Novice.
—   Osebne vesti Učitelj v Ljubljani Josip J an o vsky je imenovan telovadnim nČiteljem na učiteljišču v Gorici. — častno svetinjo za štiridesetletno službovanje so dobili župnik Anton Peteri in v Šmihelu pri Novem Mestu in novomeški kanoniki Ribari Frank, Matija Jeriha, Fr. Povše in Franc Hočevar.
Cesarjeva zahvala Odbor družbe sv. Mohorja je potom dež. predsedništva v Celovcu Nj. Veličanstvu cesarju doposlal slavnostno knjigo „Naš ceear" in koledar za leto 1899, obe krasno vezani. Cesar je obedve knjigi sprejel in odboru se je za ta dar in za ob tej priliki pokazano lojalno in domoljubne mišljenje sporočilo cesarjevo zahvalo — Slavnostno knjigo „Naš cesar" sta vsprejela tudi nadvojvoda Fran Salvator in nadvojvoda Oton
—   Občinski svet v Gorici je sklenil ustanoviti posebni zaklad za ustanovitev   italijanskega   vseučilišča v Trstu.
— Kmetski list, kateri je izdajal koroški Bauernbund, da ž njim vlovi slovenske kmete na Koroškem v nemške mreže, je nehal izhajati.
—   Metliško grajščino je kupila „ Ljudska posojilnica1* v Ljubljani za 80.000 gld. S tem je zopet prišlo jfdno vele-posestvo iz nemških rok.
v
—    Občinske volitve na Štajerskem. V zgornji Polskavi so Slovenci strmoglavili dosedanji nemškutarski občinski zaitop in so v njem zadobili večino, Nasprotno so pri volitvah v Nerčni vasi zmagali nemškutarji.
—   Narodni dom v Radečah. Okrajna posojilnica v Eadečah je kupila Petrič-ev hotel in ga prekrstila v „Na-todni dom."
—   Italijanski rogovileži Okrajno glavarstvo v Pulju je poklicalo na odgovornost 72 podanikov kralja Umberta L, ker so se, dasi inozemci, udehžili politične demonstracije. Ti ljudje uživajo gostoljubnost pri nas in jo plačujejo s tem, da skušajo delati politično zgavo,
—   Potres. Dne 18. t. m. se je v Ljubljani primeril precej močan potres, kateri se je čutil tudi o raznih drugih krajih na Kranjskem
—   Odobreni zemljevidi. Naučno ministerstvo je za porabo na ljudskih in meščanskih šolah in učiteljiščih odobrilo Orožnov   zemljevid Evrope.
—   Srečolov je dovolilo fin. ministerstvo požarni brambi v Škoiji Loki. Dovoljenih je   2500 srečk z dobitki v efektih.
—   Novo šolsko poslopje zgrade tekom letošnjega leta na Viču pri Ljubljani. Otvorili bodo za sedaj dva razreda.
—   Deželni dvorec v Ljubljani V prihodnjem zasedanju dež. zbora kranjskega t, j. mes. marca ali aprila pride na vrsto tudi gradnja dež. dvorca. Ako dež. zbor odobri predlog dež. odbora se začne s zgradbo že letos.
—   Razširjenje slov. gimnazije v Ljubljani. Vlada se je lotila pripravljalnih del za razširjenje slov. nižje gimnazije v Ljubljani v popolno gimnazijo.
—   Odklonjena avdijenca. Avstrijsko učiteljstvo je nameravalo vročiti cesarju posebno spomenico s prošnjo, naj izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva, a dotična avdijenca ni bila dovoljena.
—   Imenik vasij in krajev ljubljanskega okraja je izdal E. Samsa v Ljubljani. Imeniku je dodan ličen zemljevid.
38
—   Važne občinske volitve se bodo vršile meseca februvarja v razdeljenih občinah Pomjan, Marezige pri Kopru.
Poskušeni samomori. V Ljubljani se je te dni poskusil ustreliti neki vojak. Zadel se je tako nesrečno, da mu je krogla razbila čeljust in poškodoval nos in jedno oko Mož se je hotel usmrtiti, ker ga je neki lajtnant hudo preganjal. — V Celju se je korporal Jesih radi nesrečne ljubezni poskusil ustreliti, a se je samo težko poškodoval.
—   Nova podzemska jama Poleg izvira Vipavščice na zapadni strani Nanos-a za grajščino grofa L^nthpierja, iščejo že nekaj let sem živo srebro. Rov, kateri se v ta namen kopljejo že 270 m dolg. Te dni našli so konec tega rova veliko podzemsko jamo, katere še ni mogoče premiriti. Široka je blizu 20 m in isto toliko visoka Vsa jama je nad 10 m z vodo napolnjena.
—   Občinske volitve v Radečah so se vršile dne 20. januvarja in je zmagala katoliška narodna stranka.
—  Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji. Konvikt usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu razposlal je te dni letno poročilo o zdravljenju in oskrbovanju bolnikov v mi-nolem letu Iz poročila je razvidno, da je bolnica oskrbovala 802 bolnikov. Koncem 1. 1897 jih je ostalo v bolnici 37 in z dnem 31. dec 55 bolnikov. Popolno ozdravljenih je bilo 547, zboljšanih 14(5, neozdravljivih 22, umrlo jih je 32 bolnikov, mej poslednimi samo 1 po operaciji Operirali so 294 mož. od teh jih je 240 popolno ozdravilo, 32 se je stanje zboljšalo. Po stanu in obrtu jih je bilo največ in sicer 458 kmečkega stanu, potem 48 dninarjev, 45 šolarjev, 18 čevljarjev, 15 krojačev, 10 zasebnih uradnikov, 11 kovačev, duhovniki so bili 3 in 2 redovnika, skupno 59 vrst stanov — Iz Kranjske so vsprejeli v bolnico 690 bolnikov, iz Hrvatske 29 iz Štajerske 10. iz Italije 11, iz Primorja 6, 3 sio bil cehi, pa dva Morava in Nemca, po jeden pa iz Sp. Avstrije, Galicije, Ogerske, Slavonije, Tirolske, in severoamer. zveznih držav. Po veri je bilo 750 rimsko katolikov, 13 grško-kato-likov, 1 pravoslavnik in 1 luteran. — Največ bolnikov so imeli v mescih avgustu in decembru (68), najmanj pa oktobra namreč 53. Število oskrbovalnih dnij znaša 14.417, ali na vsacega bolnika povprečno 17 97, vsak dan se je povprečno, oskrbovalo 39 49 bolnikov. — Sklepom poročila se omenja, da se zav d vsled odloka notranjega ministerstva z dne 24. junija 1898 sme imenovati „cesar Franc Josipova bolnica"4, da se je v spomin na vladarjevo petdesetletnico zavod zdatno povečal in sicer z izdatno pomočjo vseh krogov, posebno pa kranjske hranilnice, za kar se vodstvo najiskrenejše zahvaljuje. »Zgradba nam sicer ne dela več skrbi; a treba je poplačati visok dolg, ki nam ga je naložilo zidanje in notranja uprava" glasi se koncem poročila in ta konecni stavek priporo čamo vsem blagim srcem v blagohotno uvaževanje.
—   Nesreče. 67 letni posestnik Ivan Birk iz Smartna pri Ljubljani je svoj voz tako nerodno naložil z drvmi, da se je voz nanj   prevrnil in ga  ubil.   —
—   Shod Ljutomersko politično in gospodarsko društvo je sklicalo na dan 29. t. m. na kapelo pri Radgoni javno zborovanje na katerem bo poročal dež. poslanec dr. Eosina.
—   Poštni debi in prepoved o prevažanju po železnici. Znano je, da je ministerstvo pred kratkem izdalo naredbo, s katero je izključeno prevažanje po železnicah ali s parobrodi tistih inozemskih časnikov, katerim je v Avstriji odvzet poštni debi. Nekateri tu in inozemski listi so vsled tega izrazili bojazen, da utegne avstrijska vlada tudi tranzitni promet monarhije, prepovedati Temu nasproti meni „Fremdenblatt, da se tega ni treba bati.
in da se ne zgodi ničesar, z čemer bi se tranzitnemu prometu onih tiskovin, katerim je t Avstriji odtegnen poštni debi, delalo težave ali da bi se isti celo onemogočal
—   Stara pesem Neznana ljubezen je zakrivila zalo-igro, ki se je te dni dogodila na Dunaju, Mlad tesarski delavec, Jvan Biedermann, je bil zaljubljen v služkinjo svojega mojstra, 241etno Frančiško Spottl, ako ga dekle ni hotelo usli-šati, jo je dne 17 t ra. ustrelil na cesti v Ottakringu, da je obležala takoj mrtva. Potem je tekel nekaj korakov naprej in je prestrelil prša tudi sebi.
—  Car in Tolstoj Na zadnjem potovanju iz Livadije izrazil je car željo, da vidi Tolstega. Tolstoj je prišel v priprosti kmečki obleki. Car ga je po starem ruskem običaju poljubil na usta in lica ter vprašal, kako misli glede njegovega predloga o razoroženju Tolstoj je odgovoril, da mora car sam pred-njačiti s primernim vzgledom ter je obljubil zajedno, da izda kmalu knjigo, ki jo pripravlja o tem predmetu.
—  Cigareta usmrtila človeka Iz Dubrovnika poročajo 19. t. m. . . Neki delavec je sprehajaje se pušil cigareto Kar se je cigareta razletela močnim pokom tako, da je kadilcu raz-mesarila lice Nesrečnež je umrl isto noč. — V cigareti je bila uajbrže  kapica („kapselju) za sprožiti puško.
—   Kmetski upor. V aradiki župniji na Oegrskem v mestu Nova sv. Anna so preteČeni teden volili novega župana Ker je bil izvoljen mož, katerega kmetje niso marali, je ljudstvo udrlo v občinsko hišo in hotelo vse razdrobiti in pretepsti. Žandarji so začeli takoj streljati med ljudi ter so ubili 6 oseb in jih ranili mnogo Celo vojaštvo je moralo poseči vmes. Na ogerskem so zares še prav azijatske razmere, že na vsaki vo-litvi je nekaj mrtvih in ranjenih ! Ali ni Ogerska sredi civili-zovanega sveta? Saj se tudi drugod sprimejo ljudje ob takih prilikah in mora miriti oblast ali da bi takoj strelali med ljudstvo žamdarji in bi naskakovali nanje vojaki, to je že pač redkokedaj Na Ogerskem je pa vlada največ sama kriva takih krvavih prizorov, ker preveč protežira svojo stranko in pošilja ogenjin žveplona vse, kar se klanja njenemu bogu. To se pravi že malo po barbarski   braniti   svoje politično stališče.
—   Rim    Večno mesto je v dneh svoje slave štelo mnogo milijonov prebivalcev, pozneje se je pa to prebivalstvo silno skrčilo, čemur je bila vzrok   razposajenost,   nemoralno   življenje prebivalstva, vojne   in   izseljevanje   boljšega dela ljudstva.   Isto   je ravno tedaj, ko so papeži, v 13. stoletju,   zapustil   ter prenesli svojo stolica v   Avignon na Francoskem,   tudi   zapuščalo Eim in se   selilo v druga   mesta in dežele,   Po vrnitvi   papežev, v 14. stoletju je Rim štel   okoli   20 000   prebivalcev.   Ljudst o je tedaj, zavoljo velikih vojn in kužnih   boleznij. mnogo trpelo, kar je razvidno iz tega, da je v celih dveh stoletjih se pomnožilo le za kakih   15 000 in tako   dospelo   do   š evila   35.000 prebivalcev.  V  18. stoletju se je prebivalstvo še precej  pomnožilo, a začetkom  19.   veka   vsled   Napoleonovih   vojn je   zopet padlo na  kakih   50 000   prebivalcev.   Pozneje se je pa začelo prebivalstvo v Rimu razmerno jednako kakor v drugih velikih mestih   in   vendar   se   ne   more meriti  z Dunajem, Berlinom, Parizom itd., katera   mesta so se v zadnjih desetletjih pomnožila   za   več   nego  trikrat in tudi štirikrat, med tem ko se je prebivalstvo Rima v dvajsetih letih k večjem podvojilo.   Uzrok temu zaostajanju   Rima za drugimi   velikimi mesti leži seveda v splošni bedi   Italije in pa tudi v tem, da je od Garibaldija in Viktorija   EmanueJa sem "prebivalstvo odpadlo od Vetikana, ki je bil duša in cvet večnega Rima.
—   Tragedija na morju. Na parniku, „Orione", kateri se je vračal iz Amerike, bila je neka italijanska rodbina Ferrarija, obstoječa iz moža, žene in otrok. Sredi morja vrže žena mlajša dva otroka v morje za njima pa skoči še sama. Vsi trije so se utopili. Koj za tem pa skoči še mož, kateri je tudi utonil.
—    Močen potres se je pojavil v nedeljo zjutraj na Peloponezu.   Dve vasi sta skoro  razdejani.   V Philitariji, kjer
39
je hišno zidovje dobilo zevajoče razpoke, so se morale stranke izseliti iz bivališč. Podrobnosri še niso znane in se toraj tudi ne ve, ali in koliko ljudij je ponesrečenih — Ta potres so označili tudi instrumenti na tukajšni opazovalnici
— P Vehinger, o katerem smo poročali, da je umrl kot žrtev gobave bolezni, ni še umrl. Iz Pariza brzojavi misijonska družba, da   je bil zelo nevarno   obolel  a da še živi.