Novičar. Basen o ,,dobrih časih". Leta 1683 je grajšina Dirnholz, grofa Sternberga zakladala z živežem cesarsko in tudi skozidočo armado; v računib te zaklade se uahaja, da je takratna cena živeža bila sledeča: 1 funt kruha je veljal 3 kr., 1 govedo 6 gld., 1 ovca 1 gld. 30 kr., 1 tele 1 gld. 30 kr., 1 funt govedine 3 kr., 3 gosi 15 kr., 1 piše 4 kr., 1 vedro vina 2 dč 3 gld., 1 sod pive 4 gld. 30 kr., 1 sviaja 2 gld., 1 puran 1 gld. 15 kr., 1 vagan pšenice 1 gld. 15 kr., 1 vagan rži 45 kr., 1 vagan ječrnena 1 gld. in 1 vagaa ovsa 24 kr. Kovanje in izdavanje novega srebernega drobiža po 10 in 20 kr. je spet vstavljeno in sicer zato, ker na vsakem kosu stoji samo številka 10 ali 20 ia ni pridaao, da velja samo 10 ali 20 kr. avstrijske veljave, pripetilo se je zatoraj že zdaj na večih krajih na kroetih, da so Ijudje ta denar prijeli v vrednosti slare desetice, t. j. meslo za 10 kr. a. v. za 18 kr. a. v., in v vrednosti stare dvajsetice t. j. za 35 kr. a. v. mesto somo za 20 kr. a. v. Ce bi zatoraj kdo tanovi že izdani denardobil, naj samo rajta toliko krajcarjev a. v., kolikor kaže na njem številka. V Gorici se sauje družbaza vinstvo in so seže te dni razposlala vabila na vdeleževanje in načrti praviltega društva. Tudi pri nas bi tako drušlvo zlo koristno bilo. Pri sv. Lorencu v Lombardiji je 68 let staremu rueščaau jegova četrta žena povila 31 otrok. To je vendar srečen oče! — Ker je prejšnji srbski knjez Karagjeorgjevič bilvBelemgradu obsojea, so vzete po sodniji jegove laatniae v Romuniji. V Tirolski se sprebajajo prav marljivo pruski častniki, in popisujejo kraje ia soteske prav na tanko. Ker imajo dobra pisma, jini ne morejo nič. 14. t. m. so imeli dijaki viših šol zbor v Ljubljani; sošlo se jih je više sto. Za predsednika je bil izvoljen g. doktorand Tomšič za zapisavca g. Celestin in g. Levee, ko vladni komisar pa je bil nasoči državni vladai tajnik g. Kočevar. Vse rosolucije so se soglasno sprijele. — Resolucija o pravni akademiji se je vendar po sklepu odbora že prej izpustila. — Mora se v čast vseh nasočib reči, da je pri celem taboru vladal lepi mir in red. Na čast nasočih dijakov je 14. t. m. ljubljansko dramatiško društvo zvečer v čitavnici dalo veseli igri ,,FiIozof" in ,,Ultra", ki ste bile prav izvrstao igrani. Osem ljudskih učiteljev je iz Kranjske po predlogu deželnega odbora, pozvalo ministerstvo na Dunaj, da se tamo učijo do zadnjega prihodnega ineseca, gospodarstva in kmetijstva. Kako dolgo pa bo trajal zdajni česki deželni zbor. Na to vprašanje so odgovorile ,,Narod. Nov.": Ravno eden tedea, ker samo na toliko časa so tudi najeti stenografi deželnega zbora. Pri dunajskern velikem šicenfestu so se dve tretjini vsega premekljivega blaga zgubili. Zadnji dan so se celo okrali zlati čopi od bundove zastave. 12. t. j. sta se sošlav Švalbahu ruski car in pruski kralj in pravise, dasejeprijateljstvo mednjima celo vtrdilo. General b. Filipovič c. k. namestnik v Dalmaciji, kterega so Dalmatinci zlo ljubili in zato tudi pri cesarju prosili, da bi ga še nadalje pustil v Dalruaciji, je 10. t. m. zapustil Dalmacijo, ker prošnja do cesarja ni imela vspeha. Cela Dalmacija obžaluje zgubo tako vrlega gospoda. Sedaj se je razglasila postava, kako se more zadržavati in odvračati živinska kužna bolezen. Piše se, da jegospa, ki je pred kratkim v Paiizu z francosko cesarico govorila, to proaila, naj pregovarja cesarja, da ae odvrne vojska, nki materam sinove jemlje". Tako se je vendar bati da bo vojska. G. Beust je s svojim govorom pri tretjem buntaem streljanju na Dunaju, Ogre strašno razdražil, Nemci pa vendar tudi ne bodo dosti marali za njega. Pobratimski sbod vstrijskih delavcev na Duaaju ni bil dovoljen. Ogerski časniki pišejo, da je na Ogerskem vse polno pruskih žitnih kupcev, ki se veadar mnogo več brigajo za to kaj želi dežela in kake so jene razraere, kakor za žito. Glavno zbirališče teb žitnih kupcev je vendar v Išel-ju, kder seti kupci posebao radi zabavljajo z Madžari in posebno vsilujejo v društva bolj imenitib madžarskib rodovin. Zdaaji c. k. namestnik vTrstu feldmaršallejtnant Moring je isti mož, ki je kratko pred revolucijo 1. 1848, pisal v vsej Avstriji prepovedano knjigo ,,sibilinske bukve", v ktero je brczobzirno razkrival piopalost vseh razmer avstrijskega vladovanja. Navdušen pa je bil z Giskrom vred 1. 1848. v Frankfurtu za aeniški poklic Avstrije. Kaj ko bi ga bil prijatelj Giskra zarad tega poslal v Trst, ki kakor ne italijauski tudi slovanski ne sme biti temuč nemški.