
Servis Peteric s P
Dornava 76a, GSM: 051 248 411
Mali oglasi
Ponovno z vami!
SPOMLADANSKI SEJEM V KOMENDI
Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda vas vabita
SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, KOMUNALNE IN GRADBENE MEHANIZACIJE TER VRTNARSKE IN OGREVALNE OPREME od 10. do 13. aprila 2014
Na sejmu bo na ogled tudi velika izbira mehanizacije za izkoriščanje obnovljivih virov, vse od strojev za izdelavo sekancev, cepiicev drv, peči, solarnih sistemov do sistemov za pridobivanje bioplina. RAZSTAVLJALO VAS VABIJO NA OGLED PRAKTIČNIH PRIKAZOV IN RAZSTAVO GOVEDI.
KONJENIŠKI KLUB KOMENDA
tel.: 01/83 41472 www.sejemkomenda.si
KK Komenda, Glavarjeva c. 98, Komenda
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
BsfAlzIBIdJIlilfomMeTAlsMJMflSP
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAc		OPR.	ees^h
AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 WAT	2010	13.790	1 .LAST., NAVIG.	BISERNO BELA
AUDI A4 AVANT 2.0TDI	2009	13.990	1.LAST., SLO	VEČ BARV
AUDI A5 SPORTBACK 2.0 TDI 5 VRAT XENON NÄVI 2011		23.990	1.IAST, SLO, TOP OPREMA	KOV. ČRNA
AUDI A6 2.0 TDI XENON NAVI	2010	18.790	1.IAST, SLO, TOP OPREMA	KOV. SREBRNA
BMW 120 D M SPORT 5 VRAT	2010	12.990	1 LAST., ODLIČEN	BISERNO BELA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	16.490	1. LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
CITROEN C31.4 HDI5VRAT	2003	2.990	KUMA, SLO, MALA PORABA	KOV. SREBRNA
CITROEN C4 PICASSO HDI DIESEL	2009	9.490	1.LAST., PANORAMA	KOV. ČRNA
CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI	2011	11.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
CITROEN XSARA PICASSO	2003	2.490	ODUfiEN, MALO KM	KOV.SREBRNA
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI	2006	5.490	ODLIČEN, AVT. KLIMA	VEČ BARV
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI NOV MODEL	2011	10.890	1,LAST., ODLIČEN	KOV. SREBRNA
MERCEDES C180 AVANTGARDE	2006	9.490	SLO, BEŽ, NOTR MALO KM	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 CUD DIESEL KARAVAN	2010	8.690	1 .LAST., USNJE NAVI	KOV. SIVA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDli	2011	13.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN COMFORTJNE	2009	9.490	1.IAST,K0TN0V	KOV. ČRNA
VW POLO COMFORTJNE 1.45VRA	2007	5.490	1 .LAST., SLO, TOP OPREMA	KOV. RDEČA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za OŠ, SŠ in 1. letnik VŠ. Stanislava Toplak, s. p., telefon: 031 561 376.
¡0 . roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
'X
S tem kuponom
20 % popust
na celoten nakup do 31. maja 2014,
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
IS3S2E
VUZEM...
Prerad 48.22S7 Polenist
Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Ulica Kneza Koclja 11, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
KLEPARSTVO-KROVSTVO, postavitev in izdelava ostrešja, sanacija starih streh, pokrivanje z raznimi opekami Tondach, Bramac, Cre-aton, pločevinastih streh, Gerard, paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ..., montaža Velux strešnih oken, nadstreškov. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857165, igor.trcko@gmail.com.
Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja in zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, suhomontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040 253 343 ali hor-vat.romana@amis.net.
KMETIJSTVO
PRODAM gumi voz. Tel. 040 573 117.
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 150 kg. Tel. 761 01 03.
ZELO ugodno prodamo 250-kg svinjo domače reje. Tel. 753 51 51.
PRODAM telico črno-belo, brejo 5 mesecev. Tel. 051 415 944.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM prašiče v teži od 100 do 120 kg, mesni tip, cena 1,80 €/kg, možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM krmo v balah - kocke. Tel. 041 570 284.
PRODAM vakuumski sod, 1700 l, Cre-ina. Tel. 02 757 03 11.
PRODAM drva v hlodih, dostava z gozdnim avtom. Tel. 040 727 779.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 04.04.
9:00 Dnevnik IV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:35 Info kanal
10:55 Glasbena 8 (tuja) 20. oddaja,- pon.
11:30 Modro-non. ■ 12:00 Rosi TV Ormož 13:00 Inn kanal H
16:30 Kuhiniica^^H 17:10 Povabilo na kavo - pon.
18:10 Motoscena, 29. oddaja - pon. 18:35 To bo moj poklic:
Veterinarski tehnik in veterinar - pon. 19:10 Športnik leta 2013-pon. 19:25 Glasbena 8 (slo.) 20. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika -ni 20:20 SiroKO oko, 25. oddaja 20:45-Ptujske odrske deske, 18. oddaja 21:15 Cista umetnost, 29. oddaja - pon. 21:35 Motoscena, 29. oddaja - pon. 21:55 Regi IV Gorišnica-pon. 23:00 Info kanal
Sobota 04.04. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:40 Modro - pon. 0:10 Sola. da se ti zrola 0:55 Glasoena 8 (slo) 19. oddaja - pon. " 25 Zemlja in mi, 26. oddaja "" "tujska kronika
liroko oko, 25. oddaja - pon. .... Jlasbeni prodah 3:00 Pregled tedna 3:20 Povabilo na kavo - pon. 4:00 Reji TV Ormož-pon. 5:00 Info kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:35 Kuhinjica
7:15 Ptujske odrske deske, 18. oddaja 8:00 Etujska kronika - pon.
,30.oi
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:20 Intervju z mag. Alenko Bratušek
20:50 Ptujski pustmjitrlp - pon.
21:25 Mini portret - Čuki 25let - pon.
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:20 Info kanal
Nedelja 04.04.
9:00 rajska kronika -pon.
9:20 Kuhinjica - pon.
9:45 Modro - pon.
10:15 Sola. da se ti zrola-pon.
10:55 Glasoena 8 (tuja) 20. oddaja - pon.
13:15 Zemlja in ml, 26. oddaja - pon.
13:50 Mir in dobro
14:00 Gostilna »Pri Francet-,74. oddaja 16:30 Kuhinjica 17:30 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Po zdravje, lO.oddaja -pon. 18:50 Glasbeni predah 19:00 Pregled tedna-pon. 19:25 Glasoena 8 (slo J 20. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske, 18. oddaja - pon. 20:50 Povabilo na kavo-pon.
-29. oddaja
8:20 Cista umetnost, :Q0 Pregled tedna 25 Glasbena 8 (tuja), 20. oddaja 20:00 Ptujska kronika - pon.
pon. oddaja - pon. pon.
oddaja - pon.
-R
21:30 Motoscena - 29. oddaja - pon. 21:50 Info kanal .. nedeljek 04.04. 9:00 DnevnikTV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Info kanal
10:55 Glasbena 8 (slo.) 20. oddaja - pon.
11:30 Modro-pon.
12:15 Info kanal
16:00 Pomurski tednik
16:35 Ifuhinjica
17:00 Široko oko, 25. oddaja - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 Povabilo na kavo - pon. 18:30 To bo moj poklic: Varnostnik in detektiv 19:05 Široko oko. 25.oddaja - pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) 20. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno, 8,oddaja -pon. 20:45 Sport(no), 25. oddaja - pon - pon. itervju z maj>. Alenko Bratušek - pon. . oddaja - pon.
21:10 Intervju z maj 21:55 Motoscena, i
Spremljate nat lahko tudi na 12 in SIOLIV
PTUJSKA TELEVIZIJA
V NAJEM dam brezplačno vinograd, 350 trsov, belo, Gabrnik pri Ptuju. Kličite samo resni na tel. 031 668 909.
PRODAM opaž, ladijski pod, brune ter kamen pohorski lomljenec, močna dostava. Tel. 051 890 761.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 150 do 170 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAMO čebelje družine na AZ-sa-tih. Tel. 041 299 190.
PRODAM teličko simentalko v tretjem mesecu starosti in starejšo kravo. Tel. 070 326 865.
PRODAM traktor Univerzal 45 KS, letnik 1997, 4 krat 4, in pajek Sip. Tel. 041 358 960.
KUPIM sadilnik za krompir. Tel. 041 315 392.
PRODAM prašiče, težke od 100 do 160 kg. Tel. 031 422 067.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAM suhe, okrogle bale in lušče-no koruzo. Tel. 031 221 124.
PRODAM 6 odojkov, težkih 25 kg, in 52 bal sena v kockah. Telefon 051 811 339.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU v centru prodam dva poslovna prostora po 70 m2, z uporabnim dovoljenjem, ter dve večji stanovanji z dvoriščem in dvema terasama. Tel. 070 270 130.
DOM-STANOVANJE
PRODAM enostanovanjsko hišo, 120 m2, v Gradišču 124 a, Cirkulane, z 1 h zemljišča. Cena 98.000,00 €. Tel. 041 686 901.
VIR pri Zadru, oddam dvosobni apartma za 4 osebe, prosto do 18. 7. in od 26. 7. do 3. 8. 2014 dalje. Tel. 031 742 714.
PRODAM ali zamenjam (v Sloveniji) dvosobno stanovanje (87 m2) v centru Ptuja, centralna kurjava, internet, KTV. Tel. 041 428 673.
ODDAM dvosobno stanovanje v centru mesta Ptuja, delno opremljeno, s centralno kurjavo, internet, kabelsko. Tel. 041 428 673.
V NAJEM oddam v vrstni hiši na Volk-merjevi cesti delno opremljeno garsonjero. Tel. 031 503 142.
ODDAM enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 868 853, kličite po 11. uri.
DELO
Voznika C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
petek • 4. aprila 2014
Objave, poslovna in druga sporočila
Štajerski	23
Prireditvenik
Petek. 4. april
8:30 Dornava, OŠ: regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol, ZRS Bistra Ptuj
9:00 Ptuj, železniški podhod: vseslovenska akcija slovenske filantropije Dan za spremembe, čiščenje sten podhoda, pleskanje, do 13.00 10:00 Ptuj, igralnica otroškega oddelka Splošne bolnišnice dr. J. Potrča Ptuj: zaključek
dobrodelne akcije Otroci za otroke 12:00 Ptuj, Salon umetnosti, Prešernova 1: odprtje razstave Sveta Ciril in Metod -slovanska apostola
13:00 Ivanjkovci, Mali Brebrovnik 58: vikend na kmetiji, predstavitev kmetije in terapije
s pomočjo konja za učence OŠ Stanka Vraza 13:00 Ptuj, Mestna hiša: sprejem dr. Jureta Ačimoviča, prejemnika zlatega znaka
Jožefa Stefana, podelitev priznanja mala statua 13:00 Središče ob Dravi, OŠ: bralna čajanka za predšolske otroke, knjižnica F K. Meška Ormož
13:30 Ormož: Dan za spremembe, čiščenje ormoškega parka, Mestne grabe ter obnova skate parka
13:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ljubezenske in šaljive slike al fresco, za šole in izven
16:00 Slovenska Bistrica, grad: kuharska delavnica, velikonočni čas, šunka v testu,
pehtranova potica, kvašeni zajčki za otroke 17:00 Slovenska Bistrica, OŠ: 41. območna revija otroških pevskih zborov 2. del 18:00 Lenart, avla Jožeta Hudalesa: odprtje razstave Matea Kosa Moja abstraktnost,
kulturni program, pianist David Popovič in vokalist Tin Černe 18:00 Ptuj, sedež četrtne skupnosti Ljudski vrt, Rimska ploščad 24: okrogla miza Zakaj potrebujemo alternativo, predstavitev programa stranke Solidarnost, razmere v državi ...
18:00 Žamenci, šotor: 1. festival za naj mladi ansambel, 12 ansamblov, zabava z Modrijani
19:00 Draženci, gostilna Rajh: občni zbor TD Mitra Hajdina 19:00 Majšperk, KPC: proslava ob materinskem dnevu KUD Majšperk 19:30 Ptuj, Gimnazija, Kulturna dvorana: predstava Kaj pa Leonardo, ŠUS teatra Draženci in KPŠ
19:30 Središče ob Dravi, Sokolana: Tadej Toš - Stand up, MCO 20:00 Draženci, Dom vaščanov: občni zbor ŠD Draženci 21:00 Ormož, MCO: Glasbeni večer z Mikijem Solusom 22:00 Jeruzalem, dvorec, Bachus klub: koncert Samo Budna
Sobota, 5. april
9:00
9:00
9:00
9:00
9:00 10:00
13:00
16:00
17.00 18:00
18:00
19:00
19:00 19:00 19:00 20:00
20:00
Hajdina: tradicionalna spomladanska čistilna akcija Čisto okolje - naše ogledalo, ob 11.30 pri Lovskem domu Borisa Kidriča, malica Kidričevo, Park mladosti: prireditev Sami zase, predstavitev ideje o ustanovitvi fundacije za ohranjanje in izboljšanje kakovosti življenja oseb s posebnimi potrebami in drugih, do 12.00
Podlehnik, športna dvorana: 1st open Balkan karate championship, tekmovanja do 15.00, ob 9:00 Ptuj, Mestna tržnica: drugo pomladansko srečanje, prodaja sadik sadnega drevja in trsnih cepljenk, brezplačna delitev humusa Ptuj, železniški podhod: vseslovenska akcija slovenske filantropije Dan za spremembe, čiščenje sten podhoda, pleskanje, do 14.00 Ptuj: čistilna akcija
Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Motovilčica, KUD Desni žepek Ljubljana, za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Ivanjkovci, Mali Brebrovnik 58: dan odprtih vrat na Ekološki kmetiji Kosec, predavanje na seniku - prednosti ekološkega kmetijstva, ob 15.00 odprtje ekološke tržnice, jahanje, delavnice za otroke
Središče ob Dravi, prostori strelskega društva: strelsko tekmovanje z zračno
puško med društvi za pokal občine
svečan protokol s kulturnim programom in podelitev nagrad
Ptuj, Dom krajanov Budina Brstje: koncert Zapojmo skupaj, Kulturno društvo
ljudskih pevk Jezero
Središče ob Dravi, na Strasu: turnir v pikadu za pokal občine, rekreacijsko
društvo Stras, društvo za telesno vzgojo Partizan
Cirkulane, večnamenska dvorana: Veseli večer Ljudskih pevcev iz Cirkulan,
številne gostujoče skupine in Danica Cvetko ter Tonček Žumbar
Draženci, Dom vaščanov: občni zbor KD Draženci
Naraplje, šola: občni zbor TD Naraplje
Podlože, prostori društva: občni zbor ŠD Podlože
Majšperk, gostilna Dolinca Marčič: občni zbor Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk
Žamenci, šotor: velika zabava z ansamblom Donačka in skupino MI2
Nedelja, 6. april
9:00 Podlehnik, športna dvorana: 1st open Balkan karate championship, tekmovanja
do 10.00, ob 13.00 podelitev nagrad 9:15 Ivanjkovci, Mali Brebrovnik 58: Vikend na kmetiji, dan odprtih vrat Prleškega konjeniškega društva, blagoslov konjev, viteške igre, predstavitev jahalne šole, jahanje
10:00 Središče ob Dravi, telovadnica OŠ: tekmovanje v namiznem tenisu za pokal občine, Društvo za telesno vzgojo Partizan, ob 14.00 v Športnem parku Trate, turnir v malem nogometu za pokal občine 11:00 Hajdina, pred hramom hajdinskih kletarjev: zasaditev potomke stare trte z mariborskega Lenta
15:00 Sveti Tomaž, Kulturni dom: predstava Kam iz zadrege gledališke skupine KD
Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž 16:00 Kidričevo: sveta maša za vse žrtve šterntalskega taborišča in Šterntalski križev pot, p. Milan Kos
18:00 Juršinci, Kulturni center: predstava Fanika Logarkova, gledališke skupine KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci, zadnjič
Ponedeljek, 7. april
16:00 Jurovski Dol, Kulturni dom: območna revija mladinskih pevskih zborov Slavčkov gaj 2014, JSKD
17:00 Ptuj, cerkev Sv. Petra in Pavla: seminar p. Iva Paviča, dr. duhovnosti, namenjen ljudem, ki iščejo v življenju smisel, novo moč, tolažbo in upanje
Torek, 8. april
17:00 Ormož, grajska pristava: odprtje razstave Josipa Vlašiča
17:00 Ptuj, cerkev Sv. Petra in Pavla: seminar p. Iva Paviča, dr. duhovnosti, namenjen
ljudem, ki iščejo v življenju smisel, novo moč, tolažbo in upanje 17:00 Ptuj, Mestno gledališče: območno srečanje plesnih skupin Pozdrav pomladi 19:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave akademske slikarke Urške Mazej - Kolaži
Mestni kino Ptuj
Petek, 4., sobota, 5., in nedelja, 6. april: 16:00 Tarzan; 18:30 Montevideo, se vidimo; 21:00 12 let suženj.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni.
ZAHVALA
13. marca nas je v 83. letu za vedno zapustila draga mama, oma, babica in partnerka
Kristina Ivanuša
IZ PTUJA, 5. PREKOMORSKE UL. 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrazili besede sožalja. Še posebej se zahvaljujemo patrom za molitev in za spoštljiv pogrebni obred, pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., za opravljene storitve, podjetju Talum Kidričevo, Društvu upokojencev Breg in ge. Hedviki za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Ane Pihler
15. 6. 1932 t 25. 3. 2014
IZ TRNOVSKE VASI 15 A
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in društvom upokojencev, lovski družini, Bolfenškemu društvu stare tehnike, društvu gospodinj, delavcem Estrihi Pihler, Občini Trnovska vas, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Francu Mlakarju za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, gospe Danici za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Almaja Jančič in za odigrano Tišino. Vsem in vsakomur posebej hvala!
Žalujoči: sinova Jože in Milan z družinama, hčerka Marija z družino in snaha Cvetka z družino
Skozi življenje si se boriti znala, v tiho jutro utrujena si zaspala. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavedamo, da te med nami več ni.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
Martine Turk
27. 1. 1928-16. 3. 2014
IZ GEREČJE VASI 1 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivu Cestnega podjetja Ptuj, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, za pisna in izrečena ustna sožalja ter pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala gospodu župniku Marjanu Feslu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, gospe Hedviki za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve in odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni najdražji
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
Kaj je človek na tem svetu, on le kratek čas živi, komaj začne on živeti, proti grobu že hiti.
ZAHVALA
Utrujen od bolezni je zaspal naš dragi mož, ata in dedi
Stanislav (Slavko) Vaupotič
IZ TURNIŠKE UL. 19
10. 8. 1941 t 28. 3. 2014
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sokra-janom, prijateljem, znancem in Društvu upokojencev Tur-nišče za izrečena sožalja, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Najlepša hvala za tople stiske rok in srčne besede tolažbe. Posebna zahvala g. patru Janezu Ferležu, gospe Veri Kokol in podjetju Mir.
Iskrena hvala vsem od blizu in daleč, ki ste ga z nami z molitvijo pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
Ane Horvat
roj. 25. 7. 1919 t 25. 3. 2014 IZ DOBRINE 7
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše, sveče in cvetje, nam pa izrazili sožalje.
Hvala g. župniku Cirilu Čušu za lepo opravljen cerkveni obred in molitve. Janezu Vodušku za izražene besede slovesa, dr. Bredi Bešvir in patronažni službi za večletno zdravljenje.
Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir za storitve skupaj z
njihovimi pevci in odigrano Tišino.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njeni
Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman ... Včasih začutim,
kako iztezaš roko k meni od drugod... In toplina, ki je bila samo tvoja, je za kratek dragocen trenutek spet z menoj. Zakaj te več ni? V ponedeljek mineva sedem let, kar nas je zapustil dragi
Uroš Ozmec
20. 6. 1986 t 7. 4. 2007 Nosimo te v srcu, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš!
Hvala vsem, če ste v mislih z njim, hvala za prižgano svečko v njegov spomin.
Pogrešamo te, tvoji najdražji
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Gregorčič)
V SPOMIN
3. aprila 2014 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Nežika Kolednik
IZ GRUŠKOVCA 78
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
www.tednik.si
Spodnje Podravje • Omrežnina usklajena, subvencije ne
Cene vode na položnicah bodo vseeno različne
Kot smo že poročali, so občinski sveti spodnejpodravskih občin na zadnjih sejah bolj ali manj ekspeditivno potrjevali dve novi ceni storitev: za oskrbo z vodo in za ravnanje z odpadki. In če bo cena za ravnanje z odpadki po novem izenačena za vse občine (doslej sta veljali namreč dve ceni glede na oddaljenost občine od Ptuja), bo pri vodi drugače.
Občinski sveti so imeli namreč možnost sprejeti sklepe o subvencioniranju omrežni-ne; slednja je bila po dogovoru županov izenačena na 3,93 evra (brez DDV) za vse občine. Po izpeljanih sejah občinskih svetov je jasno, da so se ponekod odločili za občinsko pomoč oz. subvencijo omre-žnine, drugje pa spet ne.
Od skupno 19 občin, ki jih z vodo oskrbuje Komunalno podjetje Ptuj, je subvencijo omrežnine (sicer v različnih odstotkih) potrdilo osem občin, deset občin omrežnine ne bo subvencioniralo, za občino Cerkvenjak pa do sklepa
redakcije še nismo prejeli podatka.
Prav vse občine so sklep o subvencioniranju vezale na leto dni ali manj, kar pomeni, da bodo po pretečenem obdobju občinski sveti (po jesenskih volitvah) morali na novo odločati, ali bodo občinske blagajne še pomagale občanom pri plačilu vode ali ne.
Slovenija sicer velja za vodnato deželo z relativno čistimi podzemnimi vodami; po podatkih Statističnega urada iz decembra 2013 je bilo kemijsko stanje podzemnih voda na 16 vodonosni-
občine	višina subvencije za omrežnino (priključek 20 dn)	višina omrežnine z upoštevano subvencijo brez DDV v €	plačilo za porabo 10 m3 vode (priključek 20 dn) z DDV v €
Cirkulane, Destrnik, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž, Sveta Trojica, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale	0	3,93	12,07
MO Ptuj, Markovci, Starše	100 %	0	7,77
Gorišnica, Majšperk	2 €	1,93	9,88
Hajdina	50 %	1,96	9,92
Kidričevo	99 %	0,04	7,81
Juršinci	30 %	2,75	10,78
20. marca je skupina poslancev v DZ vložila predlog za začetek postopka za spremembo 70. člena Ustave, ki naj se dopolni tako, da se na ustavni ravni voda in dostop do vode določi kot splošna in temeljna človekova pravica ter da se prepreči, da bi se vodni viri privatizirali.
kih dobro, na petih pa slabo. Najslabše je bilo v Dravski in Murski dolini, kjer naj bi bilo onesnaženih od 30 do 50 % vodnih virov. V državi sicer črpamo vodo za javni vodovod iz podzemnih virov (73 %) in iz tekočih voda (23 %), preostanek pa iz drugih virov.
V desetletju od leta 2002 se je količina načrpane vode za javni vodovod zmanjšala za 10 % - v letu 2012 je bilo tako načrpane vode za javni vodovod skoraj 169 milijonov m3 ali povprečno 82 m3 na prebivalca. 50 % vode iz javnega vodovoda se dobavlja gospodinjstvom, okoli 18 %
za različne dejavnosti, okoli 30 % pa se je izgubi v distribucijskem omrežju (50 milijonov m3).
Več kot zanimiv je tudi podatek, da je okoli 2/3 vodnih zalog v porečju Save, po daleč najmanjših vodnih zalogah (podzemnih voda) pa izstopa prav območje severovzhoda
Vir: občine Spodnjega Podravja
države. Na prvem mestu z najmanjšo obnovljivo količino vode na prebivalca (272 m3 na leto) sta Dravska dolina in Savinjska kotlina, sledijo zahodne Slovenske gorice (286 m3), vzhodne Slovenske gorice (296 m3) in murska kotlina (419 m3).
SM
Slovenska Bistrica • Aha Emmi v težavah
Februarsko plačo prejeli po delih
Več kot 300 zaposlenih v slovenskobistriškem podjetju Aha Emmi je vse do konca marca čakalo na plačilo zdravstvenih in pokojninskih prispevkov za mesec februar ter na plačilo dodatkov. Februarska plača jim je bila nakazana po delih, ob tem pa je bila v povprečju za sto evrov nižja, so ocenili zaposleni.
Delavci, kot so dejali, so del plače v višini 310 evrov dobili na plačilni dan, nato so v roku enega tedna prejeli še 250 evrov in zadnjega marca še razliko ter povračilo stroškov za prevoz na delo, plačani pa so bili tudi prispevki z naslova pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Toda kljub zapoznelemu in nižjemu plačilu ter negotovosti so zaposleni s proizvodnjo nemoteno nadaljevali, saj naročil in dela imajo. Ob tem pa se zavedajo, da svojih naročnikov ne smejo in ne morejo pustiti čakati.
Aha Emmi se ukvarja z mehansko površinsko obdelavo
aluprofilov, sestavo alukompo-nent s plastiko, tekstilom, lesom in steklom, s hladnim preoblikovanjem jeklenih in alu-bakrenih trakov ter predelavo lesa. Aha Emmi z direktorjem
Romanom Stegnetom na čelu je eden izmed devetih delov holding družbe Aha Skupine v lasti Mojce Lukančič in Nigela Petra Buxtona.
Mojca Vtič
Foto: arhiv Aha Emmi
Prlekija • Usoda vrtca na Janževem Vrhu
Vrtec obiskuje vsega devet otrok
Na minuli seji so radenski občinski svetniki kar precej časa namenili novim cenam vzgojno-varstvenih programov v vrtcih na območju občine Radenci, še bolj kot spremenjene cene pa je svetnike skrbel obstoj vrtca na Janževem Vrhu.
V tem šolskem letu ga obiskuje vsega skupaj devet otrok, zato je vodstvo vrtca predlagalo, svetniki pa potrdili bistveno višjo novo ceno, kot bi jo, če bi bili otroci le v vrtcih Radenci in na Kapeli. Prav v teh dneh poteka vpis otrok v vrtce za naslednje šolsko leto, zato bodo v radenski občini počakali z odločitvijo o morebitnem zaprtju vrtca na Janževem Vrhu in o problematiki premajhnega vpisa otrok razpravljali na prihodnji seji.
Odbor za družbene dejavnosti je pred sejo občinskega sveta obravnaval problematiko pomanjkanja otrok na Janževem
Vrhu. Zaradi devetih otrok, ki obiskujejo to enoto radenskega vrtca in je tam formiran kombiniran oddelek, je strošek bistveno višji kot v ostalih dveh enotah radenskega vrtca. Tako je ekonomska cena za starostno obdobje od treh do šestih let v enoti Radenci, kjer imajo v tem starostnem obdobju 82 otrok, 354,24 evra, na Kapeli, kjer je 42 otrok, starih od treh
do šest let, 347,12 evra, na Jan-ževem Vrhu pa je devet otrok in cena znaša 670,87 evra. Po končanem vpisu otrok v vrtce bo torej znana nadaljnja usoda predšolske ustanove na Janže-vem Vrhu.
NŠ
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
OKNA-VRATA-GAR. VRATA 1 ' ORS .,.,„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGOi
... S ončni žarki in odličen sladoled.
Napoved vremena za Slovenijo &oso z^™ se
* kod delno jasno.
Obeti
V soboto bo pretežno oblačno, pojavljale se bodo manjše padavine. Na Primorskem bo pihala šibka burja. V nedeljo bo v zahodni Sloveniji precej jasno, drugod bo bolj oblačno in povečini suho. Še bo pihala šibka burja.
Vremenska slika
Nad zahodno Evropo in severnim Atlantikom je območje nizkega zračnega tlaka z oslabljeno fronto, nad Sredozemljem in našimi kraji pa je šibko območje visokega zračnega tlaka. Od jugozahoda doteka k nam topel in bolj vlažen zrak.