DR • jo: II" MAT. i U A ? i i
I RAVIIATELJ
St. 66
(C. c.
U posta)
L 6.50 več. - P—r^BPJ^ - Oglasni«.	1 nun pr~t~.
. širokasti 1 kolooe (56 ic^f^ »	^ " ^
Lc^ zahvale, poslana. vabila^«). <*«« dcnanuh	zavodov L X-
Oglasa na prvi strani L 2,—	. -i
_W Trste, ¥ P«w» mmnm
EDINOST
Številka 31 cen«.
Letnik Lil
Uradniitvo in upravniitvo: Trst t3). ulica S. Franc esc o d'As»« 20. Ta-lefon 11-57. Dopisi naj s« poJtijajo Uključno uredništvu, oglasi. rekla-, aacii« a denar pa upravniitvu. Rokopisi m ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejema*. - L«*, "ložba in tisk Tiskarne PodurednUtvo v G o r i c i » nUca Giosui Carducci št 7, L n. — Telei iL 32T.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. *
Besarubska pravda
Navdušenje na romunski in razburjenje na ruski strani povodom primanja aneksije Besarabije k Romuniji tudi s strani Italije s* je polegla. Uradni^ i« objavil že zakon o ratitika-Ciji omenjene aneksije. Na.po.e-<Wda se je protestna nota so-vt^ske vlade v Kimu, ki pa m prišla in tudi ne pride. Besara-biia je prešla pod suvereni romunske kraljevine v smislu pogodbe od 28. oktobra 1920 ki je bila sklenjena na pariški'mirovni kon^renci na eni strani med Italijo, Anglijo, Francijo in Japonsko in Romunsko na drugi strani. Omenjene 4tiri države so priznale s to pogodbo aneksijo Besarabije k Romunski. Anglija in Francija sta ratificirali pogodbo že davno, Italiji in Japonski pa se m mudilo. Še le pred osmimi dnevi se je pridružila tudi Italija s svojo ratifikacijo. Manjka še ratifikacija s strani Japonske, kajti čl. 9. omenjene pogodbe določa, da stopi pogodba v veljavo še le tedaj, ko bo ratificirana od vseh držav, ki so jo podpisale. Dokler ne ratificira aneksije tudi Japonska, vprašanje Besarabije se torej ne more smatrati ^ zaključeno niti s stališča mirovne konference. Kar setiče japonske ratifikacije, zadostuje pa po istem čl. 9. le enostavna izjava japonskega poslanika v Parizu pri francoski vladi, da se njegova vlada pridružuje ratifikaciji.
Do sedaj ta izjava ni se bila podana in tudi ni znano, ali bo sploh podana. Odnošaji med lUi-sijo in Japonkso so se od 1. 1920. dalje spremenili in uredili. Bile so sklenjene medtem med obema državama razne pogo<lbe in ratifikacija s strani Japonske je pač odvisna tudi od tega, ali se ni morda Japonska kakorkoli obvezala napram Rusiji,— na pr. proti koncesijam na Sahali-n-.i —. da, ne bo ratificirala po-
Nemčije. ^Sedmogračko m Bukovina sta proglasili potom romunskih narodnih svetov brezpogojno priključitev k Romunski in temu zgledu je sledil 9-decembra 1918. tudi besarabski svet. Ko se je sestala v novembru 1919. romunska ustavodajna skupščina, je rešila med prvimi vprašanji vse te priključitve s tem, da jih je ratificirala (29. decembra 1919.).
Z mednarodno pogodbo, ki smo jo zgoraj omenili, je bila priznana suverenost Romunije nad Besarabijo tudi od mirovne konference. Isti čl. 9. te pogodbe, ki govori o njeni ratifikaciji, pravi tudi, da bodo države pogodbenice pozvale Rusijo, naj tudi ona pritrdi pogodbi o aneksiji Besarabije. To se bo zgodilo, čim bo imela Rusija vlado, katera bo od njih priznana.
Stališče Rusije, t. j. njene sedanje vlade, je, kakor znano, popolnoma odklanjajoče in je ta vlada že ponovno izjavila, da smatra vsako pogodbo, ki priznava aneksijo Besarabije k Romuniji, za neobstoječo. Svoje stališče utemeljuje Rusija z dejstvom, da so se izvršili vsi
dogodki, ki so dovedli do priključitve Besarabije k Romunski, pod vojaškim pritiskom te poslednje. Romunska je le izrabila splošno zmešnjavo, ki je nastala v Rusiji po revoluciji. Sedanja ruska vlada predlaga rešitev spora v obliki ljudskega glasovanja. Romunska bi morala deželo izprazniti, nakar bi prebivalstvo samo organiziralo glasovanje. Če se ob popolni svobodi izreče za Romunsko, naj bo dežela romunska, če se izreče za neodvisnost, naj bo neodvisna država, če pa se izreče za Rusijo, mora pripasti Rusiji. Romunska pa odločno odklanja šlične predloge ter stoji na stališču, da mora tudi Rusija priznati dovršeno dejstvo aneksije.
Taka je v glavnih potezah vsebina besarabske pravde. Ona predstavlja veliko nevarnost za evropski mir, ker vzdržuje med Rusijo in Romunsko stalno napetost. Položaj med tema dvema državama je sedaj tak, da se sploh ne more oenačiti ne kot mimo ne kot vojno stanje. Pa tudi če bi prišlo v Rusiji do spremembe režima, bi se položaj nikakor ne zboljšal-
Frandlo In Mlin
pil pogajanjih za trgovinsko pogodbo
PARIZ, 17. (Izv.) Francosko-nemška pogajanja za sklep trgovinske pogodbe se nahajajo zopet nai precej težavni točki. Nemški delegati bi hoteli doseči od francoske vlade, da bi brez nadaljnega odlašanja podpisala trgovinsko pogodbo, katera naj bi zagotovila Nemčiji klavzulo bolj favorizirane nacije. Francoski delegati pa nastojajo na tem, da bi francoska vina bila pripuščena v Nemčijo takoj potom provizoričnega sporazuma. Nemški delegati pa stavijo pro-tizahtevo, da mora Francija dovoliti večji uvoz nemškim izdelkom.	_
Mm med U in Fraitiii
čičerin m bo sestal z Briandom?
Ekspoze ministra za kolonije
na včerajšnji seji poslanske zbornice
Položaj o kolonijah
nu —, da ne bo godbe o Besarabiji
Ker je vsebina pogodb med Rusijo in Japonsko znana, spa da to vprašanje že v področje tajne diplomacije in se torej ne kaže spuščati v tozadevna ugibanja. Čitatelja bo marveč bolj zanimalo, kako je prišlo do a-neksije in ob kakšnih okoliščinah je Romunija zasedla ta del nekdanjega ruskega carstva.
Priključitev Besarabije k Romuniji ni bilo delo enega dneva, temveč se je začelo misliti v Romuniji na to deželo takoj po izbruhu ruske revolucije 1. 1917. Kakor povsod po obrobnih krajih Rusije, tako se je za čelo tudi v Besarabiji po revoluciji gibanje za ureditev kra-jevne avtonomije. V aprilu leta 1917. se je vršil v Kišinjevu kongres besarabskih kmetov. Na tem kongresu je bilo sklenjeno, da se zaprosi vlada Kerenskega (tedaj ni še bilo boljševiške vlade), naj da Besarabiji avtono-i ;o. Po dolgih pogajanjih je ^ »v-glasil besarabski vojni so-% je i 21. oktobra 1917. teritorialno in politično avtonomijo Besarabije in obenem je bilo sklenjeno, da se skliče najvišji besarabski svet, ki naj bo sestavljen iz 120 članov. Ta je proglas:l 2. decembra Besarabijo za Mol-davsko republiko. Nova država je imela biti članica ruske federativne demokratske republike.
Kmalu po teli dogodkih, in sicer 5. januarja 1918. so zavzeli Kišinjev boljševiki. Člani besa-rabskega sveta so se rešili z begom in poslali takoj v Romunijo odposlanstvo, ki naj prosi za pomoč. Tedaj je vdrla romunska vojska v Besarabijo in pregnala boljševiški oddelek črez Dnjester in besarabski svet se je zopet vrnil v Kišinjev, kjer je dne 24. januarja 1918. proglasil neodvisnost moldavske demokratske republike.
Položaj nove države seveda ni bil nikakor lahek, posebno ker ni razpolagala s finančnimi sredstvi, ki so bila potrebna za ureditev uprave. Obenem je pritiskala Romunska z vsemi silami na potek dogodkov ter uprizarjala gibanje za priklopit. dežele k njej. Pod tem pritiskom se je odločil besarabski svet 9. aprila 1918., da proglasi priključitev dežele k Romunski, toda pod nekaterimi pogoji (da Besa-rabija sama izvrši svojo agrarno reformo, da se ji podeli široka avtonomija itd.) Medtem je prišel konec vojne in poraz
RIM, 17. (Izv.) Današnji seji predseduje podpredsednik on. Giunta. Po prečit an j u zapisnika poslednje seje, po odobritvi raznih dekretov in po dovolitvi sodnega postopanja proti posl. on. Lo Monte radi goljufije, nadaljuje zbornica, ki je danes precej dobro obiskana, razpravo o proračunu ministrstva za kolonije. Po kratkem govoru poročevalca poslanca on- Beluzza povzema med splošno pozornostjo. zbornice besedo minister on. Federzoni.
«Naša kolonijalna politika,» pravi minister, «zaznamuje dva velika uspeha. Vzbudila je v italijanskem ljudstvu zanimanje za njegove kolonije in dala je našim kolonijam nenavaden impuls v njihovem razvoju, ki je bil prej popolnoma zanemarjen.
Zlasti velja to za našo prvoro-jenko, za Eritrejo, ki je stala naše očete toliko skrbi in toliko solza. Eritreja ni več predmet, ampak mogočno sredstvo za gospodarsko in politično uveljavljanje Italije.
Benadirju in v Somaliji se nam je posrečilo z uspešnimi operacijami podvreči in pomiriti- nova ozemlja, kar bo blagodejno vplivalo na nadaljni razvoj teh zemelj. V Benadirju je bilo potom kolonizacije pridobljenih za poljedelstvo 50.000 ha zemlje, na katerih bomo lahko izdelovali razne surovine. U-spešni poljedelski razvoj teh ozemelj ovira pomanjkanje delovnih moči. Belokožci v te i naši koloniji namreč ne morejo vzdržati radi podnebja ročnega dela, a kar je domačinov, so po večini že vsi zaposleni pri sedanjih poljedelskih podjetjih. Za še bolj uspešni razvoj te naše kolonije bi bilo treba spopolniti sedanja pristanišča in dosedanje železniške zveze.
V Tripolisu vlada že nekaj let sem popoln mir in red. Ne more se pa tega reči o Cirenaiki, čeprav je tudi tam položaj precej povoljen. To okolnost pa je treba pripisati posebnemu zemlje-nicnomn	Cirenaike in
drugih kolonijah, toda povsod se opaža občutno zboljšanje in bo po novi ureditvi odnoSajev med materjo-domovino in njenimi kolonijami še bolj napredovalo. Vsi ti naši napori so u-smerjeni za gospodarskim po-vzdigom kolonij, ki bo predvsem poljedelskega značaja. Bila bi velika zmota misliti, da bomo potem naseljevali naš živelj in zatrli, uničili ali pregnali domače prebivalstvo. Nasprotno: z gospodarskim povzdigom bo naraščalo tudi domače prebivalstvo, ki je za nekatere poljedelske panoge neobhodno potrebno neglede na to, da bomo imeli lahko tekom 25 let, ako ne bodo odrekla finančna sredstva, v Libiji približno 300.000 Italijanov, ki bodo tvorili zadosten protiutež domačemu prebivalstvu, in to moramo na vsak način doseči, ako si hočemo zagotoviti svoje posesti.»
V svojem nadaljnem govoru je naštel minister dela, katera je izvedel fašizem za razvoj kolonij, in dela, katera namerava še izvesti v bodočnosti. Ob zaključku svojega govora spominja minister na to, da vstopa Italija zelo pozno v kolonijalno tekmo, pa čeprav so njeni sinovi že davno prej s svojo krvjo in s svojim življenjem odkrivali nova obzorja. Toda sedaj se uveljavlja tudi Italija z velikim u-spehom v mednarodni tekmi. Priča temu je tudi izborno uspeli vzorčni sejem v Tripolisu, ki pomeni nov korak naprej na poti, katero mora Italija nadaljevati z istim pogumom in z isto vero v svetlo bodočnost.
Ministrov govor je sprejela poslanska zbornica s ploskanjem in posamezni ministri in poslanci so mu izrazili svoje ča-
PARIZ, 17. «Matin» razpravlja danes o vprašanju franco-sko-ruskih pogajanj glede ureditve finančnih zadev med obema državama. Sovjetski poslanik Rakovski bo te dni posetil ministrskega predsednika Poin-carćja ter se bo z njim domenil glede nadaljevanja pogajanj.
Drugi listi pravijo, da bo prišel ruski komisar za zunanje zadeve Čičerin, ki se še zmerom nahaja v Nemčiji, že v prihodnjih dneh v Pariz. Verjetno je, da se bo ol) tej priliki sestal s francoskim zunanjim ministrom Briandom ter se bo z njim raz-govarjal o vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Ko bo čičerin v Parizu končal svoje posle, se bo podal v južno Francijo ter bo tam ostal dalje časa.
od opozicijskih strank glasovali za Masaryka češki socijalni demokrati in nacijonalni socijalisti, je že sedaj gotovo, da bo Masarjrk na prihodnjih volitvah spet izvoljen za predsednika čehoslovaške republike.
Trgovinska pogajanja
med Čehoslovaško in Nemčijo
BERLIN, 17. Nemška vlada si vneto prizadeva, da bi ustvarila popoln sistem trgovinskih pogodb, ki naj bi državi pripomogle do čim prejšnje gospodarske obnovitve.
Danes se bodo pričela v Berlinu pogajanja za sklenitev pogodbe s Čehoslovaško. V tukajšnjih dobro poučenih krogih predvidevajo, da bodo pogajanja precej težavna in da se bodo radi tega vlekla par mesecev.
V zadnjih dneh so se razširile vesti, da je bil med Francijo in Nemčijo že dosežen sporazum glede nove trgovinske pogodbe Poluradna nota pa te vesti zanika in pravi, da so še preuranjene.	_
Angfeikl glas
o Bothleuovem potovanju v Rim
LONDON, 17. «Daily Tele-graph» razpravlja v daljšem članku o vzrokih potovanja madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena v Rim Pravi, da se bo Bethlen razgo-
varjal z on. Mussolinijem ne samo o vprašanju madžarskega izr-hodišča na morje, marveč bo z njim govoril tudi o položaju v osrednji in v južno-vzhodni Evropi.
Za razgovore med on. Mussolinijem in grofom Bethlenom se bodo prav posebno zanimali v Beogradu, kjer bi ne videli radi, da bi se sklenila kakšna pogodba med Italijo in Madžar-ko. «Daily Telegraph» pravi, da je grof Bethlen previden politik, ki pa trdno računa na italijansko in angleško pomoč za odprava medzavezniške kontrole nad Madžarsko.
Kralj Alions je spet zdrav
MADRID, 17. Kralj je že skoro popolnoma zdrav. Včeraj je sprejel ministrskega predsednika ter se je z njim dolgo razgo-varjal.	__
Nesreča na morju
LONDON, 17. Listu «Timcs>> poročajo iz Gibraltarja: Neki rušilec torpedovk je pri vožnji v pristanišče zadel v španski parnih «Anita» ter ga preklal na dvoje. Človeških žrtev ni bilo.
Proti tobaku
PRAGA, 17. Od 2. do 5. julija se bo vršil v Pragi mednarodni kongres nasprotnikov tobaka Razpravljali bodo o sredstvih za borbo proti zelo razširjeni razvadi — kajenju.
DNEVNE
Novi poleti
čez Atlantski ocean
LISBONA, 17. (Izv.) Hidro-plan «Argus», katerega vodi major portugalske mornarice Baires, in ki je odletel včeraj ob 6.11 zvečer z otoka Bissagos v bližini Rolame, je pristal danes zjutraj ob 11.25 na otoku Fer-nando di Noronha, kar pomeni, da je srečno preletel atlantski ocean.
RIO DE JANEIRO, 17. (Izv.) List «0 Globo» naznanja, da bosta poskušala dva brazilijan-ska letalca v kratkem času s pomočjo svoje vlade poleteti iz Genove v Santos, pri čemur se bosta posluževala hidroplana, ki je podoben De Pinedovemu letalu in bo nosil ime «Brasilia».
jDgoslovenskl krollevskl par
se Je povrnil v Beograd
BEOGRAD, 17. (Izv.) Glasom poročil iz Bukarešte se vrne kraljevski par danes zvečer ob 20. uri v Beograd. V poučenih krogih se zatrjuje, da ostaneta kralj in kraljica le nekaj dni v Beogradu, nakar odpotujeta v Pariz.	_
lovi jMOSlovemki poslenik v Beogradu
▼ avdijenci pri kralja Borisa
SOFIJA, 17. (Izv.) Danes je kralj Boris sprejel v nastopni svdijenci in z velikim ceremo-
v zbornici o proračunu vojnega ministrstva
stitke. Jutri bo pričela razprava' ni jelom novoimenovanega ju-
pisnemu položaju Cirenaike in njeni kulturni zaostalosti. Veliko je škodovala v tem pogledu tudi kompromisna politika prejšnjih vlacLČe je kje, je potrebna predvsem v kolonijalni politiki avtoriteta in moč. Dočim so hotele prejšnje vlade vpeljati tudi v kolonijah parlamentarizem, kar je bilo radi nizke kulturne stopnje prebivalstva naravnost absurdno, hoče vpeljati sedanja vlada z novim zakonom, za katerega je že izdelan načrt, tudi v kolonijah fašistovski režim, ki se bo opiral na hijerarhijo, na red in disciplino. V kratkem bo izdan poseben pravilnik za javno varnost, a zakon za zaščito države bo prilagođen posebnim potrebam naših kolonij. Proučuje se zakon o kolonijalnem sodstvu in tudi pouk v kolonijah bo treba temeljito revidirati.
Tripolitanija bo kmalu aktivna. kar se ne more še reči o
Obletnica ustanovitve faSiJev
RIM, 17. (Izv.) K naši vesti o praznovanju obletnice ustanovitve fašijev dodajamo, da spada tudi goriška pokrajina med one pokrajine, v katerih se bo vršilo praznovanje izključno le v glavnem mestu pokrajine, to je v Gorici.
Kaftoliftki skavti in «B*liUa»
RIM, 17. (Izv.) Med organizacijo «Balilla» in centralnim odborom katoliških skavtov je bil dosežen sporazum, glasom katerega prestopi vsa organizacija katoliških skavtov v vrste organizacije «Balillai». Organizacija katoliških skavtov bo ostala tudi v okviru organizacije «Bali lla» samostojna v gotovih osi-rih, premoženje razpuščene zveze katoliških skavtov pa preide v last organizacije «Balilla».
VARŠAVA, 17. Listom poročajo iz Kovna, da je policija aretirala 20 Častnikov in Sest dijakov, ki so obdolženi, da so snovali socijalistično zaroto. Aretirana sta bila baje tudi dva poslanca.
goslovenskega poslanika v Sofiji Ljubo Nešića, ki mu je pri tei priliki izročil svoje poveril-ne listine. ______
Demontirane vesti
• vohunski aferi v Beograda
BEOGRAD, 17. (Izv.) Z ozirom na vesti, ki so jih raztrosili nekateri prestolni listi o špijonaž-ni aferi, v katero so baje zapletale tudi visoke osebnosti beograjske družbe, je danes izdala policijska direkcija objavo, v kateri demantira obstoj take špijonažne afere in sploh obstoj kalce preiskave v tej smeri.
Hasaryk bo spet izvoljen
čehoslovaške republike
PRAGA, 17. Volitev novega predsednika republike se bo vrgila ZL maja. Na ta dan se bosta zbornica in senat sestala k skupni seji ter bosta izvolila novega državnega predsednika.
«Nova Doba», glasilo socijalnih demokratov, pravi, da Nemci ne bodo postaviti lastnega kandidata. Nemški socijalni demokrati se bodo najbrž vzdržali volitev oziroma bodo oddali prasne glasovnice. Ker bodo
Hbv zakoa v zaščito kiasM viaa
Majhna je bila zaščita, ki jo je uredila stara zakonodaja hranilnim vlogam. Lahko rečemo, da je bilo vse odvisno od poštenja m opreznosti onih ljudi, ki so gospodarili z vlogami.
Pred vojno je bil polom denarnih zavodov redkost. Po vojni pa, so postali polomi vedno btf j številni, posebno pri bančnih zavodih. Pri tem so največ trp€ti majhni vlagatelji, kmečko ljudstvo in obrtniki, ker so pri tem izgubili največji del svojega težko prihranjenega denarja.
Vlada je jasno uvidela to zlo in bila si1 je tudi svesta posledic, ki so grozile vsemu narodnemu gospodarstvu. Zato je izdala zaščitne odredbe, ki jih lahko z veseljem pozdravijo vsi vlagatelji in tudi samo zadružništvo. V tem smislu je najbolj važen «Odlok-zakon za zaščito prihrankov* od 6. novembra 192<)», ki se tiče tudi naših posojilnic.
Glasom tega zakona bo vodilo finančno ministrstvo poseben seznam vseh denarnih zavodov, ki prejemajo denarne vloge.
Razen tega imajo ti zavodi dolžnost, prijaviti Banki dltalia vse kredite (posojila), dovoljene na eno in isto ime in kjer znesek prekorači petino celotnega zadružnega kapitala (akcijskega kapitala odnosno zadružnih deležev vkupno z rezerv mi).
Emisijski zavod, t. j. Banca d'Italia, bo v bodoče te zavode v tem smislu nadzorovala: kontrolirala bo, če ima vsak zavod zadostno glavnico, kakor jo predpisuje odredba, kako se investira denar prejet na hranilne vloge, posebno da se ne dajejo poedin-cem previsoka posojila, a sedanja previsoka posojila da se polagoma in najdalje v treh letih ali povsem izterjajo ali pa vsaj skrčijo na predpisani, odnosno dovoljeni znesek, in končno ali ima zavod zadostno rezerv, t. j. vsaj eno desetino celokupnega zneska vseh vj0g — aii, če je rezerva premajh-na, — če se ji pripisuje predpisani odstotek vsakoletnega čistega do-bička
Namen zakonodajalca je jasno razviden iz besedila samega odlo-ka-zakona: namen je ščititi vloge in vlagatelje, in .sicer na U način, da se zahteva za nje večja sigurnost. Ta pa sestoji v tem, da morajo zavodi, ki prejemajo vloge, imeti večje glavnice in večje rezerve kot do sedaj, in na drugi strani se omejuje dajanje previsokih posojil (kreditov) poedincem, in sicer radi tega, da s tem lažje preprečijo večje zgube, ki so jih drugače imeli do sedaj denarni zavodi — v prvi vrsti banke — ravno s takšnimi previsokimi posojili. Na kratko rečeno, zakon hoče, da se s temi novimi predpisi in z nanovo uvedenim nadzorstvom Banke d'Italia preprečijo ali pa vsaj čim bolj omejujejo polomi denarnih zavodov, a s tem zaščitijo tudi vlagatelji, kateri morajo drugače utrpeti pri polomu banke skoraj vso zgubo.
Kakor smo omenili, se ta odloK-zakon nanafia tudi na naše za-zdruge (posojilnice), in sicer na vse glede vpisa v seznam kreditnih tvrdk pri finančnem ministrstvu ta onih z omejeno zavezo, razen tega tudi glede prijav Banki
d'Italia vseh onih posojil, ki so v smislu odredbe previsoka.
Ravno radi tega je Zadružna Zveza v Trstu ponovno opozarjala nanj vse svoje posojilnice potom okrožnice in potom časopisja in na ta način je doznala zanje tudi širša javnost.
Za boljše razumevanje zakona podčrtavamo. da se nadzorovanje
s
strani Banke d ltalia tiče samo tega, ali se čisti dobiček pripisuje rezervi, ali se ne dovoljujejo previsoka posojila, odnosno, ali se vsaj znižujejo na dovoljeno mero z rednim odplačevanjem. Nadzorovanje ne bo torej v nobenem primeru raztegnjeno na vloge, ki bodo tudi v bodoče tajne za vsakega torej tudi za samo državno upravo. Obseg nadzorovanja je točno opredeljen po samem zakonu in Banca d'Italia ga ne bo smela prekoračiti.
Končno omenjamo še to, da jo ta odlok naperjen v prvi vrsti proti bančnim zavodom, pri katerih so bili v zadnjih letih polomi vedno bolj številni, vsled katerih so vlagatelji trpeli ogromne zgube. Državna uprava dobro ve, da se s tem ubija volja do štedenja, in radi tega hoče z novimi preu-pisi in z nadzorovanjem kar najbolje ščititi vlagatelje in s tem jačiti in dvigati smisel in voljo za štednjo.__
Zadnji in
vailcrae
. V zadnji številki ((Gospodarskega vestnika» priobčuje' Zadružna zveza v Trstu sledeča navodila /a zadruge glede trgovskih varščin:
Na podlagi kr. odloka z dne 16. decembra 192(5, ,št. 2174 morajo prositi za dovoljenje za izvrševanje trgovine vsi tisti, ki nameravajo izvrševati ali pa že izvršujejo trgovino na drobno ali na debelo, v trgovinah ali v lokalih (gostilnah) ali v obliki kramarjenja (na ulici ali na trgu). Novemu zakonu so podvržene fizične in juri-stične osebe: torej tudi družbe in zadruge, ki izvršujejo trgovino. Ravnotako so primorani piositi za dovoljenje vsi oni, ki prodajajo občinstvu v lokalih pridelke s svoje lastne zemlje ali z zemlje, ki jo imajo v najemu ali ki jo kakorkoli obdelujejo.
Prošnjo za dosego dovoljenja je treba vložiti do 31. marca 1927. pri pristojnem županstvu, kjer bo v to svrho poslovala posebna komisija, ki bo prošnje reševala.
Prošnji na kolkovanem papirju za L 5 (ki stane pa L G) je treba priložiti:
1.	potrdilo o vplačani varščini v gotovini ali v liktorskem posojilu;
2.	potrdilo o vpisu v seznamu tvrdk pri trgovsko-obrtni zborniri;
3.	kartelo o plačilu davka na premično premoženje za 1. 192'i;
4.	kazenski list (za zadruge: predsednika ali voditelja) in
5 nepopisano kolkovano polo za
L 2.	x .
Vzorec prošnje.
..... h . . . . 1927.
Al
Municipio di
Ottemperando a quanto disposto dal R. D. L. dd. 16 dicembre 192G N. 2174, il sottoscritto consorzio
.......(1) con sede a.....-
........ (2) . . . • •
prega
che 1'apposita Commissione komunale voglia rinnovargli (rilasciar-
ti.
(EDINOST*
V Trstu, dne 18. marca 1927.
jgli — za slučaj, da prosilec namerava šeJe odpreti trgovino) la 11-cenra per il guo cammercio di (vendita al minuto (ali alTingros-«o, ali al minuto od airingros&o) delle seguenti mer cd:
(Tu naj se navede vrsta blaga, b katerim se posamezna zadruga bavi)
.......(3)
II sottoscritto consorzio 6 iscrit-to nel registre delle ditte della dam era di Commercio e Ind us tria
<ii...... (4) dal......(5),
esercita il denunciato commercio
-dal ............(6) ed ha il
proprio locale (i proprl locali (v
slučaju filijalk) al N.....(7) di
vi a . :...... (8) del Comune
di -------. (9) .
Si allegano:
1.	la ricevuta comprovante 1'av-venuto deposito della cauzione di
L .... in contanti (ali di L.....
(10) in cartelle del Prestito del Littorio);
2.	il certificato della Camera di Commercio e Industria;
3.	la cartella del pagamenti di Ricchezza mobile per 1'anno 1926;
4.	il certificato penale generale del presidente (ali del dirigente) ..........(11).
5.	un foglio di carta bollata da L 2.
Con osservanza: (Podpis).
5 allegati.
Opazke:
(1)	Navede naj se natančno ime zadruge, kakor je vpisano v zadružnem registru;
(2)	Navede naj se ime kraja, kjer ima zadruga svoj sedež;
(3)	Tu naj se navedejo vrste blaga, ki ga zadruga prodaja;
(4)	Navede naj se ime mesta, kjer ima trgovsko-obrtna zbornica svoj sedež;
(5)	Navede naj se dan vpisa v tozadevni seznam pri trgovsko-obrtni zbornici in številka vpisa;
(6)	Navede naj se dan, katerega je zadruga pričela trgovati;
(7, 8, 9) Navede naj se hišna Številka, ulica in kraj, kjer ima zadruga svojo trgovino;
(10)	Navede naj se znesek položene varščine;
(11)	Navede naj se ime predsednika ali voditelja, na katerega se glasi kazenski list.
PJcmcnJski praznik Id drugo
Skupina običajnih riemanjskih romarjev nam piše:
Tržačani so bili navajeni vsaj V prejšnjih časih, da so na dan sv. Jožefa zgodaj vstajali, se lepo odpravili od doma ter veselo korakali v Ricmanje, kjer je bil cerkveni shod in tudi semenj. Tudi dva znanca, Jože in Janez, oba seveda velika posvetnj&ka, sta odločila, da gresta na božjo pot, seveda ne radi spovedi in odpustkov, temveč radi izvrstnega vina in prigrizka. Ker nismo bili daleč za njima, smo slišali sledeči pogovor: Jože: «Bil sem že dostikrat na sv. Jožef v Ricmanjih. Znam torej, da si revni prebivalci te vasice pomagajo najboljše s tem, da zaprosijo na dan sv. Jožefa za dovoljenje, prodati svoje vino. skoraj edini pridelek, na osmici. Kam misliš jutri ti, ali v gostilno, ali na kakšno osmico? — Janez: «Doznal sem, da letošnje leto slaba prede onim posestnikom, ki so prosili za osmico. G. dolinski komisar ne dovoljuje osmič.
Žal je nam romarjem sv. Jožefa, da se je za letos tako predruga-čila postava na škodo naših prijateljev vinorejcev iz Ricmanj, in prosimo slavno uredništvo, da nam pomaga z objavo tega našega protesta sporočiti g. komisarju odločno prošnjo vseh, ki smo stalni gosti Ricmanj na dan sv. Jožefa, njih patrona, da se še danes na viljo popravi ta krivica in odvrne Skocla od naših prijateljev.
Več riemanjskih romarjev.
11 tržaškega življenja
Posfeušen samomor mladeniča.
Obupan nad življenjem, ki so mu ga zagrenile neznane neprilike, je 25-letni pomorski natakar Pavel Ferrin, stanujoč v ulici Gat-teri Št. 29, sinoči okoli 18. ure izpil v svojem stanovanju s samomorilnim namenom znatno količino
solne kisline ter se nato poreza! z brivno britvijo po obeh zapestjih. Njegovi domači, ki so kmalu zaznali, kaj se je zgodilo, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je nesrečnemu mladeniču izpral želodec, mu obvezal rane ter ga dal nato prepeljati v' mestno bolnišnico. Ferrin ni hotel povedati, zakaj si je stregel po življenju. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Razne nezgode
Sinoči okoli 23. ure je 25-letna zasebnica Emilija Tissino, stanujoča v ulici Tesa št. 148, hotela segreti doma v s amo v aru nekoliko mleka. Pri tem opravilu pa je nehote dregnila z roko samovar ter ga prevrnila, pri čemer se je goreči špirit razlil ter pljusknil ženski na obleko, ki se je mahoma vnela. Dasi se je Tissinovi posrečilo takoj udušžti plamene, je vendar zadobila hude opekline po trebuhu in rokah. Včeraj popoldne je nesrečna ženska prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v dermatologični oddelek. Zdraviti se bo morala najmanj tri tedne.
—	Ko se je 39-letni težak Lucia-no Pen&o, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi št. 5, predsinočnjim vračal z dela v prosti iuki V. E. HI., je na vogalu u l1* c Regina Elena in Tivarnel-la prišel na pot motociklju, na katerem je sedel 29-letni šofer Leopold Russian, stanujoč v ulici Pa* duina št. 11. Predno se je mož u-tegnil umakniti, se je motocikUst zaletel s precejšnjo silo vanj :n ga po-!rl. Pri padcu se je Penso pobil po glavi, a je menil, da ne bo hudega, zato niti ni šel k zdravniku. Toda pozneje so bolečine postale občutnejše in včeraj predpoldne se ie rroral mož podati v mestno bolnišnico, kjer mu je ziravniK ugotovil razne poškodbe, ozdrav-liive v 10-12 dneh.
—	Idoč po ulici Arcata, je 46-letni težak Romanu Marinelli, stanujoč v ulici Rena Št. 11, včeraj popoldne stopil na olupek pomaranče, se spodrsnil in padel tako nesrečno, da si je izpahnil desno nogo ter se poleg tega tudi ranil na glavi. Nesrečni mož je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z neko javno kočijo, nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi.
—	Ko je 28-letni občinski pometač Anton Ginarolo, stanujoč v Lonjerju št. 80, včeraj predpoldne pobiral smeti v neki hiši v ulici S. Slataper, mu je iz nezamašene steklenice, ki je tičala med smetmi, pljusknila na roke neka močna kislina. Ginarolo je zadobil precej hude opekline in je moral podati na rešilno postajo, kjer je clobil potrebno pomoč. Ozdravil bo v 10-12 dneh.
▼Bi, ki želite športnega idHt.im
B. F.
Igrttče v Rocolu. — Zora -
TELESNA VZGOJA
SPORT
Igrišče Prosek
Nedelja 20. t. m.
Ob 2. pop. Concordia II. - Primorje II; — ob 3.30 Concordia I. -Primorje I.
Proseškim športnikom bo nudila nedelja kar dva nogometna nastopa. Ni nam treba pojasnjevati sestavo obeh društev, ker nam že imena jamčijo in prošli nastopi, da nastopita dve lepi in disciplinirani četi. Važno je Še, da sta to drugi četi obeh društev. Res, da sta še mladi, ali zadnja nastopa mladih črno-belih nam kažeta, da hodi druga četa po poti prve čete. Istotako nam kaže lep uspeh druga četa Primorja. Četi, ki sta se smatrali od strani naših športnikov že v dekadenci, postavita kar dve sestavi na igrišču. In v kakšni formi bosta nastopili prvi četi obeh društev, se bodo lahko prepričali vsi, ki se podajo na igrišče. V slučaju slabega vremena se tekma ne vrši.
Bazovica - Rocol
Nedelja se bliža. Zanimanje za gornjo tekmo narašča, kar je samo ob sebi umevno, če se spomnimo na zadnji nastop teh dveh čet, ki sta narn nudili toliko zabave in športnega užitka. V nedelj« nastopita v returni tekmi na igrišču Obzora ob 13. uri in pol. — Pridite
V nedeljo dne 20. t. m. ob 15. uri' se srečata na igrišču v Rocohi prvi četi gorinavedenih društev v prvenstveni tekmi.
Močna dijaška četa Tomimasea bo hotela tudi v nedeljo pridobiti zmago nad mlado četo Zore, katera bo napela vse svoje moči in skušala tako ubraniti vsak napad nasprotnika, ki bo prišel do njenih vrat. Nepotrebno bi bilo opisovati ti dve četi, ker jih vsak športnik dobro pozna.
Upamo, da bo tu-di v nedeljo publika obiskala igrišču v Rocolu polnoštevilno kot vsako krat, in bodite prepričani, da vam ne bo žal, ker vam bo dana prilika opazovati lepo tehnično in res kava-lirsko tekmo.
Vesti z_Gcriškega
Goriške mestne vesti
•Prababice*
se imenuje pretresljiva Grillpar-zerjeva žaloigra v petih dejanjih. Od prvega dejanja, ki se vrši v grajski dvorani, pa do zadnjega prizora, ki se odigra v grobnici, je igra napeta, polna tragike. To igro uprizori prosvetno društvo «Mladika« v Gorici v Mazzinijevi dvorani, Corso Verdi 1, v soboto ob 8.30 zvečer in v nedeljo 20. t. m. ob 3.30 popoldne. Predprodaja vstopnic v Katol. knjigarni, Via Carducci 2.
Slovo.
Ker se pred svojim odhodom ne morem osebno posloviti od znanih mi oseb, pozdravljam tem potom vse drage mi tovarišice in tovariše. Svoj pozdrav pošiljam tudi našemu ljudstvu širom Istre, prijaznih Renč in solnčnih Brd. — Ne morem drugače, kakor da se na tem mestu zahvalim vsem blagim osebam, ki so pomagale mojemu .očetu in meni s tolažbo in tudi drugače v njegovi težki bolezni. Bog naj vsem obilno povrne.
Še enkrat prisrčen pozdrav vsem!
Angela čendem, učiteljica.
Sestanki potefttatov
Te dni je sklical goriški prefekt vse poteštate na prefekturo, da pregleda njihovo dosedanje delovanje in proračune.
Ravnotako je bil sklican sestanek poteštatov onih občin, ki so prikl opijene h Gorici, da se pogo^ vore o rešitvi raznih gospodarskih problemov, ki so s to priklopitvijo zvezani.
Nakup melijoracijsklh deL
Vodopravni urad je oddal tekom meseca februarja 1927 sledeča dela v zakup: na levem bregu reke Soče pri izlivu Vipave za 83.000 L; ureditev jezov Soče, Idrijce in drugih pritokov za L 55.000
Poprava ceste na Ajbo .
Kot se čuje, bodo začela v kratkem popravljalna dela na cesti v Ajbo. Stroški teh del znadajo okrog milijona lir.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Univerze na Poljskom
Pred nedavnim so bili objavljeni statistični podatki o visokih šolah na Poljskem v letu 1925-26. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo na 26 visokih šolah vpisanih skupno 36.590 slušateljev, t. j. 535 manj nego v predpreteklem šolskem letu.
Število slušateljev je razdeljeno tako-le: na varšavski univerzi jih je bilo lani vpisanih 8537, na krakovski univerzi 5706, na lvovski 6025, na vilnski 2506, na poznanj ski pa 2985. Varšavska politehnika je imela 3799 sluša-teljev, lvovska 2101, višjo poljedelsko šolo je obiskovalo 839 M slušateljev. "Na lublinski privat-ni katoliški univerzi je bilo vpisanih 315 slušateljev. Mimogrede bodi povedano, da je ta univerza imela v šolskem letu
1922:23 1120 slušateljev. Na trgovski visoki Soli jih je bilo vpisanih 559.
Kar se tiče po edinih strok, odpade največje število visokor-Solcev na filozofsko fakulteto (12.957); po vrsti pridejo nato ju-ridična fakulteta (8241), medicinska fakulteta (3456).
Dva brata umetnika
Marsikdo pozna slavnega filmskega igralca Ivana Mozžu-kina (Mosjoukina), katerega smo imeli priliko videti pred kratkim tudi v Trstu v filmu «Carjev sel», ni pa vsem znano, da ima ta slavni igralec brata, ki ni nič manj slaven. To je namreč sloviti ruski basist A. Mozžukin, ki bo te dni gostoval v praškem «Narodne m Divad-lu». Pel bo v operah «Boris Go-dumov», v «Faustu» in v «Niirn-berških mojstrih-pevcih». Moz-žulin spada med najboljše ruske pevce in mncNgri ga vzpore-j-ajo celo svetovnoznanemu basistu Šaljapinu. Mozžukinova scenična interpretacija je prav tako odlična kakor njegovo igranje in njegova petje. Zato je Možulin dika leningrajske opere, katera ima za opersko umetnost isti pomen kakor ga ima moskovski teater hudožestveni-kov za dramo. Mozžukin je bil zadnje čase v Parizu, kjer je z velikim uspehom pel «Borisa Godunova» in .«Don Quijo.ta» Mozžoukin je nastopil tudi v drugih velikih mestih, kakor v Londonu, Šanghaju, Harbinu itd.
Kip svobode v newyorški loki
Kdorkoli se pripelje s parnikom v New York, opazi v luki velikanski kip, simbol republike, ki že od daleč pozdravlja dohajajoče ladje. Plamenica, ki jo drži ženska v svoji roki, se vsak večer električno razsvetli, tako da služi ta kip tudi kot svetilnik. Po truplu tega kipa vodijo stopnice do glave, ki je tako velika, da ima 40 oseb dovolj prostora v njej. V zimskih mesecih je kip bolj zapuščen, nobenega ne žene radovednost, da bi v kipu zmrzoval. Kakor v vseh velikih mestih, tako ima tudi New York svoje zločince, roparje, vlomilce. Zadnje čase so se znali oni zločinci, ki so razvijali svojo obrt v najodličnejšem delu mesta, po izvršenih vlomih tako skriti in zabrisati vsako sled za sabo, da je policija že obupovala. Nedavno je pa opazil neki detektiv, motreč z daljnogledom življenje v luki, ka-•ko je pristal čoln na otoku Liber-ty-Island, kjer se vzdiguje omenjeni kip svobode in kako je kakih deset mož izginilo v kip. Detektiv je čakal, da se možje zopet prikažejo, a zaman. Odpeljal se je sam s Čolnom na otok, slišal v notranjščini ropot, umaknil se in šel po pomoč. Šef kriminalne policije mu je dal dvanajst dobro oboroženih mož, ki so družbo v kipu presenetili, aretirali 21 zločincev in odkrili velike zaklade ukradenih dragocenosti.
Najstarejši mož na sveto.
V Carigradu živi mož, ki prihaja že sto let vsak dan v neko malo kavarno. Ta stalni gost je Aga Zaro, rojen v začetku leta 1782. in je torej v 146. letu. Ima popolnoma jasen spomin. Pred par dnevi ga je iztaknil neki Časnikar, ki poroča sedaj širši javnosti o svojem razgovoru s tem turškim- Metuza-lemom. V letu 1808. je stopil Zaro k telesni straži sultana Selima. Spominja se mnogih vladarjev, a ne govori o vseh z enako spoštlji-vostjo. Nekam prezirljivo omenja one, ki so vladali le nekaj let. Zaro je imel tri žene, ki so vse po njegovem mnenju umrle v mladih letih. Z eno je živel samo 28 let, z drugo 32 in s tretjo celo 42 let v najsrečnejšem zakonu. Njegov naj starejši sin, ki je služil kot vratar, je dosegel skoraj stoletno starost in umrl pred par leti. Zaro je preživel vse svoje življenje v prestolnici, je strog mohamedanec in ne pije nikdar vina, ne kadi, zauživa malo mesa, zato pa izpiie vsak dan več litrov yoghurta, neke mlečne tekočine. Ko so ga zdrav-
niki pred kratkim preiskali, niso dobili nobenega najmanjšega znaka o povapnjenju žil ali o kaki drugi bolezni, ki navadno spremlja starost. V Carigradu ima Zaro malo hišico. Kot hišnik na prefekturi zasluži toliko, da lahko živi brez vseh skrbi in da presedi svoj prosti čas v oni mali kavami, kamor zahaja že nad sto let.
Vse s strojen^
V	tehniki prednjači vsem drugim državam seveda Amerika. Vse se vrši, če le količkaj mogoče, š stroji. Za izume v strojni tehniki ima Amerika vedno dovolj denarja na razpolago. Najnovejši izum je fotografični aparat, ki deluje avtomatično. Človek vtakne 25 cent. v zarezo, sede na pripravljen stol in čaka. Aparat se osemkrat sproži. Po preteku desetih minut izroči avtomat osebi trak z osmimi različnimi fotografijami, ki so tako jasne in razločne, kakor bi jih bila razvila Človeška roka.
Praški rabelj
Z upokojitvijo dosedanjega rablja Wohlschlaegerja je postalo mesto rablja v Pragi izpraznjeno. Služba se je razpisala in na ta razpis je prišlo 59 ponudb. Med ponudniki je bila tudi neka ženska, ki je utemeljila svojo prošnjo z opazko, da so ženske postale že partorke, juristinje, poslanke in poslanice, čemu bi ženska ne mogla opravljati tudi rabeljskega poklica.
Nesreča v sreči
Ni nobenega dvoma, da je za človeka velika sreča, če zadene v loteriji in dobi okrogel milijonček. Niso pa vsi ljudje tako ustvarjeni, da prenesejo tako... srečo.
Henrik Horvat je bil Še pretekli petek skromen in reven carinski uradnik v Rabu na Madžarsk m. Kakor marsikateri revež, tako je tudi Horvat včasih igral na loterijo in si je večkrat želel, da bi ~se sreča tudi z njim včasih srečala. Ravnateljstvo državne loterije mu je v petek v posebni brzojavki sporočilo, da mu pripada dobitek v znesku 300.000 pengov [milijon lir). Nepričakovana sreča je reveža "Spravila v nesrečo. Bu-lil je dolgo v brzojavko, smejal se je in skakal, kmalu pa se je pričel jako čudno obnašati. Jokal je več ur, kakor otrok, in se nikakor ni mogel pomiriti.
Zdravniki so ugotovili, da je mož zblaznel.
Volkulja raztrgala in požrla otroka
V	selu Pala pri Sarajevu je te dni nenadoma izginila triletna hčerka delavca Milota Panduro-vića. Okoli poldne se je še igrala z drugimi otroci za vasjo, a od tedaj je niso več videli; iskali so jo povsod, a brez uspeha. Končno so našli v bližini gozda kos njene obleke, nekoliko vstran pa je bilo poznati v snegu odtise njenih nog, od katerih je ena bila bosa. Ker tudi v gozdu niso našli nikakeg-a sledu o otroku, sklepajo, da je nesrečno dekletce ugrabila, raztrgala in požrla volkulja, ki že več dni straši okoli vasi.
Gospodarstvo
SEMENA, KMETIJSKO ORODJE
Tržaška kmetijska družba v Trstu nI. Torre bianca 19 ima v zalogi:
SEMENA
Vsa vrtna in poljska ter cvetlična semena zajamčena glede kalji-vosti in kakovosti, večina naročena iz Nemčije. — Semena gralia, zgodnjega in poznega, že preizkušena in odobrena le onih vrst, ki so se pri nas obnesla.
Trave in detelje. Laško ljuliCo, angleško ljulko, dalje nizko angleško travo za senčne lege v vrtovih itd. Francosko pahovko ali klas-nico (travuljo) smo naročili iz Nemčije in je zajamčeno 90% kalj iva.
Detelje, lucerna ali večna dete*-lja in domača ali triletna detelja oboja zajamčena brez predenice in preiskana od višje kmetijske šole v Bologni.
UMETNA GNOJILA
Mešanica za krompir po L 80 kvintal. Snperfosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat in čilski soli ter.
ČEBELARSKE POTREBŠČINE
Pred kratkim so nam dospele vse čebelarske potrebščine, katere držimo v skladišču, uL Torre bianca 19.
ŽVEPLO IN MODRA GALIOA
Modro galico bomo kmalu izčrpali iz prvega našega naročila Vabimo posebno zadruge, da ne odlašajo predolgo z naroČili.
Žveplo. Izkušnje iz lanskega
leta nas učijo, da se je treba tudi z žveplom pravočasno preskrbeti. Lanskega leta je došlo žveplo prekasno ravno vsled predolgega odlašanja ol strani zadrug.
SEMENSKA AJDA
Ker jc do sedaj dospelo zelo malo naročnikov, opozarjamo, da bomo tega blaga naročili le za one, ki bodo pri nas pravočasno predznamovani. Ob naročilu naj naročnik pove ali hoče črno štajersko, ali francosko sivo ajdo.
Tržaška kmetijska ilražba v Trstu ulica Torre bianca 19. - Tel. H-iV.
BORZNA POROČILA
Amsterdam 874-88*, Belgija 301.50-306.50, Francija 85.25-85.75, London 105.77V.-106.97*, New York 21.70-21.80, Španija 375-385, Švica 417.50-421.50, Atene 27.75-28.75, Berlin 513-523, Bukaiešt 12.50-13.50, Praga 6^.55-05.05, Ogrska 375-385, Dunaj 304-314, Zagreb 38.55-39.05. Uradna cena zlata (15. 111.) 423.71; vojnoodškodn. obveznice 61.80.
BERLITZ-SCEOOL
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Filli 23, pouk in pre-333
71 ITEBNfl N Borsatti & Figlio, Tist,
frfaHiftlUlH Curso 47 (lekarna Kovis) popra\lja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se slovenski.	334
ČEVLJARNICA sc preda radi odhoda k vojakom. Via Tigor 8, Trst.	360
15-LETEN deček, poštenih staršev, ki je z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo, bi rad vstopil v trgovino z meča-nirr blagom. Ponudbe pod «Pošten», na upravništvo.	362
SEŽANA. Subagent za prvovrstno zavarovalno družbo se išče. Ponudbe pod «Zavarovainica» na upravništvo. 362
SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deiristria),	353
BABICA, diplomiran-i, sprejema no-seče. Govori slovensko. Badulich Ana, Ma-donna del Mare 19,11.	359

i!!!
lian
Liti JJUifUjlllilti
registrovana z. druga z omejenim poroštvom vabi na
ki se bo vršil v prvo sklican v sredo, 30. marca 1927. ob 4. url popoldne v lastni hiši via Torre
bianca 19, I. nadstropje, v drugo sklican pa po § 49 zadružnih pravil, za primer nesklepčnosti v prvi skliebi, v sredo, dne 13. aprila 1927. ob 3. url popoldne.
DNEVNI RED:
1.	Odobritev letnega poročila in računskega sklepa za 1 1926.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o rezervnem zakladu.
4.	Razni predlogi.*
5.	Volitev nadzorništva.	(381)
*) § 50. Vsak zr.druinik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odoči, če se sploh vzamejo v pretres ali čc se morejo izročiti posebnemu odseku ali nad-zorništvu, ali pa načelništvu, da se o njih poroča v bodočem oLčnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega obćn. ga zbora.
PODLISTE
(52)
V7T KRIŽ A NOVŠKA:
NENEZA
ROMAN
Ko je Samuel dal Leviju potrebna navodila, je sedel v voz, se dal odpeljati v predmestno, vilo in &e ves izmučen naslonil v kot voza. Čutil je praznoto v glavi in hudo težino v srcu.
V vrtu vile se je mali Samuel igral jahajoč lesenega konjiča. Ko je zagledal očeta, je naglo skočil s konjiča ter hitel naproti očetu, kar so ga nesle nožice; vesel usmev mu je žarel z obraza, a veter mu je raznihal plave kodre ter napravil iz njih zlato aureola. S težkim Čuvstvom ljubezni in mučne trpkosti je dvignil otroka in ga pritisnil na prsa.
—	Kako si danes umazan in' razkuštran, oče, — je vzkliknil deček ter z obema rokama segel v očetove goste lase, hoteč jih pogladiti — Zakaj imaš tako črne in razpraskane roke? Ali te bolijo? ga je vprašal ter pritisnil svoje rožnato ličece k bledemu očetovemu licu.
—	Ah, Bo^ moj, kaj se je zgodilo, baron? — je vzkliknila pestunja, ki je prihitela od nekod. Začudeno in prestrašeno je strmela v raztrgano obleko in čudno zunanjost svojega gospoda.
—	Doma smo imeli požar in jaz upam« da
boste od današnjega dne dalje še bolj skrbeli za otroka, ker njegova mati je poginila v plamenu, — je tiho odgovoril bankir... — A ti, dragi, pojdi in igraj se, papa se mora nekoliko odpočiti.
Samuel se je okopal, nato se je vlegel ter zaspal s težkim spancem in se zbudil čez nekaj ur. Ko se je zbudil, se je čutil telesno okrepčan. Strašna živčna napetost, ki se ga je držala, odkar je odpotoval iz Pariza, se je umaknila mirnejšemu premišljevanju; kakor da se je prebudil iz težkih sanj, je šel z roko preko čela; kruta obsodba Rute in strašno dejanje, ki ji je rešilo življenje, sta se mu predočili v novi luči. Z mučnim nemirom je vstal in se podal v svojo delovno sobe*.
Prvo, kar mu je udarilo v oči, je bil odprt kovčeg, katerega je razkladal njegov sobar, ki se je vrnil iz Pariza.
Ko je zagledal škatlice z drag-ulji in toaletne predmete, ki jih je namenil Ruti v dar, so ga obšli neprijetni občutki: ne, ni bil prestrog; preše stvo, tatvina in požig zaslužijo smrt. Ta nagla izprememba misli se je odražala v njegovem glasu, ko je rekel rezko: — Odnesite te škatlice in vse te reči proč, in da jih nikoli več ne vidim! — Začudeni lakaj je obstal, in ko je videl, kako slabe volje je njegov gospod, je naglo odšel. Samuel je sedel k pisalni mizi in prebiral papirje. Odprl je zavoj knjig in jih začel listati. Tedaj se je njegov pogled ustavil na debelem zvezku, kar teregga naslov se ie glasil: «Kniiga duhov. Aliana
Kardeka.» «Ah, to je knjiga tistega čudnega sektatorja, o katerem mi je toliko pravil gospod Valdesl — je rekel sam pri sebi bankir. — Nisem vedel, da mi jo je poslal. Poglejmo: vkljub vsemu sem danes razpoložen raztresti se.» Pozorno je listal po knjigi, toda polagoma se je na njegovih ustnah pojarvil trpki nasmeh in prezir: «Nesmrtnost duše! Popolnjevanje je smoter življenja! Preseljevanje duš (metempsihoza)! Občevanje živih z mrtvimi! — je šepetal s sarkastičnim smehom. — To so samo stare bajke, predelane po novem okusu... Ha! ha! ha! resničnost pobija te domišljije. Samo če bi mi oče s svojo lastno roko napisal, da je vse to resnica, bi mogel to verjeti. Proč s temi utopijami!»
Porinil je knjigo vstran in pozvonil.
— Recite pestunji, naj mi prinese otroka, — je rekel vstopivšemu slugi.	. k

Konec prvega dela.
_ . DRUGI DEL. -
Racal se je vrnil domov strašno slabe volje: bilo ga je sram, čutil se je ponižan, sam nase je bil jezen ter se kesal, da se je tako neprevidno zapletel v ljubezensko pustolovščino. Vse je kipelo v njem od nevolje. Pri kosilu se je komaj zaitajeval in kmalu nato se je odpravil v svojo sobo rekoč, da mu ni dobro, ter velel, da ga ne sme nihče motiti vod nobenim poeoiem.
Noč mu je prinesla nekoliko porairjenja. Naslednje jutro je bilo krasno. Kneginja je uka/.i !a pogrniti mizo na balkonu, ki je bil okrašen s cveticami in je stal pod senco stoletnih dreves vrta. Raul je navidezno pozorno listal po časopisu, toda skrivaj je pogledal ženo. Valerija je bila lepša kakor navadno, toda globoka žalost in brezupna udanost usodi sta bili začrtani na njenem prelestnem obličju.
—	O čem razmišlja? O meni gotovo ne, ker včeraj ni niti opazila mojega razburjenja, a zdaj ne vidi mojega pozornega pogleda, se je nevoljno in trpko vpraševal Raul. Molk med mladima zakoncema je prekinila dojilja z otrokom.
—	Zdravo, dete moje! — je rekel Raul ter posadil otroka na kolena.
_ Gospodična Henrietta, zdaj lahko greste,
— se je obrnil k dojilji Raul, — vam že prinesem; otroka.
Ko je Valerija zagledala sina, je nekolike oživela.
Mali knez Amadej je bil zelo lep otrok, toda v njegovih potezah ni bilo najmanjše podobnosti s storiši. Polt njegovega obličja je bila temno-bleda; gosti, črni, na modro cikajoči kodri so ol> krožali njegovo široko, izbočeno čelo, a v velikil črnih očeh, temnih in ognjevitih, ni bilo nič takega, kar bi spominjalo na privlačno mehkobi žametastih Raulovih oči.