Knjižcvnost. V c. k. založbi šolskib bukev na Dunaju je prišla na svetlo wPerva nemška slovnica za slovenske 1 j H d s k e š o I e". Pervi razdelek kaže, kako se po nemški bere, drugi ima vaje v nemškem govorjenju in branju, tretji pa pove, kako se po nemški piše. Berilo ima tudi dva dela. Pervi ima v sebi različne stvari, drugi pa ima odbrane povesti iz ^Erstes Lespbuch fiir nicht deutsche Volksschulen*. Za prilogo ima slovensko-nemški in nemško-slovenski besednjak, v kterem so v abecednem redu vse besede, ki so v raznih vajah in v berilu. Knjiga ta je posebno marljivo sestavljena: vsaka red je dobro premišljena in prevdarjena, posebno izversten je drugi razdelek ,,Vaje v nemškem govorjenju in branju". Vendar pa mislimo, da ta knjiga ne bode kaj vstrezala potrebam naših šol, kajti pogreša se organična zveza s šolskimi ktijigami, ktprc dosibmal poznamo. Xe pove se sicer, za kteri razred ljudskih šol je knjiga namenjena; pa naj bo še to, kakor boče, vendar se tudi lahko vpraša, iz ktere knjige se bode otrok toliko brati naučil, da bode tnogel s pridom rabiti to slovnico. Da bi otrok, ki umc le slovensko, dasiravno morda dobro brati, precej na en bip vso nemško abecedo, ktero najde na pervi strani, mogel si zapomniti, tega menda nihče ne bode tirjal. Sliši se pa, da se nemško-slovenski ^Abecednik", ki je bil dosihmal na Kranjskem v navadi, ne bode več tiskal, in knjigoteržci nam povedo, da bode sedaj slovnica stopila na niesto nekdajnpga ,,Abecednika". *) Imeli bi potem v 1. razredu čisto slovenski ,,Abecednik", v 2. pa omenjeno slovnico; tii pa manjka npkaj. Korak, ki bi ga bil otrok prisiljen storiti, bi bil prevelik. Nehote se tukaj spominjarno tistpga kmeta, kteri ni mogel razumeti, zakaj da bi se njegov fant v 3 mesecih ne mogel iz nemških bukev nemškega naučiti, ker najde tam vsako besedo, kako se po nemški pravi i. t. d. Otroci, ki se bodo iz teh bukvic učili nem.ško brati, morajo perve začetke nemškpga branja že saboj imeti, sicer bo ta knjiga pretežka za nje ; slabeji se ne bodo naučili ničesa, in učitelj bode po kterikoli poti otroke mogel poprej na tisne nemške čerke privaditi, preden bodejo mogli s pridom brati I. razdelck. Da se otroci res brpz posebnih težav brati navadijo v kakšnem drugem , kakor n. pr. tukaj v nemškem jeziku, je resnično, a samo po sebi pa vendar ne pride, in treba jih je naj manj en mesec vaditi. Tretji razdelek ima sicer res prav pripravne in dobro vredjene vaje, kako se neniško piše, ter vodi učenca po stopnjah, da se nauči' neniškib pisnih čerk pisati in brati, vendar bi smeli vprašati, zakaj ni tii vmes vpletenib vaj s tisnimi čerkami, in zakaj se sploh branje Jn pisanje loči, in ima vsak svoj razdelek, ker nova metoda povsod povdarja branje , pisanje !n govorjenje skupaj pa vzajemno, tako da otroci vaje v tisnih čerkah umejo zgodaj pisati s pisnimi čerkanii. Kedar pa otroci znajo brati in pisali, pridejo pa precej pismene naloge (oziroma tukaj vaje) v nemškem jeziku ; tedaj je to troje v organični zvezi tako, da ni Ireba za vsako posebnega razdelka narejati, le trebaje učenca od stopnje do vStopnje naprej voditi. Vzrok, da je ta knjiga tako sestavljena, je berž ko nc ta, da so bile njenemu pisatelju česke knjige vzor, in po teh je sestavil tudi to slovnico , a on je čisto pozabil na to, da Cehi svoj slovanski jezik prav pogosto pišejo z golico; videli je molitevnih českih bukvic za prosto Ijudstvo z nemškimi čerkami; tudi ima že njih pcrvi ,,Abecednik" česke vaje z nemškimi čerkami, in na takošno podlago se ve, da se more ») Iz nLaib. Tagbl." pa zvemo, da zato odlašajo tiskati novi slovenskonemški nAbecednik", kerjmajo še dovolj starega, ki jo bil navaden na Koroškem in dolnjem Štajerskem. Vredn. sestaviti knjiga, razdeljena v predelek: ,,Kako se nemško bere in piše''. A pri nas ni tako. — Naš novi slovenski wAbecednik" ninia nemškib čerk, tisti pa , ki je bil dosihmal po Slovpnskem v navadi, ima pa zares pisne in tisne nemške pismenke, pa sim in tje pri tičjih imenih nemška ionena natisnjena. Ko bi tedaj to ,,Pervo-nemško slovnico" kakoršna je, v šole vpeljali, bi se naši otroci mogli v 1. razredu nemških čerk naučiti in slovenske besede brati z nemškimi čprkami. — Dosihmal se to ni še zgodilo. — Imeli stno za slovensko branje slovenske, za nemško nemškečerke. Tedaj bi 1. novi, čisto slovenski ,;Abecednik", ki je I. I. izšel v c. k. založbi solskib bukev, mugel imeti kdaj poduk v nemškem branji. 2. Ali morajo otroci poleg te npmške slovnice inaeti še posebne bukvice, iz kterih bi se neraško brati vadili. 3. Ali pa se mora pervi, drugi in tretji razdelek te ,,Perve nemške slovnice" primerno predelati, npkaj vaj z tisnimi čerkarni dodati, kajti gradivo tukaj nakopičeno je izverstno, le treba ga jc po potrebah naših šol in po sedanji rabi pri nas vverstiti in vrediti, in knjiga ta bi potem ugajala našim šolam. Pervi del nberila" ima bistveno v nemškem jeziku vse to, kar je imel prejšnji slov.-nemški ,,Abecednik* pod naslovom: ^Vaje v branji in pisanji in za kazavni poduk". Zopet se nam tii sili vprašanje, kedaj se otrok več nauči nemškpga jezika, kedar vidi pred spboj, kako se rec v obeh jezikih pravi in si labko sani vsako besedo pogleda, ali taras, kedar mu učitelj, če mu hoče to sloveniti, celi stavek pove, kako se ena ali druga reč pravi, naj pa otrok išče sam v priloženem besednjaku. — Učitelji so toliko in toliko časa tarnali nad praktično slovensko-nemško gramatiko, da je vlada določila, kakor se sedaj vidi, za vsak jezik, t. j. slovenski in nemški, posebnih slovnic; v ,,Oramatiki" itnajo pa to združeno, in dokler ostane namen ljudskih, oziroiua glavnih šol, ta, da se otroci kolikor mogoče nauče neniškpga jezika, ni je dosedaj še v to bolj pripravne knjige; naj očitnejše nam pa to pričuje perva nemška slovnica, ktero smo sedaj v misel jemali. Drugi del ,,berila" ima pa berilne vaje iz nErstes Sprachund Lesebuch fiir nicht deutsche Vclksschulea", tedaj odpade tukaj daljno pretresovanje teh že navadnih beril.